Na podlagi 17. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99) in 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet občine Dolenjske Toplice na 16. redni seji dne 31. 5. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejme Lokacijski načrt proizvodne cone »Sela 2«.
Občinski lokacijski načrt (v nadaljevanju: lokacijski načrt) je izdelalo podjetje BD projektiranje d.o.o. pod št. LN 03/04 junij 2005. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Lokacijski načrt proizvodne cone »Sela 2« vsebuje:
– tekstualni del
– priloge:
– povzetek za javnost
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– seznam sektorskih aktov in predpisov
– ocena stroškov za izvedbo javne infrastrukture
– lastništvo zemljišč
– mnenja pristojnih inštitucij in upravljalcev
– odlok
– grafične priloge:

1.  Skica možne pozidave
2.  Digitalni katastrski načrt                    M 1:1000
3.  Geodetski načrt                               M 1:1000
4.  Prikaz ureditvenega območja na DKN            M 1:1000
5.  Prikaz ureditvenega območja na
    geodetskem načrtu                             M 1:1000
6.  Prikaz ureditvenih enot                       M 1:1000
7.  Prikaz cestnega omrežja in
    ureditve platojev                             M 1:1000
7a. Prikaz cestnega omrežja – prerezi
8.  Lokacijska situacija                          M 1:1000
9.  Prikaz infrastrukturnega omrežja in naprav    M 1:1000
–   DODATEK – izvlečki iz Strokovnih podlag
    in idejne zasnove za LN za poslovno cono:
–   Primer parcelacije – male parcele             M 1:1000
–   Primer parcelacije – velike parcele           M 1:1000

Predlagana lokacija novega proizvodno-servisnega območja se nahaja ob regionalni cesti R3 733/583 Podturn-Dolenjske Toplice–Vavta vas, na robu gozdnatih pobočij Dobrave. Na drugi strani regionalne ceste leži naselje Sela z obstoječo obrtno cono, ki je že zapolnjena.
Nova obrtna cona omogoča primerno okolje za razvoj domačih proizvodno-servisnih podjetij, kakor tudi zainteresiranih zunanjih firm. Območje meri 6,95 ha, od tega je proizvodno-servisnim površinam namenjenih 4,6 ha.
Meja območja urejanja poteka po S robu regionalne ceste s parc.št. 957 k.o. Toplice in 4437 k.o. Podturn od SV proti JZ, se nato obrne proti J, prečka regionalno cesto s parc. št. 4437 in 2709, poteka po Z meji zemljišča s parc. št. 1920, seka pot s parc. št. 4423, nato se obrne proti JV in seka zemljišča s parc. št. 1920, 1930, 1931/1, 1933, 1934, 1935, 1936, 1937/1 in 1937/2 vsa k.o. Podturn, na SV meji zemljišča s parc. st. 1937/2 k.o. Podturn se obrne proti SV in seka zemljišča s parc. št. 889, 956 pot in 888 vsa k.o. Toplice, v S vogalu zemljišča s parc. št. 888 se obrne proti SZ in seka zemljišča s parc. št. 872/2, 872/1, 866/5 in 957 cesta vsa k.o. Toplice do izhodiščne točke.
V območje urejanja so vključena zemljišča s parc. št. 957 cesta, 866/5 del, 872/1 del, 872/2 del, 888 del, 889 del in 956 pot, vse v k.o. Toplice ter parc. št. 1937/2 del, 1937/1 del, 1936 del, 1935 del, 1934 del, 1933 del, 1931/1 del, 1931/2, 1930 del, 1929, 1928, 1920 del, 1924/1, 1924/2, 1924/3, 1924/4 ter 4423 pot, 2709 cesta, 2708/2 cesta in 4437 cesta, vse v k.o. Podturn.

Terenske razmere nove obrtne cone so zahtevne, saj je celotno področje posuto z globokimi vrtačami, ki jih je potrebno zasuti. Lokacija obrtne cone ni vizualno izpostavljena – najbolj vidna je iz neposredne bližine ter deloma iz predela ob Sušici.
Pri načrtovanju obrtne cone je bilo potrebno upoštevati njeno umeščenost v obsežne in sklenjene gozdne površine Dobrave, lokacijo nasproti oblikovno slabše zasnovane obstoječe obrtne cone in stanovanjskega naselja ter kvalitetno naravno okolje na vzhodni strani. Na stiku s pokopališčem in lepo oblikovano kulturno krajino na vzhodu je bilo potrebno ohraniti drevesno zarast kot razmejitev med hrupnim proizvodno-servisnim okoljem in mirnim naravnim oziroma pokopališkim območjem.
Poti obrtne cone, kot osnovno ogrodje bodoče urbanistične ureditve območja, pri svoji zasnovi upoštevajo lego ob regionalni cesti Podturn-DT–Vavta vas, koridor obvoznice Dolenjskih Toplic po varianti “F” (iz Študije variant obvoznice Dolenjskih Toplic, Acer, 2002) ter močno razgiban teren. Speljane so tako, da omogočajo oblikovanje dovolj velikih platojev za izgradnjo proizvodno-servisnih objektov s spremljajočimi manipulativnimi površinami, enostavno prometno in komunalno napajanje posameznih proizvodno-servisnih enot ter fleksibilnost pri določanju velikosti le-teh.
Izvedba komunalne infrastrukture v obrtni coni je mogoča s priključitvijo na obstoječo komunalno infrastrukturo, ki poteka v bližini (razen plinovoda). Komunalna infrastruktura se po obrtni coni vodi ob cestnem telesu javnih poti tako, da je možno neposredno oskrbovanje vsake posamezne proizvodno-servisne enote.

Koncept urejanja
Prostorska ureditev je zasnovana tako, da je možna postopna izvedba posameznih zaključenih ureditvenih enot. Temelj urbanistične zasnove je cestno omrežje, ki izhaja iz obstoječega cestnega omrežja z upoštevanjem morebitne obvoznice na eni strani ter razgibanega terena na drugi. Ob tem je tudi vsem proizvodno-servisnim enotam zagotovljen direkten dostop do javne ceste.
Na osnovno cestno mrežo se naslanja vodilna geometrija prostora, ki predstavlja osnovo za parcelacijo, umestitev objektov v prostor in zunanjo ureditev. V cestnem telesu se vodijo tudi glavni vodi javne komunalne infrastrukture.
Na stiku s kvalitetnimi njivskimi površinami na vzhodni strani proizvodne cone se ohrani gozdna zarast kot zelena bariera, ki naj obenem zaščiti območje pokopališča pred hrupno proizvodno cono.

Pogoji za gradnjo objektov in zunanjo ureditev
Pogoji se nanašajo na ureditvene enote UE1, UE2, UE3, UE4, C in G, ki so prikazane na grafični prilogi z naslovom »Prikaz ureditvenih enot« in vsebinsko prikazani na grafični prilogi z naslovom »Lokacijska situacija«. Ureditvena enota C zajema samo javno primarno cestno omrežje, zato so pogoji zanjo podani v poglavju Idejna rešitev prometnega, energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez.
Ureditvene enote UE1, UE2, UE3 in UE4:
– namembnost:
– storitveni, servisni in proizvodni progami; dejavnosti, ki okolje močno obremenjujejo, niso dovoljene. Morebitni center za zbiranje odpadkov se umesti v ozadje servisno-proizvodne cone;
– vrste gradenj oziroma del:
– novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, obnove in vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti objektov.
– vrste dopustnih objektov glede namen:
– dovoljena je gradnja vseh vrst objektov skladnih z dovoljenimi programi v ureditveni enoti.
– gradbeni in oblikovalski pogoji:
oblikovanje: objekti morajo biti preprostih, pravokotnih oblik – pravokotni volumni se lahko med seboj tudi stikujejo;
– lega objektov na parceli ni pomembna, važno je, da so stranice objektov vzporedne oziroma pravokotne na linije (gradbeno-parcelacijsko mrežo), ki so osnova za parcelacijo in odmaknjene od parcelne meje najmanj 4 m (ta odmik od parcelne meje ne velja v kolikor so objekti grajeni kot en objekt – v nizu – ki se razteza čez več parcel). Izjema so objekti v UE 1, kjer se morajo glavne stavbe, ki se gradijo v bližini regionalne ceste, poravnati z gradbeno linijo; pomožne stavbe se lahko nahajajo v ozadju ureditvene enote, odmaknjene od regionalne ceste. Kolikor je odmik od meje manjši od 4 m, mora sosed dati soglasje, v vsakem primeru pa morajo biti upoštevani protipožarni ukrepi;
– pozidanost zemljišča s stavbami je lahko od 30% do 70%. S tem je določena tlorisna površina katerekoli etaže vidnega dela objekta v primerjavi s tlorisno površino posamezne parcele. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj 5 m; kolikor je odmik manjši, mora dati sosed soglasje. Možna je gradnja podzemne parkirne hiše, ki se razteza čez več parcel;
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji od javnih cest na katere mejijo, z izjemo brežin, ki so vrisane na lokacijski situaciji;
– višinska kota pritličja ne sme biti nižja od javnih cest na katere meji zemljišče s stavbo.

Ureditvena enota    Višinska kota pritličja
UE1                         od +195 do +198
UE2                         od +195 do +198
UE3                         od +198 do +201
UE4                         od +200 do +203

– etažnost: višina stavb ne sme presegati 15 m do vrha strehe. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na primer žerjavi ipd. – ti so lahko tudi višji;
– strehe objektov morajo biti ravne oziroma z nagibom do 8°;
– fasade naj bodo enostavne, moderne in obložene z lahko, montažno nesvetlečo fasadno oblogo. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam. Objekti v UE 1 naj bodo temnejše rumene barve, objekti v UE 2 oranžne, v UE 3 in UE 4 pa rdeče barve;
– odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne;
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se ravno tako pripravi izvleček iz lokacijskega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno obdobje v katerem bo objekt stal;
– prometna ureditev:
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih;
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti;
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne poti in odmaknjene od križišč javnih cest najmanj 30 m.
Ureditvena enota G:
– namembnost:
– naravno gozdno zaledje;
– pogoji urejanja:
– v območju se ohrani naravni gozd z avtohtonimi vrstami drevja. V delih, kjer bo obstoječi gozd zaradi oblikovanja novih brežin poškodovan, ga je potrebno nadomestiti z novimi avtohtonimi drevesi v navezavi na obstoječa;
– ni dovoljena gradnja objektov;
– kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno,
– na vzhodni strani proizvodne cone se ozek pas gozda ohrani in se ga obravnava kot parkovni gozd, saj je preozek za normalno funkcioniranje naravnega gozda.
Ureditvena enota C:
– zajema javno cestno omrežje in je opisana v poglavju Idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.

Predpisana vsebina izvlečka iz lokacijskega načrta
Glede na to, da so pogoji izgradnje javnega primarnega infrastrukturnega omrežja v tem lokacijskem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za sekundarno infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov na zasebnih zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturna omrežja in naprave ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri slednjemu s strani posameznih investitorjev pripraviti podroben izvleček iz lokacijskega načrta.
Tako je za vsak poseg v posamezne ureditvene enote obravnavanega izvedbenega prostorskega akta (tudi za pomožne objekte) potrebno pripraviti izvleček, ki mora izhajati iz izhodišč in določil Lokacijskega načrta proizvodne cone »Sela 2«. Priporočljivo je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah posamezni izvlečki pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več posameznih lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu zaradi lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infrastrukturnega omrežja in bolj organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju proizvodne cone.
V vsakem izvlečku se natančno določi:
1. na lokacijski situaciji:
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
– oblika in razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov,
– velikost objektov in površin odprtih prostorov,
– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi,
– višine in oblika vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav (prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500),
– prikaz glavnih dostopov in dovozov,
– funkcionalne površine, ki pripadajo objektom (s podatki o njihovi velikosti),
2. v tekstualni obliki:
– opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin (vključno s podatki o bruto površinah posameznih objektov),
– organizacija programa po etažah predvidenih objektov (s površinami posameznih dejavnosti),
– opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav (s podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih objektov in naprav),
– rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in drugih nesreč.
3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki na javna infrastrukturna omrežja in naprave ter priključki objektov na interno omrežje za:
– prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in peš promet),
– elektroomrežje in naprave,
– vodovodno omrežje in naprave,
– kanalizacijsko omrežje in naprave,
– plinsko omrežje in naprave,
– telekomunikacijsko omrežje in naprave,
– drugo.

Prometna infrastruktura
Cestno omrežje
Območje, ki se ureja z lokacijskim načrtom, je predvideno ob regionalni cesti R3-733/5831 Vavta vas–Dolenjske Toplice–Podturn, od km 4.920 do km 5.240.
Na regionalni cesti R3-733/5831 je predvidena ureditev dveh priključkov notranjih dostopnih cest.
Cestno omrežje sestavljajo:
– cesta A, s priključkom na regionalno cesto v km 5.213. Priključek se uredi v osi z obstoječim cestnim priključkom na nasprotni strani regionalne ceste in se ga oblikuje kot štirikrako križišče. Dolžina ceste A je 428 m, z navezavo na cesto C;
– cesta B, s priključkom na regionalno cesto v km 5.035. Priključek se uredi v osi obstoječega cestnega priključka na nasprotni strani regionalne ceste in se ga oblikuje kot štirikrako križišče. Dolžina ceste B je 113 m, z navezavo na cesto A;
– cesta C, predstavlja povezavo med cestama A in D in poteka v območju predvidenega koridorja obvozne ceste Dolenjskih Toplic. Do izgradnje le-te ni možno urediti priključka na regionalno cesto. Dolžina ceste C je 88 m;
– cesta D, predstavlja prečni povezavo med cestama B in C. Dolžina ceste D je 68 m;
– cesta P, ki predstavlja regionalno cesto R3-733/5831 Vavta vas–Dolenjske Toplice–Podturn, od km 4.920 do km 5.240. Predvidena je ureditev tehničnih elementov na tangiranem odseku.
Ceste se izvedejo v asfaltu ter so niveletno postavljene tako, da se uvozi na manipulativne površine posameznih objektov izvedejo brez priključnih ramp.

Normalni prečni profil cest A, B in D je:
– širina voznega pasu                           2x3,00 m = 6,00 m
– širina hodnika za pešce                       1x1,60 m = 1,60 m
– bankina                                       1x0,75 m = 0,75 m
– berma ob hodniku za pešce                     1x0,25 m = 0,25 m
Skupaj:                                                    8,60 m
 
Normalni prečni profil ceste P je:
– širina voznega pasu                           2x3,00 m = 6,00 m
– širina razvrstilnega pasu                     1x2,75 m = 2,75 m
– širina hodnika za pešce                       1x1,60 m = 1,60 m
– berma ob hodniku za pešce                     1x0,25 m = 0,25 m
– rezervacija prostora za kolesarsko stezo      1x3,15 m = 3,15 m
Skupaj:                                                   13,75 m
 
Normalni prečni profil ceste C 
(koridor predvidene obvozne ceste) je:
– širina voznega pasu                           2x3,00 m = 6,00 m
– širina robnega pasu                           2x0,30 m = 0,60 m
– širina hodnika za pešce                       1x1,60 m = 1,60 m
– bankina                                      1x 1,00 m = 1,00 m
– berma ob hodniku za pešce                    1x 0,25 m = 0,25 m
Skupaj:                                                    9,45 m

Predvidena računska hitrost je 40 km/h, razen za regionalno cesto, kjer se upošteva računska hitrost 50 km/h.
 
Požarne poti in dostopne ceste
Kot požarna pot se opredelijo vse notranje in dostopne ceste. Vsi objekti imajo omogočene dostope s treh strani, zato ni potrebno zagotavljati dodatnih požarnih poti.
 
Dimenzioniranje cestišča
Cestišče se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t.
Sestava cestišča notranjih cest:
– bitumenski beton BB
– bituminizirani drobljenec BNOP
– tamponski drobljenec TD
– kamniti nasipni material
Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugo­tovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81).
 
Peš in kolesarski promet
Za peš promet so zagotovljeni hodniki za pešce, ki so od vozišča ločeni z dvignjenimi robniki 15/25/100 cm. Na mestu prehodov za pešce se izvedejo poglobljeni robniki oziroma klančine za premagovanje arhitektonskih ovir funkcionalno motenih oseb.
Kolesarski promet znotraj cone se odvija po cesti.
 
Pogoji upravljalca v zvezi z urejanjem regionalne ceste
– Zaradi predvidene širitve Ferro Črtalič in gradnje BS Bučar, se pri rekonstrukciji regionalne ceste R3-733/5831 upošteva tudi priključna pot obeh omenjenih investitorjev.
– Dopustna je fazna izgradnja pasu za levo zavijanje v preurejenem priključku Mercator glede na generirano količino prometa v LN načrtovane cone. Ureditev tretjega pasu je obvezna za gradnjo BS Bučar s tem, da mora biti izvozna pot iz BS (javna pot) na regionalno cesto širine 6 m.
– Obstoječi hodnik za pešce se ohrani. V območju ukinjenega obstoječega priključka za Mercator se dogradi sočasno z izgradnjo ceste »B«.
– Vzdolž načrtovane preureditve regionalne ceste se izvede ob levem robu rezervat za kolesarsko pot min. širine 3 m, ki bo služila za kolesarje in pešce.
– Sočasno z rekonstrukcijo državne ceste se upoštevajo ter uredijo tudi komunalni vodi, ki potekajo vzdolž ali preko regionalne ceste.
– Odvodnjavanje na novo urejenih križišč ali priključkov se prilagodi obstoječi ureditvi odvodnjavanja regionalne ceste.
– Cestna razsvetljava se prilagodi regionalni cesti in poteku pločnika.
– Vsak posamezni investitor v območju tega LN, ki bo posegal v varovalni pas ali cestno telo državne ceste, si je dolžan na podlagi projektne dokumentacije PGD pridobiti soglasje upravljalca ceste, Direkcije RS za ceste.

Komunalna infrastruktura
Vodovod:
Oskrba s pitno in požarno vodo se zagotavlja preko 300 m3 vodohrana lociranega na koti 226 m.n.m., s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje DN 150 mm, ki poteka zahodno od načrtovane cone ob cesti Dol. Toplice–Podturn. Požarna varnost iz javnega vodovoda se zagotavlja do kote 195 m.n.m., nad to koto se požarna varnost objektov rešuje individualno. Primarno in sekundarno omrežje se projektira iz modularne litine in mora znotraj zazidalnega območja potekati v javnih površinah (cest, hodnikov za pešce, kolesarskih stez).
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Priključki objektov se izvedejo preko vodomernega jaška. Za kompleks se upošteva en požar istočasnosti.. Pri projektiranju se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
– Zakon o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02),
– Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02),
– ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/04),
– Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 36/02),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/02) ter
– Sklep o izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/02).
 
Kanalizacija:
– Fekalna kanalizacija: Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod. Odpadne vode se priključujejo na obstoječi kanalski sistem Dolenjske Toplice, ki poteka pod obstoječim hodnikom za pešce ob regionalni cesti R3-733/5831. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno. Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo obremenjene odpadne vode, se morajo predhodno dodatno obdelati tako, da je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 32/93).
– Meteorna kanalizacija: Odvod meteorne vode se izvede preko sistema ponikanja za vsak objekt posebej. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko lovilcev olj in maščob. Posebej se izvede meteorna kanalizacija notranjih dostopnih cest. Predviden je izpust v obstoječo vrtačo na jugovzhodnem delu obravnavanega območja.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo po­datki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Novo mesto za opazovalno obdobje 6 let.
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficiente odtoka za odvod odpadne vode iz površin, parkov in vrtov (Jože Kolar, 1983).
Pri projektiranju se upošteva:
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00),
– Odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00),
– Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
 
Odstranjevanje odpadkov
Povzročitelj onesnaževanja mora upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje in za zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča. V zvezi s tem mora upoštevati veljavne predpise.
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža, papir, kartoni, lesni odpadki idr., steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.

Energetska infrastruktura
Visoko napetostni razvod in trafo postaja
Predvidena poraba energije bo definirana po pridobitvi programov posameznih parcel oziroma investitorjev. Celotno območje se priključi na 20 kV priključni kablovod Dolenjske Toplice (zazankanje) in se po kablovodu priključi preko predvidene elektrokabelske kanalizacije, ki je razvidna iz situacije, vse do lokacije obstoječe trafo postaje TP Obrtna cona Sela. Projektiranje nove trafo postaje se predvidi glede na predvideno višino in lokacijo energetske obtežbe planiranih dejavnosti, kot je razvidno iz situacije. Predvidena TP bo tipske betonske izvedbe, moči 630 kVA, z možnostjo razširitve na 1000 kVA.. Kablovode uvlečemo v kabelsko kanalizacijo. Cona se zazanka z 20 kV daljnovodom na obstoječi daljnovod Dolenjske Toplice.
 
Nizkonapetostni razvod:
Električne vode vodimo po kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo vodimo v hodniku za pešce internih cest, in sicer od priključevanja na trafo postajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto. Upošteva se zemeljski napajalni kabel ustrezne kapacitete glede na predvideno energetsko obtežbo posameznega objekta. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40 m. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Pri križanju z cevovodom je potrebno 1m levo in desno od mesta križanja kabel zaščiti s PVC cevjo.
 
Javna razsvetljava
Predvidena je klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna od­daljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa se določi v projektni dokumentaciji.
 
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je TN-C sistem. Poleg tega se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.

Telekomunikacije
Telefonska kabelska kanalizacija se predvidi ob glavnih dostopnih poteh znotraj LN, v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Poleg kanalizacije 4 x fi 110 za telekomunikacije se predvidijo še cevi 2 x fi 50 PEHD za instalacijo Krs.

Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje.

Faznost izgradnje
Izvajanje lokacijskega je odvisno od zainteresiranost investitorjev za gradnjo v posameznih ureditvenih enotah. Od dinamike izvajanja javne infrastrukture je odvisna tudi možnost izgradnje poslovnih in drugih objektov, ki se bodo nanjo navezovali. Njihova realizacija je možna le vzporedno ali v faznem zamiku glede na ureditev cest ter komunalnega omrežja in naprav. Lokacijski načrt je možno realizirati tudi v enem zamahu, v kolikor bo to ustrezalo investitorjem.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju lokacijskega načrta
Sočasno z gradnjo objektov se mora izvesti vsa javna infrastruktura, ki je potrebna za delovanje posamezne ureditvene enote. Obratovanje objekta/ov pred javno komunalno opremo dela območja, kjer se nahaja dejavnost, ki prosi za dovoljenje, ni dovoljeno.
V okviru priprave idejnih projektov za PGD/PZI za javno infrastrukturo je potrebno opraviti geomehansko in hidrogeološko preiskavo celotnega terena, kjer je predvidena gradnja javne cestne in komunalne infrastrukture.
Posamezni investitorji na zasebnih parcelah so dolžni pred izdelavo gradbene dokumentacije opraviti še preiskavo za geotehnične pogoje temeljenja in hidrogeološke pogoje ter tako pridobiti izhodišča za temeljenje objektov in nasipavanje oziroma uravnavo svojega zemljišča.

Rešitve v zvezi z varovanjem in urejanjem naravnih vrednot in kulturne dediščine
Obravnavano območje ne zajema zavarovanih naravnih in kulturnih predelov oziroma objektov. Je pa zaradi bližine arheološkega najdišča Cvinger (EŠD 110) potrebno zagotoviti predhodni ekstenzivni arheološki pregled terena pred začetkom zemeljskih del oziroma arheološki nadzor med njihovim izvajanjem. Arheološke raziskave organizira in vodi pristojna služba za varstvo nepremične kulturne dediščine (ZVKDS OE Novo mesto). Na osnovi opravljenih raziskav se zemljišče sprosti za gradnjo oziroma se določijo območja potencialnih najdišč in načini njihove nadaljnje obravnave.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave ter trajnostno rabo naravnih dobrin

Splošno
Pri izvajanju vseh dejavnosti na obravnavanem območju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) s podzakonskimi akti. Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da njegove emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.
Programi, ki se na območju obravnave uvajajo, predvidevajo določene obremenitve okolja, zato je potrebno v primerih, kjer to zahtevajo predpisi, pred izdajo gradbenega dovoljenja pripraviti presojo o vplivih na okolje, ali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ali v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) na kak drug način preveriti sprejemljivost načrtovanega posega za okolje.
Povzročitelj obremenitve mora pri svojem ravnanju upoštevati vsa pravila, ki so potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Prepovedi, omejitve in druga pravila ravnanja ter priporočila pri opravljanju dejavnosti ali v potrošnji se nanašajo zlasti na:
1. prijavo ravnanja ali dejavnosti,
2. proizvodnjo, prevoz in skladiščenje,
3. usposobljenost oseb za opravljanje dejavnosti,
4. dajanje storitev ali izdelkov na trg,
5. označevanje surovin, polizdelkov ali izdelkov in druge oblike obveščanja potrošnikov,
6. specifikacije za izdelke, storitve ali postopke in ugotavljanje skladnosti z njimi,
7. opozorila, znake in varščine,
8. zmanjševanje porabe snovi in energije,
9. zmanjševanje nevarnih in škodljivih snovi v surovinah, polizdelkih ali izdelkih,
10. nadomeščanje snovi in energentov z okolju primernejšimi,
11. zahteve, povezane z nadzorom nad okoljevarstveno ustreznostjo izdelkov ali tehnologij pri uvozu ali tranzitu in
12. druga ravnanja, potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja.

Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov in naprav ter kasneje pri njihovem obratovanju je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise.
Na obravnavanem območju velja III. stopnja varstva pred hrupom (III. območje), kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje). Povzročitelji hrupa morajo upoštevati prepisane mejne vrednosti ravni hrupa za dnevni in nočni čas ter v zvezi s tem vršiti redne meritve in ob prekoračitvah ustrezno ukrepati.
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor, ali za spremembo namembnosti, ali za pridobitev obratovalnega dovoljenja izpolnjevati te pogoje:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
Novi posegi v okolje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območju, kjer predpisane mejne ravni niso presežene. Novi posegi v okolje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območju, kjer je obremenitev s hrupom čezmerna. Obstoječe dejavnosti v območju, ki so vir čezmernega hrupa, je potrebno sanirati tako, da se zagotovi upoštevanje mejnih vrednosti hrupa za predpisano stopnjo varstva pred hrupom.
Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
Lastnik ali upravljavec vira hrupa je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne meritve ravni hrupa kot posledice obremenitve območja s hrupom iz vira. Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, lahko lastniku ali upravljavcu dovoli, da občasnih meritev ravni hrupa ni treba izvajati, če na podlagi rezultatov meritev ali podatkov o tehnoloških, obratovalnih in drugih elementih, pomembnih za ugotavljanje obremenitve območja s hrupom ugotovi, da je vir hrupa na podlagi določb točke a v prilogi 1 Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) nepomemben.
V skladu z 19. členom Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) sta v III. območju uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Uporaba naprav in izvajanje opravil iz prejšnjega odstavka sta prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan.

Varstvo zraka
Pri varstvu zraka je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo to področje.
Pri napravah, ki brez čistilnih naprav odpadnih plinov čezmerno onesnažujejo zrak, mora povzročitelj obremenitve zagotoviti njihovo vgradnjo in obratovanje, če čezmernega onesnaževanja ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi. Pri gradnji oziroma rekonstrukciji naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izbrati v praksi uspešno preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti niso presežene, in hkrati omogoča najnižjo tehnično dosegljivo emisijo. Pri načrtovanju in obratovanju naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izvajati naslednje ukrepe za zmanjševanje emisije:
– tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na izvoru, zapiranje krožnih tokov,
– reciklažo snovi in rekuperacijo toplote, recirkulacijo odpadnega zraka in druge ukrepe za zmanjšanje količine odpadnih plinov,
– popolnejšo izrabo surovin in energije in druge ukrepe za optimiranje proizvodnih procesov,
– optimiranje obratovalnih stanj zagona, spremembe zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj,
– preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za anorganske prašnate snovi I. in II. nevarnostne skupine iz 4. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04) ali rakotvorne snovi iz 6. člena te uredbe ali snovi, ki vsebujejo svinec.
Pri stanjih in pojavih, pri katerih se morajo čistilne naprave odpadnih plinov izklopiti ali obiti oziroma kadar gre za zagon, spremembo moči ali obsega proizvodnje, ustavljanje, šaržiranje in podobne prehodne pojave v tehnološkem procesu, mora povzročitelj obremenitve zagotoviti stalen nadzor in njihovo vodenje, tako da se ne presega najnižja dosegljiva raven emisije v teh pogojih.
Na podlagi 14. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04) je povzročitelj obremenitve dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvajati prve in občasne ali trajne meritve emisij. Trajne meritve emisije so obvezne v naslednjih primerih:
1. Za emisijo prahu:
– za količine nad 2 kg prahu na uro ali
– za količine snovi iz I. nevarnostne skupine 4. ali 6. člena ali spojin iz I. nevarnostne skupine 7. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04), ki so v obliki prahu in presegajo petkratno mejno količino, določeno s to uredbo.
2. Za emisijo spojin v plinastem stanju ali pari in za količine, večje od:

Snov                                                       Emitirana količina
dušikovi oksidi (izraženi kot NO 2)                                   30 kg/h
ogljikov monoksid v zgorevalnih procesih                               5 kg/h
ogljikov monoksid iz drugih virov                                    100 kg/h
žveplovi oksidi (izraženi kot SO 2)                                   50 kg/h
fluor in spojine fluorav plinasti fazi (izražene kot HF)             0.5 kg/h
anorganske spojine klorav plinasti fazi
(izražene kot HCl)                                                     3 kg/h
klor                                                                   1 kg/h
žveplovodik                                                            1 kg/h

3. Za organske spojine, če so izpuščene količine, izražene kot skupni organski ogljik (TOC):
– večje od 1 kg/h in so organske spojine iz I. nevarnostne skupine 7. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04),
– večje od 10 kg/h in so organske spojine iz II. in III. nevarnostne skupine 7. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04).
Če je nihanje dnevnih povprečnih vrednosti koncentracij, ki se trajno merijo, majhno, lahko ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, namesto trajnih dovoli občasne meritve, vendar presledki med posameznimi meritvami ne smejo biti daljši od enega meseca.

Varstvo pred elektromagnetnimi sevanji
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise.
Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, določenih z Uredbo o elektro-magnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

Varstvo plodne zemlje
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.). Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.

Varstvo vegetacije
Zaradi uvajanja novega programa bo prišlo do večjega izsekavanja obstoječega gozda. V predelih, kjer to predvideva lokacijski načrt se gozd obnovi (predvsem gozdni rob).

Varstvo voda
Upoštevati je potrebno veljavne predpise za to področje.
Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih, urejenih tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Vse morebitne nesreče, ki bi bile lahko vir onesnaženja podtalnice, je treba čim prej sanirati in obvestiti pristojne ustanove.
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili veljavnih predpisov.

Obramba in zaščita
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične inten­zitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
V območju urejanja tega lokacijskega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.

Parcelacija
Parcelacija javnih in zasebnih površin se izvede na osnovi lokacijske situacije in v njej opredeljenih lokacijskih izhodišč. Parcele posameznih privatnih investitorjev se določijo v okviru ureditvenih enot (UE 1-4) sledeč linijam parcelacijske mreže, katere osnovni kvadrat meri 30x30 m = 900 m². Parcelne meje morajo ležati na linijah parcelacijske mreže. Velikost in oblika posameznih parcel mora biti smiselna in dopuščati popoln izkoristek vsake ureditvene enote ter njeno delitev na uporabno velike parcele (glej grafični prilogi: Primer parcelacije – male parcele in Primer parcelacije – velike parcele).

Določitev gradbenih parcel
Gradbene parcele privatnih investitorjev se določijo znotraj posameznih ureditvenih enot (UE 1-4) na osnovi parcelacijske mreže po nakupu zemljišča v okviru posamezne ureditvene enote in v okviru priprave gradbenih projektov. Gradbena parcela mora biti tako velika, da omogoča nemoteno odvijanje dejavnosti znotraj posamezne parcele vključno z zagotovitvijo zadostnih zunanjih manipulativnih površin in parkirnih prostorov.

Elementi zakoličenja
Elementi zakoličenja so podani v grafičnih prilogah lokacijskega načrta.

Načrtovane javne površine in zasebna zemljišča
Razmejitev med javnimi cestnimi površinami in ostalimi, predvsem zasebnimi zemljišči je opredeljena na listu »Lokacijska situacija«. Javne površine obsegajo javne ceste (Ureditvena enota C), gozdne površine (Ureditvena enota G) v okviru lokacijskega načrta pa se dodelijo privatnim lastnikom gozdnih zemljišč, ki mejijo na lokacijo proizvodno-servisne cone »Sela 2«, razen tistih zelenic, ki jih ni možno obravnavati kot naravni gozd in se vzdržujejo kot javne parkovne površine.

Rešitve, ki so s tem lokacijskim načrtom določene le okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega dokumenta opravlja pristojni inšpektorat.

Dokument je stalno na vpogled na Občini Dolenjske Toplice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Repub­like Slovenije.