Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 20. 6. 2005 sprejel

V Odloku o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88, in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99 in 98/99) se 1. člen spremeni tako, da se na koncu pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:

"ter spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., pod št. 5205 v maju 2004.".

2. člen se dopolni tako, da se v zaporedni vrstni red doda alinea, ki se glasi:

"VS 3/2-1 Vič (del)".

V 3. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:

"Za območje urejanja VS 3/2-1 Vič (del) in VP 3/1 Brdo se sprejme Regulacijska karta v merilu 1:1000 in katastrski načrt z regulacijskimi elementi v merilu 1:1000, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., pod št. 5205 v maju 2004."

5 člen se spremeni tako, da se glasi:

"Splošna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja iz 2. člena tega odloka, razen če ni s posebnimi merili in pogoji oziroma z regulacijskimi elementi, ki so prikazani na regulacijski karti, določeno drugače."

Za 8. členom se doda novi 8.a člen, ki se glasi:

Na vseh območjih urejanja je dovoljeno:

– nadomestna gradnja legalno zgrajenih objektov,

– rušenje objektov,

– investicijska vzdrževalna dela na legalno zgrajenih objektih,

– gradnja kleti v objektih povsod tam, kjer to dopuščajo geomehanske razmere, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Kleti so namenjene servisnim dejavnostim ter parkirnim oziroma garažnim prostorom za potrebe osnovnega objekta,

– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,

– gradnja objektov za obrambo in zaščito,

– vodnogospodarske ureditve,

– gradnja enostavnih objektov.

Pri gradnji kioskov, objektov za oglaševanje in klimatskih naprav je treba upoštevati tudi naslednja določila:

– kioske za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljeno postavljati na javnih površinah, druge kioske pa le kot začasne objekte za čas trajanja prireditev,

– objekte in naprave za oglaševanje je dovoljeno postavljati samo v skladu z določili splošnega akta, ki za območje MOL ureja merila za določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje,

– klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objekta, ki so vidni z javne površine."

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Območja večstanovanjskih stavb

V območjih večstanovanjskih stavb z oznako 1A, 1B in 1C so dovoljeni naslednji objekti oziroma dejavnosti:
– večstanovanjski objekti,
– objekti osnovne preskrbe,
– objekti storitvenih dejavnosti,
– objekti družbenih dejavnosti,
– objekti poslovne dejavnosti,
– objekti in naprave za potrebe četrtnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– parkirni in garažni objekti za skupno uporabo stanovalcev/lastnikov objektov.
Dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov, če je nova namembnost navedena v zgoraj navedenih alineah.
Na zemljiščih v varovalnih pasovih pomembnejših prometnic (primarni in sekundarni cestni sistem) je izjemoma dovoljena gradnja administrativno-poslovnih objektov in spremljajočih objektov (za potrebe storitvenih in družbenih dejavnosti), ki so v skladu z osnovno namembnostjo območja in s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju ter potrebe po parkiriščih zadovoljujejo na lastnem funkcionalnem zemljišču.
V območjih večstanovanjskih stavb z oznako 1A, 1B in 1C so dovoljene naslednje gradnje in ureditve:
– dopolnilna gradnja istovrstnih objektov in naprav in rekonstrukcija legalno zgrajenega objekta, če posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne določajo drugače.
V zgornjih alineah opredeljene gradnje so dovoljene do intenzivnosti izrabe stavbnih zemljišč s faktorjem 1 (FSI) na območju morfološke enote. V območjih, kjer je intenzivnost izrabe višja od 1, je dovoljena le gradnja parkirnih in garažnih objektov pod nivojem terena. Za posege, s katerimi se ne povečuje intenzivnost izrabe zemljišča, ni omejitev.
Prepovedana je neorganizirana gradnja enostavnih objektov, ki zadovoljujejo le potrebe posamičnih stanovalcev. Dovoljena je skupinska gradnja teh objektov, če zadovoljujejo potrebe večine stanovalcev/lastnikov objektov."

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Območja enodružinskih stavb

V območjih enodružinskih stavb z oznako 2A, 2B, 2C in 2D so dovoljene naslednje dejavnosti in objekti:
– stanovanjski objekti,
– objekti osnovne preskrbe,
– objekti storitvenih dejavnosti,
– gospodarski objekti in delavnice, če ne povzročajo prekomernih motenj v območju,
– objekti družbenih dejavnosti,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– objekti in naprave za potrebe četrtnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev.
Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, če je nova namembnost navedena v zgoraj navedenih alineah.
V območjih enodružinskih stavb z oznako 2A, 2B, 2C in 2D so dovoljene naslednje gradnje:
– dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih stavb in drugih objektov, nadzidave in prizidave, če posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne določajo drugače.
Gradnja je dovoljena do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane: 60% nepozidane površine.
V delih območij, ki niso namenjena stanovanjski gradnji, gradnja novih prostostoječih enodružinskih stavb ni dovoljena. Dovoljene so prizidave in nadzidave k obstoječim stanovanjskim stavbam v skladu s posebnimi meril in pogojev za posamezno območje urejanja.
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na zemljiščih, ki so dovolj velika, pri čemer je treba zagotoviti zadosten odmik od sosednjih objektov in zadostne površine za dovoz in manipulacijo v skladu s posebnimi merili in pogoji za posamezno območje urejanja.
Na zemljiščih v varovalnih pasovih pomembnejših prometnic (primarni in sekundarni cestni sistem) je izjemoma dovoljena gradnja spremljajočih objektov, ki je v skladu z osnovno namembnostjo območja, če s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkiriščih.
Izjemoma je dopustna tudi gradnja večstanovanjskih stavb (največ 3 stanovanja), če se stavbe po velikosti in obliki skladajo s predpisano gradbeno strukturo morfološke enote, če se skladajo s prevladujočim morfološkim vzorcem naselja in če je gradbena parcela dovolj velika, da zagotavlja ostale lokacijske pogoje: število parkirnih mest, zelene površine in otroška igrišča, svetlobnotehnične pogoje in podobno."

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Območja centralnih dejavnosti.

V območjih centralnih dejavnosti z oznako 3A, 3B in 3C so dovoljene naslednje dejavnosti in objekti:
– administrativno-poslovne dejavnosti (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.),
– trgovski lokali za drobno prodajo (osnovna preskrba in specializirana trgovina),
– prostori za storitvene dejavnosti,
– gostinski objekti,
– objekti družbenih dejavnosti,
– objekti in naprave za potrebe četrtne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev,
– objekti za šport in rekreacijo, kadar so namenjeni za množično rekreacijo,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov.
Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, če je nova namembnost navedena v zgoraj navedenih alineah in ne moti drugih dejavnosti.
V območjih centralnih dejavnosti z oznako 3A, 3B, in 3C so dovoljene naslednje gradnje:
– dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in prizidave, če posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne določajo drugače.
Gradnja na območju morfološke enote je dovoljena do faktorja izrabe 1(FSI).
Zasnova objektov mora zagotavljati javni značaj pritličij."

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Območja za proizvodne dejavnosti

V območjih za proizvodne dejavnosti z oznako 6C, 6E, 6F in 6G so dovoljene naslednje dejavnosti in objekti:
– proizvodne, servisne in sorodne poslovne dejavnosti,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in ploščadi,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov.
Dovoljena je dopolnilna gradnja in rekonstrukcija objektov ter nadzidave in prizidave objektov, če posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne določajo drugače.
Med pozidano in prosto površino je dovoljeno razmerje 40%: 60%, pri čemer naj bo na prostih površinah pol manipulacijskih in parkirnih ter pol zelenih površin.
Prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in drugih neproizvodnih objektov, ki niso v skladu z osnovno namembnostjo območja urejanja, razen v primerih, ko posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne določajo drugače."

15. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

"Območja za komunalne dejavnosti

V območjih za komunalne dejavnosti z oznako 7E, 7F in 7G so dovoljene naslednje dejavnosti in objekti:
– proizvodni, servisni in komunalni objekti in naprave ter drugi objekti za te dejavnosti,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in ploščadi,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov.
Dovoljene so tudi dozidave in nadzidave objektov za osnovne dejavnosti pod enakimi pogoji, če posebna merila in pogoji za posamezno območje urejanja ali morfološko enoto ne določajo drugače.
Med pozidano in prosto površino je dovoljeno razmerje 40%: 60%, pri čemer naj bo na prostih površinah pol manipulacijskih in parkirnih ter pol zelenih površin."

Črta se zadnji stavek 16. člena.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Javno zelenje

V območjih z oznako 9 so dovoljeni samo naslednji posegi:
– ureditev javnih zelenih površin,
– ureditev zelenja ob prometnih objektih,
– ureditev območij vrtičkov brez enostavnih objektov,
– ureditev utrjenih površin in poti za pešce in kolesarje,
– mikrourbana oprema,
– objekti za potrebe komunale, prometa in zvez (brez postavitve nadzemnih objektov).
Gradnje drugih objektov (tudi pomožnih) niso dovoljene, na obstoječih objektih pa so dovoljena investicijskovzdrževalna dela."

V 21. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Gradnja dvojnih kozolcev, senikov, krmišč in molzišč ni dovoljena."

23. člen se črta.

25. člen se spremeni tako, da se v zadnjem stavku besedilo "v lokacijskem postopku in v postopku za izdajo potrdila o priglasitvi, kadar gre za začasni objekt" nadomesti z besedilom "ob izdelavi projektne dokumentacije".

33. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Skupne širine varovalnih pasov po tem odloku so naslednje:

1. avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, kategorizirane občinske ceste 10 m in državne kolesarske steze: 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
2. glavne železniške proge in regionalne železniške proge 200 m, ter industrijskega tira: 80 m, merjeno od osi skrajnih tirov;
3. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 25 m in nazivne napetosti 110 kV 15 m, prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 m ter kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov;
4. vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.
Gradbeni posegi v varovalni pas so dovoljeni le v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture, in na podlagi soglasij in pogojev upravljavcev teh objektov."

Za 43. členom se v poglavju III. Posebna merila in pogoji za urejanje planske celote V 3 Vič po območjih urejanja in morfoloških enotah členom doda nov 43.a člen, ki se glasi:

Območje urejanja VS 3/2-1 Vič (del)

V območju urejanja VS 3/2-1 (del) veljajo naslednja posebna merila in pogoji:

 

Posebna merila in pogoji:

1. Merila in pogoji za vrsto posegov v prostor

Morfološka enota 1A/1

Dopolnilna gradnja ni dovoljena.

Dopustna je gradnja podzemnih skupinskih garaž pod zelenimi površinami med objekti. Dopustna je ureditev javnih parkirnih mest, poti za pešce in kolesarje v priobalnem zemljišču Gradaščice.

 

Morfološka enota 1A/2

Pritličje večstanovanjskih stavb je lahko namenjeno naslednjim dejavnostim: otroško varstvo, zdravstvo, storitve za potrebe stanovalcev, kolikor te dejavnosti ne povzročajo motenj v bivalnem okolju.

V funkcionalni enoti F1 je dopustna ureditev javnih parkirnih mest, poti za pešce in kolesarje v priobalnem zemljišču Gradaščice. V funkcionalni enoti F3 je dopustna ureditev javnih parkirnih mest v območju zelenih površin.

Dopustna je ureditev 10% parkirnih površin na nivoju terena.

Obvezna je ureditev protihrupne zaščite za potrebe predvidene novogradnje na gradbenih parcelah objektov na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in bivalnem okolju.

 

Morfološka enota 1A/3, 1A/4

Dopolnilna gradnja, nadzidave in prizidave niso dopustne.

 

Morfološka enota 1C/1, 1C/5

Dopustna je gradnja večstanovanjskih in enodružinskih stanovanjskih objektov.

 

Morfološka enota 1C/2

Dopustna je gradnja stavb za posebne oblike bivanja z varovanimi stanovanji za starejše ali funkcionalno ovirane osebe. Pritličje je lahko namenjeno spremljajočim dejavnostim, ki služijo območju: zdravstvo in socialno varstvo.

 

Morfološka enota 1C/3

Dopustne so funkcionalne prizidave za izboljšanje bivalnih pogojev v okviru obstoječih kapacitet doma za starejše, vse z upoštevanjem varovanja arhitekturne zasnove in oblikovnih principov prvotnega objekta.

 

Morfološka enota 1C/4

Dopolnilna gradnja, nadzidave in prizidave niso dopustne.

Dopustna je gradnja podzemnih skupinskih garaž pod zelenimi površinami.

 

Morfološke enote 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5, 2A/6, 2A/7, 2A/8, 2A/9 in 2D/1

Dopolnilna gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov je dopustna na večjih zemljiščih v strnjeni zazidavi, če se po velikosti, obliki in členitvi zazidave prilagodijo morfološkemu vzorcu območja, in če je gradbena parcela dovolj velika, da zagotavlja nad 350 m2 na stanovanjsko enoto ter imajo ločene zunanje vhode,

Dopustna je postavitev le odprtih pomožnih objektov za lastne potrebe (pergol, vrtnih ut, nadstrešnic in vrtnih ograj). Postavitev odprtih pomožnih objektov je dopustna tudi na zelenih površinah gradbenih parcel stanovanjskih objektov ob vodotokih z minimalnim odmikom 2,5 m od regulacijske linije (RL) razen v morfološki enoti 2A/1.

Dopustna je sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe vzgoje, zdravstva, socialnega varstva, storitvene dejavnosti za dnevne potrebe prebivalcev v tem območju, v morfoloških enotah 2A/2, 2A/4 in 2D/1 tudi sprememba namembnosti in dejavnosti za ostale družbene ter storitvene dejavnosti, kolikor nova namembnost ne povzroča motenj v bivalnem okolju, gradbena parcela pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.

 

Morfološke enote 2B/1, 2B/2, 2B/3, 2B/4, 2B/5 in 2B/6

Novogradnje niso dopustne.

Nadomestne gradnje, rekonstrukcije in drugi gradbeni posegi so dovoljeni za celotni niz v enakih horizontalnih in vertikalnih gabaritih.

Dopustna je postavitev le odprtih pomožnih objektov za lastne potrebe (pergol, vrtnih ut, nadstrešnic in vrtnih ograj).

V morfološki enoti 2B/3 je dopustna ureditev javnih parkirnih mest.

 

Morfološke enote 3A/1, 3A/2 in 3A/3

Nadzidave in prizidave niso dopustne.

V morfološki enoti 3A/1 je dovoljena nadomestna gradnja s trgovinsko dejavnostjo v pritličju ter mešano osrednjo in stanovanjsko dejavnostjo v nadstropju, nadomestna gradnja v morfoloških enotah 3A/2 in 3A/3 pa je dovoljena v horizontalnih in vertikalnih gabaritih osnovnega objekta s toleranco + 0,50 m,

Spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dopustne le za potrebe osnovne oskrbe, specializirane trgovine, storitvene in gostinske dejavnosti.

 

Morfološka enota 4A/1

Dopolnilna gradnja, prizidave in nadzidave niso dopustne.

V funkcionalni enoti F1 na objektu Viška cesta 60 so dovoljena le investicijskovzdrževalna dela, pri ostalih objektih pa tudi nadomestna gradnja z ohranjanjem gabaritov obstoječih objektov,

Spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dopustne le za potrebe poslovne, trgovske, storitvene in gostinske dejavnosti.

Postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe v morfološki enoti F1 ni dopustna.

V morfološki enoti F2 je dopustna postavitev le odprtih pomožnih objektov za lastne potrebe (pergol, vrtnih ut, nadstrešnic in vrtnih ograj).

 

Morfološke enote 4A/2, 4A/3, 4A/4 in 4A/5

Spremembe dejavnosti v obstoječih stavbah so dopustne za potrebe stanovanjske, poslovne, trgovske, storitvene, gostinske in ostalih osrednjih dejavnosti, kolikor gradbena parcela ustreza normativnim pogojem za posamezno dejavnost.

Dopustna je postavitev le odprtih pomožnih objektov za lastne potrebe (pergol, vrtnih ut, nadstrešnic in vrtnih ograj).

 

Morfološke enote 4C/1, 4C/2 in 4C/3

Dopustna je gradnja objektov za stanovanjske, poslovne in storitvene dejavnosti, v morfološki enoti 4C/3 tudi objektov osrednjih dejavnosti. Prizidave in nadzidave obstoječih objektov niso dopustne.

Dopustna je ureditev poti za pešce in kolesarje v priobalnem zemljišču Gradaščice v morfološki enoti 4C/1 in 4C/2.

 

Morfološka enota 4D/1

V funkcionalni enoti F1 je dopustno le urejanje parkirnih mest in gradnja pokrite tržnice.

V funkcionalni enoti F2 so dopustne rekonstrukcije in nadomestna gradnja v skladu z regulacijskimi določili.

V funkcionalni enoti F3 so dopustne rekonstrukcije in nadomestna gradnja z ohranjanjem gabaritov obstoječih objektov. Dopolnilna gradnja, prizidave in nadzidave objektov niso dopustne.

Spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dopustne za potrebe stanovanjske, poslovne, trgovske, storitvene in gostinske dejavnosti.

 

Morfološki enoti 5C/1 in 5C/2

Gradnja dopolnilnih objektov ni dopustna. Dopustne so funkcionalne prizidave in nadzidave obstoječih stavb.

Spremembe namembnosti so dopustne za potrebe družbenih dejavnosti.

 

Morfološka enota 6C/1

Dopolnilna gradnja ni dopustna. Dopustne so prizidave in rekonstrukcije objektov.

Dopustne so spremembe namembnosti in dejavnosti za potrebe poslovne in storitvene dejavnosti, spremembe namembnosti za potrebe trgovske, gostinske in ostale osrednje dejavnosti v funkcionalni enoti F1, v funkcionalni enoti F2 s pogojem rekonstrukcije celotne enote.

Sprememba namembnosti v stanovanjsko je dopustna z rekonstrukcijo celotnega območja morfološke enote na podlagi občinskega lokacijskega načrta.

 

Morfološka enota 7/1

V območju so dovoljeni naslednji posegi:

– rekonstrukcije, nadomestne gradnje,

– ureditev javnih zelenih in utrjenih površin.

 

Morfološka enota 8/1

Dopustna je ureditev odprtih javnih športnih igrišč. Gradnja športnih in rekreacijskih objektov in naprav ter spremljajočih objektov in naprav ni dopustna. Dopustna je postavitev ograje.

 

2. Merila in pogoji glede oblikovanja

Gradbena meja (GM) je črta, ki jo novo grajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele. Manjši zamiki navzven so možni le, kadar gre za nadstreške nad vhodom ali dovozom v garažo in ne posegajo na javne površine.

Gradbena meja garaž (GMG) je črta, ki jo novo grajena kletna etaža ne sme presegati.

Regulacijska linija (RL) razmejuje obstoječe in predvidene površine v javni lasti (cestni svet, javne odprte površine) od površin v privatni lasti.

Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je količnik med bruto etažno površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je količnik med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upošteva balkonov, napuščev in nadstreškov, upošteva pa se tlorisna projekcija drugih enostavnih objektov.

Faktor prostornine (FP) je količnik med bruto prostornino objekta nad terenom in površino gradbene parcele (m3/m2). Bruto prostornino objekta določajo zunanje mejne ploskve.

Bruto etažna površina objekta (BEP) je vsota površin vseh etaž objekta, meri se jo do zunanjih dimenzij obodnih elementov posamezne etaže v višini tal etaže. Za računanje faktorja izrabe gradbene parcele in deleža odprte bivalne površine se upošteva zaprta površina etaž nad terenom in enostavnih objektov na gradbeni parceli, ne upošteva pa se odprtih površin balkonov, lož, teras, zunanjih hodnikov, nadstreškov, pergol in nadstrešnic za osebni avto.

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Z regulacijsko linijo opredeljene obstoječe in predvidene površine v javni lasti niso vključene v gradbeno parcelo objektov.

Skupna gradbena parcela zajema skupna zemljišča urbanistične enote, ki s kompleksno urbanistično zasnovo tvori celoto, kot npr. sosedstvo prosto stoječih hiš s skupnimi ureditvami in dovozom, skupina atrijskih hiš, nizi vrstnih hiš, blokovska soseska.

Odprte bivalne površine so zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju in ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). Delež odprtih zelenih površin je minimalni v % zapisani del bruto etažne površine. V odprte bivalne površine so vključene tudi bivalne in deloma zasajene terase površine nad 15 m2.

Višina objekta je razdalja v metrih od nivoja terena do slemena ali najvišjega dela zgradbe. Pri gradnji na neravnem terenu ali terasasti gradnji se upošteva višina v posameznih, s plastnicami terena vzporednih prerezih.

Etažnost objekta je število uporabnih etaž objekta nad terenom. Število kletnih etaž praviloma ni omejeno, pri gradnji pod terenom so omejitve v primeru visoke podtalnice. Pri gradnji na neravnem terenu ali terasasti gradnji se upošteva etažnost v posameznih, s plastnicami terena vzporednih prerezih.

Terasna etaža (T) je najvišja etaža objekta, ki je pozidana največ 75% predhodne etaže. Streha je ravna ali položna v naklonu do 10.

Zelene površine so javne ali privatne zelenice z ureditvami, ki so določene s podrobnimi merili in pogoji.

 

Morfološke enote 1A/1, 1A/3 in 1A/4

Parkirna mesta za skupno uporabo stanovalcev naselja v robnem pasu naselja na površinah med stanovanjskimi stavbami in ob obodnih prometnicah naj bodo zasajena z drevesi, ureditve mirujočega prometa niso dovoljene v centralnih zelenicah naselja.

V morfološki enoti 1A/1 je gradnja skupinskih garaž dovoljena v površinah, ki so določene z gradbeno mejo garažne kleti (GMG), višinski gabarit je ena kletna etaža v nivoju garaž obstoječih stanovanjskih stavb, prometno napajanje je iz obstoječega dovoza, nad objektom je urejena pohodna in za stanovalce območja dostopna zelenica.

Pri urejanju poti za pešce in kolesarje v zelenih površinah v priobalnem pasu Gradaščice je treba ohraniti obstoječo drevesno vegetacijo.

 

Morfološka enota 1A/2

Celotno območje je namenjeno izgradnji novega stanovanjskega naselja z ureditvijo zunanjih in prometnih površin. Potok Gradaščica in Cesta Dolomitskega odreda delita območje v tri funkcionalne enote z zaključeno izgradnjo in ureditvijo:

– funkcionalna enota F1 zahodno od Gradaščice,

– funkcionalna enota F2 med Gradaščico in Cesto Dolomitskega odreda,

– funkcionalna enota F3 vzhodno od Ceste Dolomitskega odreda.

Regulacijski pogoji izrabe, ureditev mirujočega prometa in zunanjih bivalnih površin so skupni za celotno območje morfološke enote.

Dopustna skupna bruto etažna površina brez odprtih teras, balkonov in kletne etaže je 25.600m2.

Delež odprtih bivalnih površin je minimalno 40% BEP.

Dopustna etažnost nadzemnega dela objektov je P+4+T (pritličje + štiri etaže + terasna etaža). Dopustni obseg površin terasne etaže je 0,75 površin osnovnega tlorisa.

Dopustni nivo pritličja objektov je 1,40 m nad terenom.

Dopustna maks. višina objektov je 20,50 m.

Strehe so ravne ali položne enokapnice v naklonu do 10°.

Lokali se lahko nahajajo v pritličjih objektov ob Viški cesti in Cesti Dolomitskega odreda v funkcionalnih enotah F2 in F3.

Pri urejanju poti za pešce in kolesarje v zelenih površinah in v zeleni površinah v priobalnem pasu Gradaščice je treba ohraniti obstoječo drevesno vegetacijo.

Ob zahodnem robu funkcionalne enote F2 poteka na nivoju obstoječega terena javna pot za pešce in kolesarje širine najmanj 3,0 m.

°

Morfološke enote 1C/1, 1C/2, 1C/5

Dopustni faktor izrabe gradbene parcele FI = 1,0.

Delež odprtih bivalnih površin je minimalno 40% BEP.

Dopustna maks. višina objektov je 11,0 m.

Dopustni nivo pritličja je 1,40 m nad terenom.

Strehe so ravne ali enokapnice v naklonu do 10° ali dvokapnice v naklonu 25°–45°.

Dopustna etažnost je P+2 (pritličje + dve etaži), ob meji z morfološkimi enotami enodružinske pozidave 2A, 2B, 2D je dopustna etažnost P+1+M ali T (pritličje + ena etaža + mansardna ali terasna etaža). Mansardna etaža ima kolenčni zid do 0,5 m, strešna okna so v ravnini strehe, 'frčade' niso dopustne. Terasna etaža je od zunanje gradbene meje odmaknjena minimalno 3,0 m.

V morfološki enoti 1C/5 morajo pomožni objekti za lastne potrebe in odprtega tipa biti odmaknjeni od regulacijske linije – RL 2,5 m.

V morfoloških enotah 1C/1 in 1C/2 je zazidava členjena, v razmikih minimalne širine 3,0 m med objekti so dovoljeni balkoni, terase in odprti zunanji hodniki.

 

Morfološka enota 1C/3

Funkcionalne dozidave, obnovo fasad in strehe, rekonstrukcije ter pomožne objekte je potrebno oblikovati v skladu z arhitekturno zasnovo in oblikovnimi principi obstoječega objekta.

Dopustni faktor izrabe gradbene parcele FI = 0,8.

Delež odprtih bivalnih površin je minimalno 40% BEP, namenjene so skupni uporabi stanovalcev doma.

Ureditev skupnih parkirnih mest in nadstrešnice je dopustno ob dovozni poti z odmikom minimalno 2,5 m od regulacijske linije RL ob Gradaščici.

 

Morfološka enota 1C/4

Gradnja skupinskih garaž pod nivojem terena je dovoljena v površinah, ki so določene z gradbeno mejo garažne kleti (GMG), prometno napajanje je iz obstoječe dovozne ceste, nad objektom se na istem nivoju ponovno uredi dosedanja zunanja ureditev.

 

Morfološke enote 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5, 2A/6, 2A/7, 2A/8, 2A/9

Dopustni faktor izrabe FI = 0,5, v morfološki enoti 2A/3 je FI= 0,6

Delež odprtih bivalnih površin je minimalno 80% BEP.

Dopustni maks. višinski gabarit je P+1.

Dopustna višina objektov je 9,0 m.

Strehe so ravne ali enokapnice v naklonu do 10° ali dvokapnice v naklonu 25°–45°.

V morfološki enoti 2A/5 je v funkcionalni enoti F1 dopustni višinski gabarit P+M ali P+T, dopustna višina objektov merjeno od nivoja dovozne ceste do slemena ali najvišjega dela zgradbe je 7,5 m.

Za pomožne objekte za lastne potrebe veljajo naslednja določila:

– vrtna ograja, do višine 1,50 m v obliki strižene žive meje, montažne žičnate ali lesene izvedbe,

– nadstrešnica za osebni avto, površina do 20 m2.

V morfološki enoti 2A/4 je protihrupno zaščito ob železnici dopustno graditi z nasipom do nivoja obstoječega železniškega nasipa in višje s protihrupno ograjo.

Morfološke enote 2B/1, 2B/2, 2B/3, 2B/4, 2B/5, 2B/6

Delež odprtih bivalnih površin je minimalno 20% BEP.

Posegi v strehe in fasade ter nadomestne gradnje so oblikovno enotni za celotni niz.

Za pomožne objekte za lastne potrebe veljajo naslednja določila:

– vrtna ograja, do višine 1,50 m, v obliki strižene žive meje, montažne žičnate ali lesene izvedbe;

– pergola, površine do 15 m,

– zimski vrt, površine do 15 m,

– vrtna uta, površine do 8 m,

– nadstrešnica za osebni avto ob dovozu k objektu, površine do 15 m.

V območjih zelenih površin so na gradbenih parcelah stanovanjskih stavb dopustni le odprti pomožni objekti:

(ob zbirnem kanalu meteorne vode v morfološki enoti 2B/5 z minimalnim odmikom 2,5 m od regulacijske linije RL).

 

Morfološka enota 2D/1

Dopustni faktor izrabe FI = 0,8.

Delež odprtih bivalnih površin 40% BEP.

Dopustni višinski gabarit je P+M.

Dopustna maks. višina objektov je 9,0 m.

Dopustni višina prizidkov je enaka višini obstoječega objekta; oblikovanje, naklon strehe in kritina mora biti usklajena z obstoječim objektom.

Pri nadomestni gradnji in rekonstrukciji streh so dovoljene strehe dvokapnice z opečno kritino v naklonu 35°–45°, strešna okna so v ravnini strehe, 'frčade' niso dopustne.

 

Morfološka enota 3A/1

Za nadomestno gradnjo z odstranitvijo vseh objektov veljajo naslednja določila:

Dopustni faktor izrabe FI = 0,8.

Delež odprtih bivalnih površin je 40% BEP za stanovanjsko rabo in 10% BEP za ostale rabe.

Dopustni višinski gabarit je P+1.

Dopustna maks. višina objekta je 10,0 m.

Parkiranje je dopustno v kletni etaži, dopustni nivo pritličja je 1,40 m.

Odmik objekta od regulacijske linije RL je najmanj 2,5 m in odmik nadzemnih etaž objekta od parcelne meje je najmanj 4,0 m.

Strehe so ravne ali enokapnice v naklonu do 10°.

 

Morfološka enota 4A/1

Delež odprtih bivalnih površin je 40% BEP za stanovanjsko rabo in 10% BEP za ostale rabe.

V funkcionalni enoti F1 je pri urejanju parkirnih mest potrebno ohranjati obstoječa drevesa.

V funkcionalni enoti F2 veljajo za pomožne objekte za lastne potrebe enodružinskih stanovanjskih objektov naslednja določila:

– nadstrešnica za osebni avto, površina do 20 m2,

– vrtna ograja, do višine 1,50 m v obliki strižene žive meje, montažne žičnate ali lesene izvedbe.

 

Morfološke enote 4A/2, 4A/3, 4A/4, 4A/5

Dopustni faktor izrabe je 1,2.

Delež odprtih bivalnih površin je 40% BEP za stanovanjsko rabo in 10% BEP za ostale rabe.

Dopustna etažnost je P+1+M ali T.

Dopustna višina objektov je 11,0 m.

Strehe so ravne ali dvokapnice v naklonu do 10° ali dvokapnice v naklonu 25°–45°.

Za pomožne objekte za lastne potrebe veljajo naslednja določila:

– pergola, površina do 15 m2,

– zimski vrt, površina do 15 m2,

– vrtna uta, površina do 8 m2,

vrtna ograja, do višine 1,50 m, v obliki strižene žive meje, montažne žičnate ali lesene izvedbe.

– nadstrešnica za osebni avto, površina do 20 m2.

 

Morfološka enota 4C/1

Dopustni faktor izrabe FI = 0,5.

Delež odprtih bivalnih površin je minimalno 80% BEP.

Dopustni višinski gabarit je P+1.

Dopustna maks. višina objektov je 9,0 m.

Strehe so ravne ali enokapnice v naklonu do 10° ali dvokapnice v naklonu 25°–45°.

V zelenih površinah obvodnega pasu Gradaščice, je pri urejanju poti za pešce in kolesarje potrebno ohranjati obstoječa drevesa.

Parkirna mesta ob dovozni cesti je treba ozeleniti.

 

Morfološki enoti 4C/2 in 4C/3

Dopustni faktor izrabe (FI) v morfološki enoti 4C/2 je 1,0, dopustni faktor izrabe v morfološki enoti 4C/3 je 1,2.

Delež odprtih bivalnih površin je 40% BEP za stanovanjsko rabo in 10% BEP za ostale rabe.

Dopustna etažnost je P+2.

Dopustna maks. višina objektov je 11,0 m.

V 4C/3 je dopustna gradnja skupinskih garaž pod nivojem terena z odmikom do 3 m od regulacijske linije (RL) parcelne meje.

Strehe so ravne ali enokapnice v naklonu do 10° ali dvokapnice v naklonu 25°–45°.

V morfološki enoti 4C/2 je v zelenih površinah obvodnega pasu Gradaščice, je pri urejanju poti za pešce in kolesarje potrebno ohranjati obstoječa drevesa.

Vrtna ograja na gradbenih parcelah stanovanjskih stavb je dopustna le v obliki strižene žive meje, montažne žičnate ali lesene izvedbe višine 1,50 m.

 

Morfološka enota 4D/1

Delež odprtih bivalnih površin je 20% BEP za stanovanjsko rabo in 10% BEP za ostale rabe.

Dopustni faktor izrabe FI = 1,2.

Nadomestna gradnja v funkcionalni enoto F2 in F3 je dopustna v tolerancah 0,50 m od gabarita obstoječega objekta do faktorja izrabe obstoječega objekta oziroma z upoštevanjem dopustnega faktorja izrabe in minimalnega deleža odprtih bivalnih površin. Strehe so dvokapnice z opečno kritino v naklonu 35°–45°. Ob Viški cesti je za prometno ureditev pločnika in vozišča minimalni odmik stavbe od osi ceste 5,0 m, tako, da se ohrani obstoječa zazidalna situacija.

Javna parkirna mesta v morfološki enoti F1 je treba urediti z drevesno zasaditvijo, tržnica se uredi z enotno oblikovano odprto nadstrešnico in pomožnimi prostori.

 

Morfološka enota 6C/1

V funkcionalni enoti F1 je dopustni faktor izrabe 0,8 in dopustni faktor prostornine 3,0.

V funkcionalni enoti F2 je dopustni faktor izrabe 1,2 in dopustni faktor prostornine 4,5.

Dopustna višina objektov je 9,0 m.

Dopustna etažnost je P+1.

Strehe so ravne ali položne z naklonom do 10° ali dvokapnice v naklonu 25°–45°.

Prizidave, nadzidave, nadomestne gradnje in spremembe namembnosti in dejavnosti so dovoljene z ureditvijo mirujočega prometa in deležem odprtih bivalnih površin 10% BEP za osrednje dejavnosti in 5% za ostale dejavnosti. Dozidave ali nadzidave je potrebno oblikovati skladno z oblikovanjem obstoječih objektov.

 

Morfološka enota 9/1

Dopustne so skupne ureditve organiziranega vrtičkarstva, z zunanjo razmejitvijo z živo mejo, višine 1,0–1,5 m, enostavni objekti niso dovoljeni.

V pasu parkovne ureditve ob železnici se uredi pot za pešce in kolesarje minimalne širine 3,0 m.

Protihrupno zaščito ob železnici je dopustno graditi z nasipom do nivoja obstoječega železniškega nasipa in višje s protihrupno ograjo.

Za vse posege veljajo usmeritve in posebni pogoji za odvajanje meteornih in poplavnih voda.

 

3. Merila in pogoji za prometno urejanje

Dopustni so naslednji posegi:

povezovalna cesta:

– Cesta na Brdo: rekonstrukcija ceste z ureditvijo obojestranskih pločnikov in kolesarskih stez, postajališč in prometnih zelenih površin;

                                minimalni profil
vozišče                               2 x 3,50 m
kolesarska steza                      2 x 1,75 m
hodnik za pešce                       2 x 2,00 m

zbirne ceste:
– Sattnerjeva ulica: rekonstrukcija ceste z ureditvijo obojestranskih pločnikov, pločnik na vzhodni strani (pot v šolo) je širine najmanj 3,00 m.
Potek zbirne ceste med Cesto na Brdo in Tržaško cesto ter izvennivojsko prečkanje železnice je predmet posebnega preučevanja. Do sprejetja drugačne prometne ureditve ima vlogo zbirne ceste odsek Viške ceste ob železnici in Sattnerjeva ulica za motorni promet ter Nanoška ulica za kolesarski promet;
– Cesta Dolomitskega odreda: rekonstrukcija ceste ob križišču z Viško cesto, ureditev obojestranskih pločnikov in kolesarskih stez, ki je v ME 9/1 umaknjeno od ceste v parkovno ureditev, obstoječe drevoredno drevje ob cesti se ohrani; plakatiranje na javnih površinah na podlagi podrobne arhitekturno – urbanistične presoje prostora
– odsek Viške ceste (vzhodni del): rekonstrukcija ceste z ureditvijo obojestranskih pločnikov in kolesarskih stez.

                                minimalni profil
vozišče                               2 x 3,25 m
kolesarska steza                      2 x 1,75 m
hodnik za pešce                       2 x 2,00 m

napajalne ceste:
– odsek Viške ceste (zahodni del), Cesta na Vrhovce, odsek Pokljukarjeve ulice (južni del), Ulica Iga Grudna, Jamnikarjeva ulica, Bizjakova ulica: rekonstrukcije cest z ureditvijo obojestranskih pločnikov in ureditvijo kolesarskih stez ločeno ob cesti ali na vozišču; dopustna je omejitev hitrosti vožnje in ureditev parkiranja ob vozišču:
– gradnja mostu preko Glinščice v podaljšku Bizjakove ulice za motorni promet, pešce in kolesarje;

                                                minimalni profil
vozišče                          2 x 3,00 m, izjemoma 2 x 2,75 m
kolesarska steza    
samostojna                     2 x 1,75 m, na vozišču 2 x 1,00 m
hodnik za pešce                  2 x 2,00 m, izjemoma 2 x 1,60 m

dovozne stanovanjske ceste:
– odsek Viške ceste (južni del), Puhtejeva ulica, Žaucarjeva ulica, Abramova ulica, Tolminska ulica, Sattnerjeva ulica, odsek Pokljukarjeve ceste (severni del), Kantetova ulica: rekonstrukcije cest, ureditev obojestranskih pločnikov, dopustna je omejitev hitrosti vožnje z ureditvami za umirjanje prometa, ureditev parkiranja ob vozišču, kolesarskih stez ob ali na vozišču;

                                minimalni profil
vozišče              2 x 2,50 m, izjemoma 4,75 m
hodnik za pešce                       2 x 1,60 m

dovozne stanovanjske poti:
ostale ceste z motornim prometom: rekonstrukcije, ureditve za umirjanje prometa in omejitve hitrosti vožnje, ureditev obračališča pri slepih cestah dolžine nad 150 m, pri režimu ločenega prometa ureditev pločnika v območju napajanja gradbenih parcel ali ureditve za režim mešanega prometa; dopustna je ureditev parkiranja ob vozišču;
samostojne kolesarske in pešpoti:
– parkovne ureditve ob železnici in v priobalnem pasu Gradaščice, ob osnovni šoli Vič in povezave s sosednjimi območji urejanja: ureditev ločenih poti širine najmanj 1,50 m za pešce in 2,50 m za kolesarje, izjemoma 3,0 m skupne širine;
– gradnja brvi za pešce in kolesarje pri prečkanju Glinščice, Gradaščice in kanala meteorne vode ob meji z območjem VI3/3;
samostojne pešpoti:
– pot med Žaucarjevo ulico in Pokljukarjevo ulico v podaljšku Vinčarjeve ulice: ureditev pešpoti širine 3,0 m, izjemoma 2,0 m.
 
4. Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje
Kanalizacijsko omrežje
Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba pridobiti programske rešitve, ki jih izdela upravljalec kanalizacijskega omrežja, in upoštevati že obstoječe naslednje projektne dokumentacije:
– PGD, PZI za Obnovo vodovoda in kanalizacije po Cesti na Brdo na odseku od potoka Glinščica do Ažmanove ulice; št. p. 6K – 970 – 00; IEI d.o.o., januar 2003,
– Projekt: Obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije po Petrčevi ulici – VS 3/2-1; p. št. 2104V, 2786K: JP Vodovod- Kanalizacija, september 2001,
– Projektna naloga: Obnova vodovodnega in kanalizacijskega omrežja na Viču (med Poljukarjevo in Viško, Cesto na Brdo in Ulico Iga Grudna), št. p. 2743; JP Vodovod – Kanalizacija, september 2001.
– Za morfološke enote 1 C/3, 3A/1, 1A/2, F1, F2 in F3 je predvidena izgradnja kanalizacije po Cesti Dolomitskega odreda na odseku od Viške Ceste do potoka Glinščica. Izgradnja je predvidena po projektu štev. 2962 K (JP VO – KA), ki je v fazi izdelave.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. To določilo velja za vse uporabnike kanalizacijskega sistema.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji. Pred zasipom novozgrajenih kanalov (z nastavki priključkov), mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Dimenzije kanalov se določijo na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu oziroma funkcionalni enoti.
Na obravnavanem območju je zgrajen ločen sistem javne kanalizacije za odvod odpadne in padavinske vode. Teren na obravnavanem območju ni primeren za ponikanje čiste padavinske vode. Padavinske vode s streh se speljejo v javno kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
Pri odvajanju odpadne padavinske vode v potok Glinščica je potrebno upoštevati 19. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
 
Vodovodno omrežje
Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba ob pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod – Kanalizacija.
Posebno pozornost je treba posvetiti racionalni oskrbi z vodo.
Členitev urbane površine naj bo taka, da omogoča smotrno zasnovo vodovodnega omrežja, objektov in naprav in njihovo vzdrževanje.
Zasnova funkcionalne enote naj omogoča racionalno izkoriščanje vodovodnih sistemov in objektov.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter Odlok o oskrbi z vodo na območju ljubljanskih občin (Uradni list RS, št. 11/87). Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji.
Pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji obstoječega vodovodnega omrežja je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov ter obnoviti hišne priključke.
Pri obnovi in gradnji vodovodov na območju VS3/2-1 je potrebno upoštevati naslednjo že izdelano projektno dokumentacijo:
– PN 2065V, 2743K: obnova vodovoda na območju med Gabrščkovo in Jamnikarjevo ulico in odprava točkovnih napak na kanalizaciji (VS 3/2-1); JP Vodovod kanalizacija, maj 2001,
– PN 2104V, 2768K: Obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije po Petrčevi ulici VS3/2-1; JP projekt Vodovod – Kanalizacija, september 2001,
– projekt PGD-PZI št. 6V- P70 – 00: Obnova vodovoda po Cesti na Brdo na odseku od potoka Glinščica do Ažmanove ulice; IEI, januar 2003,
– projekt PGD – PZI št. 40 – 034 – 00 – 00/V: Obnova vodovodnega omrežja na Viču: Hidroinženiring, avgust 2000.
 
Plinovodno omrežje
Celotno območje urejanja se nahaja na vplivnem območju oskrbe z zemeljskim plinom, ki ga je možno uporabljati za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije. Obstoječa in predvidena gradnja se obvezno priključi na omrežje zemeljskega plina za zgoraj navedene potrebe.
 
Elektroenergetsko omrežje
Dopolnitev in preureditev električnega omrežja za potrebe predvidenih novogradenj je možna iz obstoječih kapacitet. Ob izdelavi projektne dokumentacije za predvidene novogradnje je treba izdelati idejni projekt elektrifikacije območja.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Telekomunikacijsko omrežje na obravnavanem območju je vključeno na TC Vič. Celotno telekomunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s kabelsko kanalizacijo z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij. Priključitev objektov se izvede po pogojih upravljavca telekomunikacijskega omrežja.
 
Javna razsvetljava in semaforizacija
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje. Izbira svetilk in kandelabrov interne razsvetljave mora biti usklajena z zunanjo ureditvijo.
 
5. Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju urejanja VS 3/2-1 je treba upoštevati naslednje pogoje:
– v morfoloških enotah 1A/1, 1A/3, 1A/4, 1C/4, 2B/3 se ohranjajo urbanistične zasnove sosesk blokovne ali vrstne enodružinske zazidave, načrtovano razmerje med pozidanimi in prostimi površinami, sistemi odprtega prostora in centralnimi zelenicami naselja;
– v morfološki enoti 1C/3 se ohranjata arhitekturna in urbanistična zasnova doma za ostarele ljudi ter sistem odprtega prostora;
– v morfoloških enotah 2D/1 in 4D/1 se ohranijo tlorisne zasnove in se varuje ambient vaškega jedra z varovanjem višinskih gabaritov, strešnih naklonov, kritine ter oblikovne podobe stavb in pomožnih objektov.
Gostilna Žabar (EŠD 18716 Ljubljana – Gostilna Žabar) je varovana etnološka dediščina kot domačijski kompleks v tlorisni zasnovi črke U, ki ga sestavljajo stanovanjski, gostinski in gospodarski objekt. Objekti so adaptirani, ohranjeni so stavbni elementi iz konca 19. stoletja.
Historično jedro Starega Viča (EŠD 18694) Ljubljana – Vaško jedro Vič z gostilno Žabar, gasilskim domom, skladišči, hišami ter spomenikom na trgu ob vrbi žalujki je varovana naselbinska in urbanistična dediščina, starejši stavbni fond izhaja iz druge polovice 19. stoletja;
– v morfološki enoti 4A/1 se v funkcionalni enoti F1 ohrani tlorisna zasnova in varuje ambient z varovanjem fasad in strehe stavbe ter drevesno vegetacijo;
– v obvodnem zemljišču in zelenicah ob Gradaščici in Glinščici se ohranja drevesna vegetacija;
– ob Cesti Dolomitskega odreda se ohrani in dopolni drevoredna zasaditev;
– v morfološki enoti 9/1 se nahaja enota kulturne dediščine EŠD 12502 Ljubljana – Železniški most čez Gradaščico.
 
6. Varovanje okolja
Varstvo pred hrupom
V območju VS 3/2-1 Vič velja II. stopnja ravni hrupa razen morfoloških enot 3A/1, 3A/2, 3A/3, 4A/1, 4A/2, 4A/3, 4A/4, 4A/5, 4C/1 4C/2 in 4C/3, ki sodijo v III. območje, in morfološka enota 6/1, ki sodi v IV. območje.
Upoštevati je potrebno zaščito pred hrupom, ki izvira iz dejavnosti in cestnega ter železniškega prometa. V primeru, da so ravni hrupa presežene, je potrebno objekte zaščititi s pasivno zvočno zaščito, ki omogoča prezračevanje prostorov pri zaprtih oknih oziroma s protihrupno ograjo ob železnici v morfoloških enotah 9/1 in 2A/4.
Varstvo voda
V območju je ob posegih v prostor treba upoštevati naslednja določila:
– Vsi posegi v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo le na podlagi vodnega soglasja na podlagi veljavnega Zakona o vodah.
– Posegi na vodnih ali priobalnih zemljiščih niso dovoljeni. Izjemoma je možno predvideti posege na vodna in priobalna zemljišča v skladu s 37. in 201. členom ZV-1) s poudarkom, da morajo biti izvedeni neškodljivo za vodni režim ali stanje voda.
– Kota pritličja novih objektov mora biti dvignjena nad koto stoletne visoke vode (Q(100)) z min. 50 cm varnostne višine. Za gradnje na poplavnih območjih morajo biti ugotovljeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvidene objekte in okolje nasploh ter predvideni ukrepi, s katerimi bodo le ti preprečeni.
– Premostitve morajo biti izvedene brez vmesnih podpornikov tako, da bo mostna odprtina prevajala stoletne visoke vode (Q(100)) z min. 50 cm varnostne višine.
Odstranjevanje odpadkov
Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je potrebno urediti po veljavnih predpisih o ravnanju z ločeno izbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki."

V 44. členu se v odstavku "Variantne rešitve" v prvem stavku črta besedilo ", ki bo podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije," ter besedilo drugega stavka.

V 45. členu se v odstavku "Merila in pogoji za varstvo okolja" v prvem stavku črta besedilo "predhodno, pred izdelavo lokacijske dokumentacije."
V naslovu "Morfološke enote 2A/2, 2A/3,2B/1, 2B/2, 8C/1" se črta " 2A /2, 2A/3" in se pred njim doda:

"Morfološki enoti 2A /2, 2A/3

Maksimalna etažnost za novogradnje je P+1+M."

V 48. člen se v morfološki enoti "5A/1" v drugem stavku prvega odstavka besedilo "notranje adaptacije" nadomesti z besedilom, ki se glasi: "notranje rekonstrukcije", ter v morfološki enoti "5A/1" v drugem stavku drugega odstavka beseda "pomožnih" nadomesti z besedo "enostavnih".

50. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

"Območje urejanja VP 3/1 Brdo

V območju urejanja VP 3/1 Brdo veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
 
Morfološka enota 6E/1
Posebna merila in pogoji:
 
1. Merila in pogoji za vrsto posegov v prostor
V območjih so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objekta poslovne, laboratorijske in raziskovalne dejavnosti,
– rekonstrukcije v okviru obstoječih gabaritov objekta, v okviru regulacijskih določil,
– spremembe dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe stanovanjske, poslovne, trgovske storitvene, gostinske in ostalih osrednjih dejavnosti, kolikor gradbena parcela ustreza normativnim pogojem za posamezno dejavnost.
 
2. Merila in pogoji glede oblikovanja objektov
Horizontalni gabarit novogradnje je določen z gradbeno mejo v regulacijski karti, ki je sestavni del odloka.
Dopustna etažnost je P+2, dovoljene so kletne etaže s parkirnimi mesti.
Dopustna maks. višina objektov je 11,0 m.
Delež odprtih površin (zelenic in drugih površin zunanjega bivanja) je 10% BEP.
Strehe so ravne ali enokapnice v naklonu do 10°.
Nivo pritličja je v višini obstoječega objekta.
Parkirne površine na južni strani objekta so zasajene z drevjem.
 
3. Prometno urejanje
Za napajanje obstoječih zgradb in novega objekta se v območju uredi krožni promet za tovorna in gasilska vozila.
 
4. Komunalno in energetsko urejanje
Kanalizacijsko omrežje
Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba ob upoštevanju predhodnih pogojev za posamezne posege v prostor, obnovo oziroma gradnjo kanalizacije upoštevati projekt pod naslovom: Obnova vodovoda in kanalizacije po Cesti na Brdo na odseku od potoka Glinščica do Ažmanove ulice, št. p. 6K – 970 – 00; IEI d.o.o., januar 2003.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti.
Obravnavano območje leži izven varstvenih pasov centralnega sistema vodnih virov mesta Ljubljane.
Na obravnavanem območju je zgrajen ločen sistem javne kanalizacije za odvod odpadne in padavinske vode. Odpadne vode se odvajajo po sekundarnih kanalih za odvod odpadne vode do črpališča Vič ter naprej preko zbiralnika A6 do zbiralnika A0, ki odvaja odpadno vodo do CČN Zalog. Padavinske vode pa se odvajajo po sekundarnih kanalih za odvod padavinske vode do padavinskega kanala z izpustom v potok Glinščico. Teren na obravnavanem območju ni primeren za ponikanje čiste padavinske vode. Padavinske vode s streh se spelje v javno kanalizacijo za odvod padavinskih voda.
Pri odvajanju odpadne padavinske vode v potok Glinščica je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
 
Vodovodno omrežje
Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba ob upoštevanju predhodnih pogojev za posamezne posege v prostor, obnovo oziroma gradnjo vodovoda pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge, ki jih izdela JP Vodovod – Kanalizacija.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba za obstoječe in predvidene vodovode na območju tras vodovodov zagotoviti predpisane varovalne pasove oziroma odmike od ostalih objektov in naprav.
Pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji obstoječega vodovodnega omrežja je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov ter obnoviti hišne priključke.
Za izgradnjo vodovodov znotraj ureditvenega območja VP 3/1 je potrebno na osnovi osnutka predvidene pozidave izdelati projektno nalogo.
Pri obnovi in gradnji vodovodov na območju VP 3/1 je potrebno upoštevati naslednjo že izdelano projektno dokumentacijo:
Projekt PGD – PZI št. 6V– P70- 00: Obnova vodovoda po Cesti na Brdo na odseku od potoka Glinščica do Ažmanove ulice; IEI, januar 2003.
Za morfološke enote 1C/3, 3A/1, 1A/2, F1, F2,in F3 je predvidena izgradnja vodovoda po Cesti Dolomitskega odreda na odseku od Viške Ceste do potoka Glinščica. Izgradnja je predvidena po projektu št. 2281 K(JP VO – KA), ki je v fazi izdelave.
 
Plinovodno omrežje
Celotno območje urejanja se nahaja na vplivnem področju oskrbe z zemeljskim plinom, ki ga je možno uporabljati za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije. Za obstoječo in predvideno gradnjo je obvezna priključitev na omrežje zemeljskega plina.
 
Elektroenergetsko omrežje
Dopolnitev in preureditev električnega omrežja za potrebe predvidenih novogradenj je možna iz obstoječih kapacitet. Ob izdelavi projektne dokumentacije za predvidene novogradnje je treba izdelati idejni projekt elektrifikacije območja.
 
Telekomunikacijsko omrežje
Telekomunikacijsko omrežje na obravnavanem območju je vključeno na TC Vič. V končni fazi bo obravnavano območje vključeno na novo izdvojeno enoto telefonske centrale, ki se bo nahajala v enem od predvidenih objektov na območju zazidalnega načrta VS 3/5 in VP 3/2 JUG.
Celotno telekomunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s kabelsko kanalizacijo in po pogojih upravljavca telekomunikacijskega omrežja.
 
Javna razsvetljava in semaforizacija
Vse javne prometne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo.
 
5. Varovanje okolja
Varstvo pred hrupom
V območju VP 3/1 Brdo velja IV. stopnja ravni hrupa.
 
Odstranjevanje odpadkov
Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je potrebno urediti po Odredbi o ravnanju z ločeno izbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki."

Črtajo se členi 49., 50., 51. in 54.

V 55. členu se v morfoloških enotah "2A/1, 2A/2" v drugem stavku beseda "adaptacije" nadomesti z besedo "rekonstrukcije" in se črta odstavek z naslovom: "6E/1 Vinocet".

V 58. členu se v morfološki enoti "3A/1 – Gostišče Rožnik" besedilo "ureditev s konstrukcije" nadomesti z besedilom "investicijska vzdrževalna dela".

Črtajo se členi od 59. do 64.a.

65. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

"Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostavi Vič-Rudnik,
– Četrtni skupnosti Vič."

65.a člen se spremeni in dopolni tako, da se na koncu besedila pika spremeni v vejico in doda naslednje besedilo:

"– Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja VS 3/2 Vič (Uradni list SRS, št. 20/89),

– Odlok o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS–6 "Na Grbi" (Uradni list SRS, št. 20/80),
– Odlok o spremembi zazidalnega načrta za del območja urejanja VS3/2 – Vič (VS6), območje zaklonišča in garaže duplex (Uradni list SRS, št. 38/86)."

66. člen se črta.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.