Na podlagi 111. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank
in hranilnic
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Banka oziroma hranilnica (v nadaljevanju: banka) vodi poslovne knjige v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), mednarodnih standardih računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) in v skladu s tem sklepom.
2. Banka za poslovno leto sestavi letno poročilo, ki sestoji iz računovodskega poročila in poslovnega poročila. Računovodsko poročilo sestoji iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza finančnega izida, izkaza gibanja kapitala in priloge s pojasnili k izkazom.
Konsolidirano letno poročilo banke sestoji iz konsolidiranega računovodskega poročila in konsolidiranega poslovnega poročila družb, ki so vključene v konsolidacijo. Konsolidirano računovodsko poročilo je sestavljeno iz konsolidirane bilance stanja, konsolidiranega izkaza poslovnega izida, konsolidiranega izkaza finančnega izida, konsolidiranega izkaza gibanja kapitala in priloge s pojasnili h konsolidiranim izkazom.
Letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo mora biti opremljeno tudi s podpisi članov uprave. V letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo mora banka vključiti revizorjevo poročilo, posebno mnenje za potrebe obveščanja javnosti o poslovanju z vrednostnimi papirji ter informacijo o sprejemu letnega poročila oziroma konsolidiranega letnega poročila pristojnega organa banke.
Letno poročilo oziroma konsolidirano letno poročilo banke mora vsebovati podatke in pojasnila najmanj v obsegu, ki je predpisan z ZGD, z MSRP, drugimi predpisi in tem sklepom.
II. KONTNI OKVIR
3. Banka vodi knjigovodstvo po sistemu enotnih računov, predpisanih v kontnem okviru za banke in hranilnice, ki je objavljen v prilogi tega sklepa in je njegov sestavni del.
4. Sredstva in obveznosti do virov sredstev, spremembe pri sredstvih in obveznostih do virov sredstev, prihodki in odhodki, ugotavljanje in razporeditev rezultata poslovanja banka izkazuje na predpisanih trištevilčnih oziroma štirištevilčnih računih kontnega okvira za banke in hranilnice v skladu z njihovo vsebino.
Banka lahko predpisane račune še dodatno razčlenjuje skladno s svojimi potrebami.
III. MESEČNO POROČILO O KNJIGOVODSKEM STANJU RAČUNOV BANKE
5. Banka pošilja Banki Slovenije mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov iz svojega knjigovodstva.
6. Mesečno poročilo sestavlja banka po stanju zadnjega dne v mesecu, za katerega poroča.
Mesečno poročilo vsebuje vse podatke iz knjigovodstva banke, ki je ažurirano, formalno, računsko in vsebinsko prekontrolirano, vključno z vsemi poslovnimi spremembami za zadnji dan v mesecu.
Banka predloži Banki Slovenije mesečno poročilo do šestega delovnega dneva v naslednjem mesecu.
Mesečno poročilo po stanju na dan 31. december, za katerega banka predlaga tudi letne računovodske izkaze, predloži banka najpozneje do desetega delovnega dne naslednjega leta in vsebuje stanje na računih pred zaključnimi knjiženji.
Za stanje na dan 31. december, ko banka sestavlja letne računovodske izkaze, pripravi in sestavi banka še posebno poročilo po opravljenih zaključnih knjiženjih in ga predloži Banki Slovenije v roku, ki je določen za oddajo nerevidiranih letnih računovodskih izkazov (to je do 28. februarja).
Banka pošilja mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov iz svojega knjigovodstva na obrazcu, predpisanem z navodili.
7. Banka, ki ima poslovno enoto s sedežem v tujini, predloži še skupno mesečno poročilo s podatki poslovne enote do konca naslednjega meseca za mesec, na katerega se poročilo nanaša. Mesečno poročilo za stanje na dan 31. december predloži banka Banki Slovenije najpozneje do tridesetega delovnega dne v naslednjem letu in vsebuje stanje na računih pred zaključnimi knjiženji.
8. Banka, ki zaradi združitve ali delitve preneha obstajati, mora Banki Slovenije poslati mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov na dan pred vpisom združitve oziroma delitve v register do šestega delovnega dne v naslednjem mesecu.
9. V primeru stečaja ali likvidacije mora banka poslati Banki Slovenije mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov na dan pred začetkom postopka likvidacije ali stečaja do šestega delovnega dne po začetku postopka.
10. Banka Slovenije z navodili določi metodologijo in način sestavljanja ter pošiljanja mesečnega poročila.
IV. RAČUNOVODSKO POROČILO
1. Vrste in sheme računovodskih izkazov
11. Banka vključi v računovodsko poročilo računovodske izkaze na predpisanih shemah, ki so priloga k temu sklepu in so njegov sestavni del. To so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida ter izkaz gibanja kapitala.
Vsebino posameznih postavk ter način sestavljanja računovodskih izkazov opredeljujejo MSRP in določila tega sklepa.
12. Za objavo revidiranih računovodskih izkazov v tisku sestavi banka bilanco stanja in izkaz poslovnega izida na kratkih shemah, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala na osnovnih shemah. Sheme so priloga k temu sklepu.
2. Sestavljanje računovodskih izkazov
13. Banka sestavi bilanco stanja na podlagi podatkov iz knjigovodskega stanja računov, predpisanih s kontnim okvirom za banke in hranilnice. Banka Slovenije z navodili predpiše metodologijo za sestavitev bilance stanja.
14. Banka sestavi izkaz poslovnega izida na podlagi knjigovodskih podatkov o prihodkih in odhodkih v obračunskem obdobju, za katerega se sestavljajo računovodski izkazi. Banka Slovenije z navodili predpiše metodologijo za sestavitev izkaza poslovnega izida.
15. Banka pri sestavi izkaza finančnega izida v delu, ki se nanaša na finančne tokove pri poslovanju, uporabi posredno metodo. Banka čisti poslovni izid pred obdavčitvijo prilagodi za učinke, ki se ne nanašajo na finančne tokove pri poslovanju, in ga dopolni s spremembami poslovnih sredstev in poslovnih obveznosti v obdobju, za katerega se izkaz finančnega izida sestavi. Banka v delu, ki se nanaša na finančne tokove pri naložbenju in finančne tokove pri financiranju uporabi neposredno metodo, ki temelji na prejemkih in izdatkih.
Banka v izkazu finančnega izida upošteva denarne ustreznike v skladu s svojo računovodsko usmeritvijo. Med denarne ustreznike banka praviloma vključi finančna sredstva, katerih rok zapadlosti od dneva nakupa je največ tri mesece.
16. Banka izpolni izkaz gibanja kapitala tako, da v ustrezne postavke vnese stanja posameznih sestavin kapitala predhodnega poslovnega leta, zneske sprememb posameznih sestavin kapitala v obračunskem obdobju, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube v obračunskem obdobju, in stanja posameznih sestavin kapitala na koncu obračunskega obdobja. Banka v dodatni vrstici izkaže tudi zneske po posameznih sestavinah kapitala, iz katerih sestoji bilančni dobiček oziroma bilančna izguba za obračunsko obdobje, za katero se izkaz gibanja kapitala sestavi.
Predlog uporabe oziroma razporeditve bilančnega dobička ali obravnavanje bilančne izgube banka prikaže v prilogi k izkazu gibanja kapitala.
17. V sheme bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza finančnega izida ter izkaza gibanja kapitala se v stolpce za zneske prejšnjega leta vnesejo podatki iz revidiranih računovodskih izkazov za predhodno obračunsko obdobje.
18. Zneski v vseh računovodskih izkazih se vpisujejo v tisočih denarnih enot.
19. Banka predloži nerevidirane računovodske izkaze za poslovno leto na predpisanih obrazcih Banki Slovenije najpozneje do 28. februarja naslednjega leta.
20. Banka, ki zaradi združitve ali delitve preneha obstajati med letom, za potrebe Banke Slovenije sestavi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida po stanju na dan pred vpisom združitve oziroma delitve v register. Banka predloži nerevidirana računovodska izkaza Banki Slovenije najpozneje v roku dveh mesecev po vpisu združitve oziroma delitve v register.
21. Banka, nad katero se uvede likvidacijski ali stečajni postopek, sestavi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida po stanju na dan pred začetkom postopka likvidacije ali stečaja. Nerevidirana zaključna računovodska izkaza predloži banka Banki Slovenije najpozneje v roku dveh mesecev po dnevu začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka.
3. Vrednotenje bilančnih postavk
22. Banka vrednoti posamezne bilančne postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev skladno z določili MSRP in sklepa, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.
4. Priloga k računovodskim izkazom
23. Banka mora v prilogi s pojasnili razkriti pomembnejše računovodske usmeritve, na katerih so zasnovani računovodski izkazi banke. V razkritju računovodskih usmeritev se med drugim pojasnijo morebitne spremembe računovodskih usmeritev, metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v bilanci stanja, metode za izračun oslabitev sredstev in morebitnih odpisov, usmeritev oblikovanja rezervacij, usmeritev pripoznavanja prihodkov in odhodkov, davčne obveznosti banke in tečaj, po katerem je izvedla preračun vrednosti iz originalnih tujih valut v vrednosti v domači valuti.
Banka mora v pojasnilih k računovodskim izkazom smiselno zagotoviti vse informacije, ki jih predpisuje ZGD, in druga razkritja, ki jih zahtevajo MSRP in drugi veljavni predpisi na območju Republike Slovenije.
24. Banka razkrije tudi pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta in ne vplivajo na računovodske izkaze poslovnega leta, za katero se izdeluje računovodsko poročilo.
25. V pojasnilih k posameznim postavkam bilance stanja pa banka dodatno razkrije:
1) banka razčleni bilančne postavke po preostali zapadlosti v plačilo po skupinah:
– do enega meseca,
– več kakor en mesec do treh mesecev,
– več kakor tri mesece do enega leta,
– več kakor eno leto do pet let in
– več kakor pet let;
2) delež dolgoročnih finančnih sredstev, ki pri izdajatelju predstavljajo podrejene instrumente;
3) pregled prevzetih obveznosti in izvedenih finančnih instrumentov, neporavnanih na bilančni presečni dan, ki se vodijo v zunajbilančni evidenci, z zneskom po posameznih vrstah instrumentov, ločeno po originalni (pogodbeni) ročnosti do enega leta in nad njim. Banka posebej navede instrumente, ki se uporabljajo za zavarovanje pred obrestnimi, tečajnimi in drugimi tržnimi tveganji, in tiste, ki so bili sklenjeni za namene trgovanja;
4) podatke o podrejenih obveznostih, in sicer vsako novo zadolžitev, ki presega 10% celotnega zneska podrejenih obveznosti, znesek zadolžitve, valuto nominacije, obrestno mero, datum zapadlosti, pogoje podrejenosti in obstoj kakršnih koli določb za konverzijo podrejene obveznosti v kapital ali v katero od drugih obveznosti;
5) podrobne podatke o sredstvih, ki jih je banka zastavila v zavarovanje za pridobljene vire sredstev ali za obveznosti tretjih oseb;
6) podatke o razčlenitvi naložb v vrednostne papirje, na tiste, ki so uvrščeni na borzo, in tiste, ki niso, ne glede na to, v katero skupino finančnih sredstev so ti vrednostni papirji razporejeni;
7) podatki o gibanju oslabitev finančnih sredstev in rezervacij;
8) podatke o celotnem znesku sredstev in obveznosti do virov sredstev, nominiranih v tujih valutah, preračunanih v tolarje, in podatke o znesku sredstev in obveznosti do virov sredstev z valutno klavzulo;
9) podatke o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini, ki zajemajo najmanj podatek o bilančni vsoti in finančnem rezultatu poslovnega leta poslovnoorganizacijske enote.
26. V prilogi s pojasnili pa banka k izkazu poslovnega izida dodatno razkrije:
1) podatke o prihodkih in odhodkih, ki jih banka ustvari na tujih trgih, če gre za pomemben delež v celotnih prihodkih in odhodkih;
2) podatke o odhodkih, ki jih je banka plačala iz naslova podrejenih obveznosti;
3) obseg oziroma znesek prihodkov iz opravljanja poslovodnih in zastopniških storitev tretjim osebam;
4) razliko med obračunanimi davki in plačanimi davki za poslovno leto ter podatke o znesku zapadlih in neplačanih davkov.
V. POSLOVNO POROČILO
27. Poslovno poročilo banke mora praviloma vsebovati naslednje podatke in pojasnila:
1) Poročilo o poslovanju banke za poslovno leto, ki vsebuje:
– opis splošnega gospodarskega okolja,
– poslovne usmeritve banke,
– pregled poslovanja banke,
– finančni rezultat banke,
– finančni položaj banke,
– pomembnejše podatke o poslovanju in nekatere kazalce poslovanja banke,
– delniški kapital in delničarje banke,
– opis razvoja banke,
– osnovne podatke o skupini povezanih družb.
2) Organe upravljanja banke.
3) Poslovno mrežo.
4) Organizacijsko shemo banke.
5) Organizacijsko shemo skupine povezanih družb.
1. Poročilo o poslovanju banke za poslovno leto
28. Banka v opisu splošnega gospodarskega okolja oriše glavne dejavnike, ki so posredno ali neposredno vplivali na uspešnost poslovanja banke.
Če banka posluje v pomembnejšem obsegu tudi na tujih trgih, mora v tem poglavju predstaviti tudi značilnosti gospodarskih gibanj v teh državah in njihov vpliv na njene posle.
29. Pri poslovnih usmeritvah banka predstavi dolgoročne cilje poslovne politike in navede načrtovane aktivnosti za njihovo doseganje v naslednjem letu. Pri načrtovanju aktivnosti banka nameni posebno pozornost tudi ukrepom za obvladovanje tveganj.
30. Banka v pregledu poslovanja podrobno opiše posamezne vrste bančnih dejavnosti. Banka prikaže posamezne posle (iz postavke bilance stanja) ločeno po osnovnih vrstah strank (podjetja, banke, prebivalstvo) in po geografskih področjih (v državi in tujini).
31. Banka v predstavitvi finančnega rezultata razčleni prihodke in odhodke poslovnega leta po njihovih osnovnih vrstah. Banka v tem delu razkrije, kako vplivajo posamezne vrste poslov na rezultat poslovanja oziroma kolikšen vpliv na rezultat imajo bolj tvegani posli in posli, ki jih banke opravljajo na tveganih območjih.
32. Banka prikaže finančni položaj s strukturo aktive in pasive bilance stanja po posameznih vrstah sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev ter pojasni spremembe posameznih postavk v primerjavi s predhodnim obdobjem. Banka zagotovi podatke o plačilni sposobnosti in likvidnosti s členitvijo bilance stanja po posameznih vrstah in zneskih sredstev in obveznosti do virov sredstev, delniškem kapitalu in zunajbilančnih obveznostih po rokih preostale zapadlosti.
Banka opiše tudi izpostavljenost banke kreditnemu tveganju, obrestnemu, valutnemu in drugim tržnim tveganjem. Banka opredeli svojo pripravljenost za prevzemanje tveganj ter pojasni strategije za njihovo obvladovanje in nadziranje ter učinkovitost. Pri razkrivanju izpostavljenosti posamezni vrsti tveganja mora banka zagotoviti zadostne podatke in primerjalne podatke za predhodna obdobja.
Pri opredelitvi finančnega položaja banka navede tudi podatke o oslabitvah sredstev in oblikovanih rezervacijah za izgube iz naslova izpostavljenosti različnim tveganjem in način njihovega določanja.
33. Banka mora med pomembnejšimi podatki o poslovanju in nekaterimi kazalci poslovanja praviloma izkazati naslednje postavke:
1) Iz bilance stanja:
– bilančno vsoto,
– skupni znesek vlog nebančnega sektorja:
· pravnih in drugih oseb,
· prebivalstva,
– skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju:
· pravnim in drugim osebam,
· prebivalstvu,
– celotni kapital,
– oslabitve in rezervacije,
– obseg zunajbilančnega poslovanja (B.1 do B.4).
2) Iz izkaza poslovnega izida:
– čiste obresti,
– čisti neobrestni prihodki,
– stroške dela, materiala in storitev,
– amortizacijo,
– oslabitve in rezervacije,
– poslovni izid pred obdavčitvijo,
– davek iz dohodka pravnih oseb.
3) Število zaposlenih (stanje na koncu leta).
4) Delnice:
– število delničarjev,
– število delnic,
– nominalna vrednost delnice,
– knjigovodska vrednost delnice.
5) Izbor kazalcev:
a) kapital:
– kapitalska ustreznost,
b) kvaliteta aktive bilance stanja in prevzetih obveznosti:
– oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in razvrščene zunajbilančne postavke,
c) profitabilnost:
– obrestna marža,
– donos na aktivo,
– donos na kapital pred obdavčitvijo,
– donos na kapital po obdavčitvi,
d) stroški poslovanja:
– operativni stroški/aktiva,
e) likvidnost:
– likvidna sredstva/vpogledne vloge,
– sekundarna likvidnost/vpogledne vloge.
Banka prikaže v poročilu podatke in kazalce iz prvega odstavka tega člena za obdobje treh let, vključno s podatki za poslovno leto.
Banka Slovenije z navodili predpiše enotno metodologijo za izračun izbranih kazalcev.
Med pomembnejšimi podatki banka lahko prikaže tudi druge podatke ter kazalce, za katere ocenjuje, da so pomembni za predstavitev banke.
34. V poročilu banka prikaže potrebne podatke o delniškem kapitalu in njegovih sestavinah ter doseženi količnik kapitalske ustreznosti. Banka navede tudi podatke o spremembah zneska, razloge za spremembo in vrstah kapitala, vključno z vplivom tekočega dobička in izplačanimi dividendami ter podatke o novi izdaji delnic.
Banka v poročilu navede število izdaj delnic, vrste izdanih delnic, njihovo skupno število in nominalne vrednosti posameznih izdaj. Banka prikaže tudi strukturo delničarjev na zadnji dan poslovnega leta in navede prvih deset največjih delničarjev banke ter njihov delež v delniškem kapitalu banke.
35. Banka v poročilu oriše razvoj banke in prikaže pomembnejše podatke, ki se nanašajo na delovanje banke, kakor so podatki o poslovni mreži, podatki o investicijskih vlaganjih, podatki o zaposlenih in podatki o informacijski podpori ter drugi, za katere ocenjuje, da prispevajo k boljši predstavitvi banke.
2. Organi upravljanja banke
36. V poročilu banka prikaže podatke o strukturi uprave, njenih odborih, članstvu ter o višji vodstveni strukturi.
3.–5. Shematični prikazi
37. Banka v poročilo vključi tudi shematični prikaz poslovne mreže, organizacijsko shemo banke in organizacijsko shemo skupine povezanih družb.
VI. KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO
1. Konsolidirani računovodski izkazi
38. Banka vključi v konsolidirano računovodsko poročilo konsolidirane računovodske izkaze po predpisanih shemah, ki so v prilogi tega sklepa in so njegov sestavni del. To so konsolidirana bilanca stanja, konsolidirani izkaz poslovnega izida, konsolidirani izkaz gibanja kapitala in konsolidirani izkaz finančnega izida.
Pri sestavitvi konsolidiranih računovodskih izkazov upoštevajo banke določila MSRP in smiselno določila 2. in 3. točke IV. poglavja tega sklepa.
39. Za objavo revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov v tisku sestavi banka konsolidirano bilanco stanja in konsolidirani izkaz poslovnega izida na kratkih shemah, konsolidirani izkaz finančnega izida in konsolidirani izkaz gibanja kapitala na osnovnih shemah. Sheme so priloga k temu sklepu.
2. Priloga h konsolidiranim računovodskim izkazom
40. Banka v prilogi s pojasnili razkrije pomembnejše računovodske usmeritve, na katerih temeljijo konsolidirani računovodski izkazi.
41. Banka zagotovi v prilogi s pojasnili h konsolidiranim računovodskim izkazom dodatna pojasnila za vse postavke v konsolidiranih računovodskih izkazih. Za vsebino in obseg pojasnil se smiselno uporabljajo določbe 4. točke IV. poglavja tega sklepa. Poleg pojasnil, ki se zahtevajo v 4. točki IV. poglavja tega sklepa, banka navede še naslednje:
1) podatke o nazivu in sedežu bank in družb, ki so vključene v konsolidiranje, deležih v kapitalu bank in družb ter nominalnih zneskih kapitalskih deležev v bankah in družbah, vključenih v konsolidiranje, razen nadrejene banke;
2) podatke o nazivu in sedežu družb, ki niso vključene v konsolidiranje, in deležih v kapitalu ter nominalnih zneskih kapitalskih deležev v teh družbah ter utemeljitev, zakaj niso vključene v konsolidiranje;
3) podatke o velikosti nagrad, ki so bile med poslovnim letom odobrene članom upravnih ali nadzornih organov nadrejene banke za opravljanje njihovih nalog v nadrejeni banki in podrejenih družbah.
VII. KONSOLIDIRANO POSLOVNO POROČILO
42. Banka v konsolidiranem poslovnem poročilu predstavi zlasti:
– skupino družb, ki so vključene v konsolidacijo, in z njimi povezanih družb ter navede firme, dejavnosti, strukturo uprav in nadzornih svetov in posredne ter neposredne deleže banke v kapitalu oziroma glasovalnih pravicah teh družb z nominalno vrednostjo kapitalskih deležev banke na zadnji dan poslovnega leta,
– pričakovani razvoj in poslovne usmeritve banke in družb, ki so vključene v konsolidacijo, kot skupine in
– druge podatke, ki jih je treba razkriti na podlagi določb tega sklepa o poslovnem poročilu banke, pri čemer se te določbe uporabljajo smiselno oziroma na način, da se poleg banke upoštevajo tudi družbe, ki so vključene v konsolidacijo.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. Banka lahko pri sestavi letnega poročila za leto 2006 prikaže podatke in kazalce iz 33. točke tega sklepa le za obdobje dveh let.
44. Banka redna mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov banke po stanju na dan 31. januar 2006, 28. februar 2006 in 31. marec 2006 sestavi še v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi oziroma predpisi iz 48. točke tega sklepa.
45. Banka posreduje prvo redno mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov banke v skladu z MSRP oziroma v skladu s tem sklepom po stanju na dan 30. april 2006 najpozneje do 12. maja 2006.
46. Banka posreduje Banki Slovenije tudi mesečno poročilo o knjigovodskem stanju računov banke po stanju na dan 31. marec 2006 in poročilo o knjigovodskem otvoritvenem stanju računov banke na dan 1. januar 2006 v skladu z MSRP oziroma v skladu s tem sklepom najpozneje do 12. maja 2006.
47. Banka Slovenije lahko izda podrobnejša navodila za izvedbo tega sklepa.
48. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati:
– Sklep o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02, 52/02, 105/02 in 13/04);
– Navodilo za izvajanje sklepa o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank in hranilnic – Metodologija za izračun kazalcev (Uradni list RS, št. 13/04);
– Navodilo za izvajanje sklepa o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank in hranilnic – Metodologija za sestavo bilance stanja in izkaza poslovnega izida (Uradni list RS, št. 13/04).
49. Ta sklep začne veljati 1. januarja 2006.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije
Mitja Gaspari l. r.