Na podlagi 67. in 92. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01, 55/03 in 42/04) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

V Sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 85/02, 22/03, 36/04, 68/04, 103/04 in 124/04) se prvi odstavek 2.1 točke dopolni z besedilom, ki se glasi:
»Ob pridobljenem soglasju Banke Slovenije lahko banka v izračun temeljnega kapitala vključi tudi inovativne instrumente, ki vsebinsko ustrezajo omejitvam in pogojem iz 2.2 in 3.3 točke tega sklepa.«

Besedilo 2.2 točke se spremeni tako, da se glasi:
»2.2 Pogoji in omejitve pri sestavinah kapitala, ki jih mora banka stalno izpolnjevati:
a) Temeljni kapital banke mora predstavljati vsaj polovico (50%) vsega kapitala banke, zato se pri izračunu kapitala banke dodatni kapital I in II upoštevata le do višine temeljnega kapitala.
b) Temeljni kapital banke mora po odbitju vseh postavk za zmanjšanje temeljnega kapitala iz 3.2 točke sklepa ter brez upoštevanja inovativnih instrumentov vedno zadostovati za izpolnitev 4-odstotne kapitalske ustreznosti.
c) Pri tem najmanj 51% temeljnega kapitala sestoji iz vsote navadnih delnic in kapitalskih rezerv, povezanih z navadnimi delnicami, iz 3.1.1) točke sklepa ter postavk rezerv in prenesenih dobičkov iz 3.1.2) točke sklepa, zmanjšane za odbitne postavke temeljnega kapitala iz 3.2 točke sklepa.
d) Skupni znesek inovativnih instrumentov, ki se lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, nikoli ne sme presegati 15% temeljnega kapitala po odbitju vseh postavk za zmanjšanje temeljnega kapitala iz 3.2 točke sklepa. Če se pozneje med trajanjem instrumenta pojavi presežek inovativnih instrumentov nad to omejitvijo, se znesek presežka lahko vključi med sestavine dodatnega kapitala I, če so ob tem izpolnjene zahteve oziroma omejitve za vključitev v dodatni kapital. O vseh premikih inovativnih instrumentov iz temeljnega v dodatni kapital I in obratno mora banka takoj pisno obvestiti Banko Slovenije.
e) Pred vključitvijo inovativnih instrumentov v temeljni kapital mora banka pridobiti predhodno soglasje Banke Slovenije. V zahtevi za vključitev inovativnih instrumentov v temeljni kapital mora banka pregledno dokazati, da inovativni instrumenti ustrezajo vsaki posamezni zahtevi inovativnih instrumentov po tem sklepu, kar mora dokazati tudi z mnenjem revizijske družbe. To mnenje mora vsebovati tudi opis računovodske obravnave konkretnega inovativnega instrumenta. Banka zahtevi priloži tudi dokazilo o trenutnem izpolnjevanju kapitalskega količnika in načrtovanem prihodnjem, najmanj 3-letnem izpolnjevanju predpisanega kapitalskega količnika zanjo.
f) Posamezne sestavine dodatnega kapitala I, ki so opredeljene v 6.3 točki tega sklepa (podrejeni dolg), in kumulativne prednostne delnice s fiksnim donosom iz točk 1) in 3) v 4.1 točki tega sklepa, skupaj ne smejo pri izračunu kapitala presegati 50% temeljnega kapitala iz 3. točke tega sklepa.
g) Dodatni kapital II ne sme presegati 250% prostega temeljnega kapitala, ki ni bil porabljen za pokrivanje kreditnega ter valutnega tveganja in je zato na razpolago za pokrivanje tržnih tveganj (v nadaljevanju: ustrezni dodatni kapital II).
h) Ker mora biti del kapitalskih zahtev za tržna tveganja pokrit s temeljnim kapitalom, banka glede na ugotovljeno velikost omenjenih kapitalskih zahtev izračuna znesek dodatnega kapitala II, ki ga lahko porabi za pokritje teh kapitalskih zahtev (v nadaljevanju: uporabljeni ustrezni dodatni kapital II). Uporabljeni ustrezni dodatni kapital II je tisti del ustreznega dodatnega kapitala II, ki ne presega 71,4% vsote kapitalskih zahtev za tržna tveganja, izračunanih v skladu s 23., 24., 26., 27., 28., 30., 32., 34. in/ali 39. točko sklepa.«

Besedilo 3. točke se spremeni tako, da se glasi:
»3.1 Temeljni kapital banke sestavljajo:
1) vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi kumulativnih prednostnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv.
Upoštevajo se:
– vpisane navadne delnice in nekumulativne prednostne delnice, po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice, in
– kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz prejšnje alinee.
2) Rezerve in preneseni dobički.
Upoštevajo se:
a) Rezerve iz dobička, vendar se rezerve iz dobička, ki jih je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam, upoštevajo samo ob pogoju, da statut banke to možnost izključuje.
b) Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let, ki je potrjen na skupščini banke, v delu, za katerega se predvideva, da bo ostal še naprej sestavina kapitala in ne bo razdeljen.
Za izračun kapitala se med sestavinami prenesenega dobička iz prejšnjih let lahko upošteva tudi preneseni (zadržani) dobiček zaradi prehoda na Mednarodne standarde računovodskega poročanja skladno z navodilom, ki ureja prehod na Mednarodne standarde računovodskega poročanja v delu, ki na podlagi sklepa skupščine ne bo predmet razdelitve med delničarje ali druge osebe in bo ostal še naprej sestavina kapitala.
c) Čisti dobiček poslovnega leta po odbitku morebitnih (delnih) dividend, izplačanih med letom, davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, v delu, za katerega se na podlagi odločitev pristojnih organov banke utemeljeno predvideva razporeditev v rezerve, ki jih ni mogoče uporabiti za izplačilo delničarjem ali drugim osebam, in če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor.
V izračunu kapitala se med letom lahko upošteva do 50% zneska čistega dobička iz prejšnjega odstavka, po stanju na zadnji dan poslovnega leta pa se lahko upošteva tudi višji odstotek zneska čistega dobička poslovnega leta.
Pod pogoji iz prvega odstavka 2) točke c se v izračun kapitala v obdobju do sklepanja na skupščini šteje tudi prehodno nerazdeljeni čisti dobiček prejšnjega poslovnega leta.
3) Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) in 2) a. in 2) b. te točke.
V druge postavke se vključuje splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki se nanaša na prej navedene postavke.
3.2 Seštevek postavk iz 3.1 točke se za ugotavljanje višine temeljnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1) Lastne delnice, ki imajo značilnost temeljnega kapitala.
Upošteva se znesek lastnih delnic in znesek z lastnimi delnicami izenačenih delnic po 244. in 245. členu zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD).
Lastne delnice, pridobljene v zastavo, se od kapitala odštevajo po vrednosti terjatve, za katero so zastavljene. Če je vrednost prejetih lastnih delnic večja od zneska terjatve, se kapital banke zniža za ves znesek terjatve (oz. znesek terjatve, znižan za morebitne oslabitve), za katero so zastavljene lastne delnice. Če vrednost terjatve presega vrednost delnic, pridobljenih v zastavo, se kapital zmanjša za celotno vrednost zastavljenih lastnih delnic.
2) Neopredmetena dolgoročna sredstva banke.
3) Preneseno čisto izgubo prejšnjih let in čisto izgubo tekočega leta.
Pri postavki izguba se upošteva tudi morebitni znesek oslabitev finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti ter rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki še niso izkazane po stanju na dan, za katerega se izračunava kapital.
4) Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) do 3) te točke.
Pod druge postavke se upoštevajo prevrednotovalni popravki postavk pod 2) in 3) te točke.
5) Druge postavke.
Za izračun kapitala se med odbitne postavke temeljnega kapitala štejejo tudi:
a) kumulativni dobički iz finančnih sredstev (in obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,
Gre predvsem za nerealizirane učinke v zvezi z vrednotenjem postavk A.III. Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ter A.IV.-3 Dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, izkazani po pošteni vrednosti.
b) kumulativni dobički iz naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu poštene vrednosti.
3.3 Inovativni instrumenti.
1) Kot postavka pri izračunu temeljnega kapitala banke se lahko upoštevajo tudi inovativni instrumenti, katerih izdajatelj je banka, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
a) so izdani in vplačani oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek,
b) izplačila iz naslova teh instrumentov so nekumulativna,
c) so sposobni pokrivati izgubo v času rednega poslovanja,
d) so podrejeni obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podrejenih dolžniških instrumentov, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju izplačajo šele tik pred nekumulativnimi prednostnimi delnicami in navadnimi delnicami,
e) so stalni oziroma ne morejo biti odpoklicani na zahtevo imetnika in tudi nimajo kakorkoli določene ali nakazane dospelosti,
f) niso zavarovani niti pokriti z garancijo banke izdajateljice, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki,
g) odpoklic, odkup instrumentov s strani banke izdajateljice ali sprejem instrumenta v zavarovanje terjatve je mogoč najprej po petih letih od izdaje in ob predhodnem soglasju Banke Slovenije. Pogoj za izdajo soglasja je, da bo banka take instrumente nadomestila z enako ali bolj kakovostno obliko kapitala, razen če Banka Slovenije ugotovi, da bo kapital brez inovativnih instrumentov zadosten glede na prevzeta tveganja banke in na njeno poslovno strategijo. Od dneva odpoklica, odkupa ali sprejema v zavarovanje inovativni instrument ne izpolnjuje več pogojev za vključitev v izračun kapitala.
2) Dodatno k pogojem iz 3.3.1) točke tega sklepa morajo inovativni instrumenti izpolnjevati še naslednje:
a) glavne lastnosti instrumentov morajo biti razumljive in javno razkrite,
b) vplačila na podlagi instrumentov morajo biti takoj in brezpogojno razpoložljiva banki izdajateljici,
c) banka ima možnost, da v primeru, če ni izkazala bilančnega dobička, ne izplača donosov po inovativnih instrumentih in lahko z njimi prosto razpolaga,
d) izplačila iz naslova takih instrumentov so mogoča le iz postavk za to. Če so izplačila vnaprej določena, ne morejo biti naknadno spremenjena zaradi spremenjene bonitete banke izdajateljice.
3) Kadar ima banka izdajateljica možnost predčasnega izplačila inovativnih instrumentov (nakupna opcija), je lahko povezana tudi z zmerno klavzulo donosa step-up, in sicer samo, če se ta uveljavi najprej po 10 letih od izdaje inovativnih instrumentov in če povečanje izhodiščne osnove ne presega manjše od vrednosti, izračunanih kot:
– 100 bazičnih točk, zmanjšanih za razliko (swap spread) med začetno indeksno osnovo in indeksno osnovo step-up in
– 50% začetnega kreditnega razmika, zmanjšanega za razliko (swap spread) med začetno indeksno osnovo in indeksno osnovo step-up.
Klavzula step-up se lahko izvrši samo enkrat v celotnem obdobju inovativnega instrumenta.
4) Razmik (swap spread)) mora biti določen na dan izdaje instrumentov, ko se določi cena instrumenta, in mora izražati razliko v ceni na ta dan za referenčni vrednostni papir ali referenčno stopnjo ter tak vrednostni papir ali stopnjo, povečano za klavzulo step-up.
3.4 Postavke temeljnega kapitala, ki so opredeljene v 3.1 točki tega sklepa, morajo biti banki na razpolago za neomejeno in takojšnjo uporabo za kritje tveganj ali izgub, kakor hitro se te pojavijo. Pri izračunu kapitala se upoštevajo zneski, ki so prosti vseh predvidljivih davčnih obremenitev ali morajo biti ustrezno prilagojeni, če se zaradi davčnih obremenitev vrednost, do katere se te postavke temeljnega kapitala lahko uporabijo za kritje tveganj in izgub, zmanjšajo.

Besedilo 4. točke se spremeni tako, da se glasi:
»4.1 Dodatni kapital I sestavljajo:
1) Znesek osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi kumulativnih prednostnih delnic in kapitalskih rezerv, povezanih s temi delnicami.
Upoštevajo se:
– vpisane kumulativne prednostne delnice po nominalni vrednosti, ki so zmanjšane za znesek terjatev za vpisane, a še nevplačane delnice, ter
– kapitalske rezerve, povezane z delnicami iz prejšnje alinee.
Kumulativne prednostne delnice s fiksno dividendo se v izračunu kapitala izkazujejo posebej.
Postavke 4.1.1) točke se za ugotavljanje višine dodatnega kapitala zmanjšajo za lastne delnice, ki imajo značilnosti dodatnega kapitala, pri čemer se upoštevajo enaka pravila, kakor so navedena pod 1) v 3.2 točki tega sklepa.
2) Podrejeni dolžniški instrumenti.
To so hibridni instrumenti z nedoločenim rokom zapadlosti in podrejeni dolg z najmanj petletnim pogodbenim rokom zapadlosti, ki so natančneje določeni v 6.1, 6.2 in 6.3 točki tega sklepa.
Prav tako se med sestavine dodatnega kapitala I lahko vključijo tudi inovativni instrumenti, za katere je Banka Slovenije izdala soglasje za vključitev v temeljni kapital, in sicer v delu, ki presega omejitev za vključevanje v temeljni kapital iz 2.2 točke tega sklepa. Za vključevanje v dodatni kapital I se odobreni inovativni instrumenti štejejo kot hibridni instrumenti iz 6. točke sklepa.
Če banka v zavarovanje svoje terjatve prejme v zastavo podrejeni dolžniški instrument, katerega izdajatelj je, se ta ne sme upoštevati kot sestavina kapitala.
3) Druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam pod 1) in 2) te točke.
Pri izračunu se upošteva splošni prevrednotovalni popravek kapitala, povezan s sestavinami dodatnega kapitala I iz postavke 1) te točke in 45% zneska prevrednotovalnega popravka kapitala v zvezi z lastnimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, in sicer posebej za vsako posamezno osnovno sredstvo.
4.2. Dodatni kapital II sestavlja podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom zapadlosti, katerega lastnosti so natančneje določene v 6.4 točki sklepa.«

V 5.1 točki se prvi odstavek pri 1) podtočki dopolni tako, da se za besedilom »naložbe banke v delnice, poslovne deleže« vstavi vejica in doda besedilo, ki se glasi: »inovativne instrumente«.
V 5.1 točki se prvi odstavek pri 2) podtočki dopolni tako, da se za besedilom »naložbe banke v delnice, poslovne deleže« vstavi vejica in doda besedilo, ki se glasi: »inovativne instrumente«.
V 5.1 točki se tretji odstavek pri 2) podtočki dopolni tako, da se za besedilom »Delnice« vstavi vejica in doda besedilo, ki se glasi: »inovativni instrumenti oziroma podrejeni dolžniški instrumenti«.
V 5.1 točki se zadnji odstavek pri 2) podtočki dopolni tako, da se za besedilom »ker so v skladu z določili zakona« doda besedilo, ki se glasi: »o bančništvu (v nadaljevanju: zakon)«.

V 6.1 točki se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pred izdajo podrejenega dolžniškega instrumenta banka pridobi mnenje revizijske družbe glede ustreznosti instrumenta in njegove računovodske obravnave. Banka obvesti Banko Slovenije najmanj 30 dni pred nameravano prvo vključitvijo instrumenta v izračun kapitala. Obvestilu banka priloži mnenje revizijske družbe in dokazilo o trenutnem izpolnjevanju kapitalskega količnika ter načrtovanem prihodnjem, najmanj 3-letnem izpolnjevanju predpisanega kapitalskega količnika zanjo.«
V 6.2 točki se prvi odstavek dopolni tako, da se pred piko doda besedilo "in inovativnim instrumentom".
V 6.2 točki se pri podtočki 6) v besedilu "in/ali" črta beseda "/ali".

V 12. točki se v podnaslovu Stopnja kreditnega tveganja 0% v 3) podtočki drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za namene tega sklepa Republika Slovenija pomeni institucionalne enote, ki so na podlagi veljavne Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev vključene med neposredne uporabnike državnega proračuna (S.13111) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana, in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana.«
Besedilo zadnjega odstavka 3) podtočke se spremeni tako, da se glasi:

"Ne glede na določbe odstavkov pod 3) te točke se lahko stopnja kreditnega tveganja 0% uporabi tudi:

– za terjatve do oseb s sedežem v Republiki Sloveniji, za katere je garancijo izdala Slovenska izvozna družba d.d., in za izplačilo, za katero jamči Republika Slovenija na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99),
– za terjatve do oseb, ki so zavarovane z zavarovalno polico Slovenske izvozne družbe d.d., vendar le v delu, ki predstavlja zavarovanje za račun Republike Slovenije."

Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a Ne glede na stopnje za tehtanje kreditnega tveganja bančnih postavk iz 12. točke sklepa lahko banke za izpostavljenosti do oseb znotraj držav EEA in za izpostavljenosti, ki so pokrite z zavarovanjem oseb znotraj držav EEA, uporabijo stopnje kreditnega tveganja, ki jih je dovoljeno uporabljati v državi EEA, kjer je sedež te osebe, če banke razpolagajo z dokazilom o možnosti take uporabe.
Kot dokazilo iz prejšnjega odstavka sklepa velja mnenje nacionalnega regulatorja ali nadzornika oziroma veljavni nacionalni predpis.«

Besedilo 17. točke se spremeni tako, da se glasi:
»17. Izračun skupne neto pozicije v tuji valuti
17.1 Skupna neto pozicija v tuji valuti se po tem sklepu ugotavlja iz razlik med aktivnimi in pasivnimi postavkami v tujem denarju.
Po tem sklepu se kot aktivne in pasivne postavke v tujem denarju štejejo vse bilančne in zunajbilančne postavke, ki se glasijo na tujo valuto, vključno s prištetimi preračunanimi postavkami v SIT z valutno klavzulo.
17.2 Najprej se izračuna neto odprta pozicija (razlika med aktivnimi in pasivnimi postavkami) v vsaki valuti, ki sestoji iz vsote:
– neto promptnih pozicij, to je vse aktivne postavke, zmanjšane za pričakovana neplačila (oslabitve), minus pasivne postavke iz bilance stanja, vključno z obračunanimi razmejenimi prihodki in odhodki v posamezni valuti.
V neto promptno pozicijo se vključujejo tudi postavke iz naslova spot poslov, ki jih banka ob sklenitvi knjiži zunajbilančno;
– nepreklicnih garancij in drugih podobnih zunajbilančnih instrumentov v posamezni valuti, ki bodo z veliko verjetnostjo unovčeni in za katere obstaja majhna verjetnost poplačila.
Banka mora izbrano politiko vključevanja zunajbilančnih instrumentov v neto zunajbilančno pozicijo dosledno uporabljati.
Garancije in akreditivi v posamezni valuti, ki imajo devizno bilančno kritje v tej valuti ali kakršno koli drugačno zavarovanje, unovčljivo v tej valuti, se vključujejo v izračun neto odprte zunajbilančne pozicije v višini svojega nekritega dela. Če ima banka za take garancije oziroma akreditive hkrati odobrena okvirna posojila, zajema v izračun neto zunajbilančne pozicije svojo potencialno obveznost le enkrat, čeprav je v zunajbilančni knjigovodski evidenci banke izkazana dvakrat.
Zneska oblikovanih rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki jih banka knjiži na posebnem računu rezervacij v pasivi bilance stanja, banka ne upošteva pri izračunu neto promptne zunajbilančne pozicije.
– Neto terminskih pozicij, to je vse predvidene terjatve oziroma prejeta plačila minus vse predvidene obveznosti oziroma plačila po terminskih valutnih transakcijah v posamezni valuti (vključeni so tudi nominalni zneski terminskih poslov s tolarsko neto poravnavo).
Če banka zaščiti svoje odprte terminske pozicije v tuji valuti s sklenitvijo nasprotnih poslov, vključi v izračun osnovno in zaščitno pozicijo.
– Neto delta vrednost za celotni znesek opcij na posamezno tujo valuto.
Če banka prevzema pozicije v valutnih opcijah, s katerimi se trguje na borzi, se pri določitvi delte upošteva uradno izračunana delta borze za posamezno opcijo. V odsotnosti uradne delte banka lahko izračuna oceno za delto svojih opcij, ki jo mora na zahtevo Banke Slovenije utemeljiti.
– Tržna vrednost drugih opcij v posamezni valuti.
Neto odprte pozicije v evru (EUR) in valutah držav članic EMU banka združi.
Poslov po pooblastilu in komisijskih poslov, ki jih banka opravlja za tuj račun, banka ne zajema v izračun odprte pozicije v tuji valuti.
17.3 Aktivne in pasivne postavke po posameznih valutah se preračunajo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije ali tržnem deviznem tečaju. Ugotovljene razlike med aktivnimi in pasivnimi postavkami predstavljajo neto odprte pozicije v posamezni valuti (izražene v SIT). Nato se seštevajo ločeno vse neto kratke in neto dolge pozicije, preračunane v SIT, tako da se ugotovi posebej vsota vseh neto kratkih in posebej vsota vseh neto dolgih pozicij.
Kratka pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk manjša od vsote pasivnih postavk.
Dolga pozicija obstaja, kadar je vsota aktivnih postavk večja od vsote pasivnih postavk.
17.4 Vsota, ki je večja, predstavlja skupno neto pozicijo v tuji valuti.«

Za 23.4 točko sklepa se doda nova 23.5 točka, ki se glasi:
»23.5 Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz 23.4 točke tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

V 24.1.3 točki se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz prejšnjega odstavka poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

Za 24.2.5 točko se doda nova 24.2.6 točka, ki se glasi:
»24.2.6 Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz 24.2.5 točke tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

Za 24.3.6 točko se doda nova 24.3.7 točka, ki se glasi:
»24.3.7 Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz 24.3.6 točke tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

Za 25.5 točko sklepa se doda nova 25.6 točka,, ki se glasi:
»25.6 Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz 26. in 27. točke tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

V 28. točki se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz prejšnjega odstavka tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

Za 30.1.4 točko se doda nova 30.1.5 točka, ki se glasi:
»30.1.5. Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz 30.1.4 točke tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

Za 32.1.2 točko se doda nova 32.1.3 točka, ki se glasi:
»32.1.3 Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz 32.1.2 točke tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«

Za 34.2 točko se doda nova 34.3 točka, ki se glasi:
»34.3 Če Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi za banko višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, se kapitalska zahteva iz 34.2 točke tega sklepa poveča za enak odstotek, kakor se je povečal količnik kapitalske ustreznosti za banko glede na minimalni količnik kapitalske ustreznosti.«
Sedanji 34.3 in 34.4 točka se postaneta v 34.4 in 34.5 točka.

V 47. točki se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za hranilno-kreditne službe, ustanovljene v Republiki Sloveniji, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
Pri izračunu kapitala hranilno-kreditne službe se kot osnovni kapital štejejo ustanovitvene vloge in druge postavke, ki so po vsebini in lastnostih primerljive s postavkami, ki jih je dovoljeno vključevati v izračun kapitala bank in hranilnic.«

V 50. točki se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V obrazcih za izračun kapitalskih zahtev za posamezna tržna tveganja mora banka, kateri Banka Slovenije na podlagi 69. člena zakona določi višji količnik kapitalske ustreznosti od minimalnega, ustrezno prilagoditi odstotek.«

Obrazci KAP, KAP-1, KAP-2, KAP-8 in KAP-trg, ki so sestavni del sklepa, se nadomestijo z novimi obrazci, ki so sestavni del tega sklepa in se uporabljajo za izračun kapitala od 1. januarja 2006 dalje.

Določbe 1., 2. in 3. točke tega sklepa se v delu, ki omogoča vključevanje inovativnih instrumentov med sestavine temeljnega kapitala, začnejo uporabljati z dnem veljavnosti tega sklepa.

Ne glede na določbe tega sklepa se lahko v obdobju od 1. januarja 2006 do prvega sklica skupščine banke v letu 2006 v izračun kapitala upošteva preneseni (zadržani) dobiček zaradi prehoda na MSRP, kakor je opredeljen v 3.1.2) b. točki sklepa, samo na podlagi sprejetega sklepa uprave in nadzornega sveta banke.

Ne glede na roke iz 51. točke sklepa se lahko poročila po stanju na dan 31. marec 2006 predložijo Banki Slovenije najpozneje do 20. maja 2006.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike, uporabljati pa se začne 1. januarja 2006.