Na podlagi 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in v zvezi z drugim odstavkom 139. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči na delu vodnega telesa površinske vode Klavžarica:

+--------------------+------+-----------+------------+------+---------------+
| Del vodnega telesa |Občina|Koordinate | Koordinate |Pretok|  Potencialna  |
|  (ime površinske   |(ime) | gorvodne  |  dolvodne  |  Q   | energija dela |
| vode, na kateri je |      | meje dela | meje dela  |(m3/s)|vodnega telesa |
|del vodnega telesa, |      |  vodnega  |  vodnega   |      | Wp (MWh/leto) |
|   ki se rabi za    |      |  telesa   |   telesa   |      |               |
|    proizvodnjo     |      | Y(zg) / X | Y(sp) / X  |      |               |
|     električne     |      | (zg) / H  |  (sp) / H  |      |               |
|     energije)      |      |   (zg)    |    (sp)    |      |               |
+--------------------+------+-----------+------------+------+---------------+
|Klavžarica          |Idrija|5 417      |5 419       |0,260 |    3.407,3    |
|                    |      |750,00     |800,00      |      |               |
|                    |      |5 097      |5 098       |      |               |
|                    |      |630,00     |650,00      |      |               |
|                    |      |545,00     |358,00      |      |               |
+--------------------+------+-----------+------------+------+---------------+

(2) Koordinate iz tabele iz prejšnjega odstavka so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss–Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1:5000.

Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna) je hidroelektrarna, ki je po merilih iz uredbe, ki ureja pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, razvrščena med mikro, male ali srednje elektrarne;
2. kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katero se podeli koncesija. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg);
3. kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katero se podeli koncesija. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp);
4. deli vodnih teles površinskih voda, za katere se podeli koncesija, so deli vodnih teles med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinskih vodah iz prejšnjega člena;
5. potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v MWh, je energija, ki je v povprečju v obdobju koledarskega leta razpoložljiva za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar lahko rabi del vodnega telesa površinskih voda iz 1. člena te uredbe izključno za proizvodnjo električne energije.

(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli obstoječemu imetniku koncesije za rabo vode v obstoječi hidroelektrarni na Klavžarici za proizvodnjo električne energije, ki je bila podeljena na podlagi Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Proščka, Kneže, Bače, Ročice, Brusnika, Klavžarice, Radovne, Završnice in Vipave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 9/95, 26/95 – popr., 86/99 – odl. US, 49/03 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli brez javnega razpisa, ker gre za povečanje obsega koncesije, če obstoječi imetnik koncesije izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana za proizvodnjo električne energije,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena,
– da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve.

(1) Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok na delu vodnega telesa površinske vode večji od ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) V primerih, ko se pretok v strugi zaradi naravnih razmer zmanjša pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo električne energije.
(3) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe površinske vode drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije,
– smotrno rabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki omogoča najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka so podrobneje določeni v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za proizvodnjo električne energije.
(5) Za sanacijo, vzpostavitev novega in nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja upravljanje z vodami.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, podeljeno na podlagi te uredbe, vključno s stroški zaradi povzročanja obremenitve okolja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo vode in varstvo okolja, in nadomestnimi stroški ureditve prostora, ki nastanejo zaradi proizvodnje električne energije.

(1) Koncesija se podeli za dobo trideset let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo koncesionarji pridobijo na trgu.

(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna Občine Idrija, na območju katere je del vodnega telesa površinske vode iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občino iz prejšnjega odstavka razdeli v razmerju 40:60 v korist Občine Idrija.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in Občino Idrija je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.

(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.
(2) Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka 3 odstotkom povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.

(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje.
(2) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

(1) Koncesionar mora po preteku prvega leta, v katerem je začel s proizvodnjo električne energije na podlagi te uredbe, najkasneje do 31. januarja naslednjega leta posredovati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati za koncesijo po tej uredbi, mora posredovati agenciji podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
(3) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(4) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode. V imenu koncedenta sklene koncesijsko pogodbo s koncesionarjem ministrstvo, pristojno za okolje.
(2) V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.

Za prenehanje koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja upravljanje z vodami.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

Koncesionar začne plačevati za koncesijo od dneva, ko postane odločba o določitvi koncesionarja dokončna.

Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe Uredbe o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Proščka, Kneže, Bače, Ročice, Brusnika, Klavžarice, Radovne, Završnice in Vipave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS št. 9/95, 26/95 – popr., 86/99 – odl. US, 49/03 in 41/04 –ZVO-1), ki se nanašajo na rabo vode na vodotoku Klavžarica za proizvodnjo električne energije.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.