Na podlagi 12., 23. in 73. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01, 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 20. 6. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za del območja urejanja CO 5/9 Elektro Ljubljana (v nadaljevanju: občinski lokacijski načrt), ki vsebuje ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta, prostorske ureditve, pogoje za umestitev načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za rešitve prometne in komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja in kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije in etapnost izvedbe ter vplivno območje prostorske ureditve.

Z občinskim lokacijskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja poslovne stavbe Elektro Ljubljana, gradnje poslovno tehničnega objekta Elektro Ljubljana, ureditev atrija v sredini območja Elektro Ljubljana, ureditev javne ulice za pešce v osrednjem delu območja, gradnja stanovanjskega bloka na zahodnem delu območja, ureditev atrija stanovanjskega kareja, gradnja podzemnih parkirnih kleti in se določijo pogoji glede posegov v obstoječe objekte.

Kartografski del občinskega lokacijskega načrta obsega naslednje grafične načrte:

1. Izsek iz dolgoročnega plana                      M 1:5000
2. Izsek iz srednjeročnega plana                    M 1:5000
3. Kopija katastrskega načrta                       M 1:1000
4. Prikaz ureditvenega območja občinskega
   lokacijskega načrta                              M 1:1000
5. Prikaz odstranitev objektov                      M 1:500
6. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo kleti   M 1:500
7. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo
   pritličja in prerezi                             M 1:500
8. Arhitektonsko zazidalna situacija – prikaz
   strehe in pogledi                                M 1:500
9. Prometno tehnična situacija                      M 1:500
10. Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov    M 1.500
11. Načrt parcelacije                               M 1:500
12. Prikaz vplivnega območja                        M 1:500.

Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
– povzetek za javnost,
– obrazložitev,
– smernice za načrtovanje občinskega lokacijskega načrta ter mnenja pristojnih organov in organizacij,
– strokovne podlage.

Občinski lokacijski načrt in strokovne podlage je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, d.o.o., Ljubljana, pod številko projekta 199/04 v juliju 2004.

Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega del območja urejanja CO 5/9 Elektro Ljubljana. Na severu meji na Slomškovo ulico, na vzhodu na Kotnikovo ulico, na jugu na Čufarjevo ulico. Zahodni del omejuje stavbni kare Čufarjeva-Resljeva-Slomškova, kjer mejo območja občinskega lokacijskega načrta določata vzhodna in severna meja parcele št. 3044, severni meji parcel št. 3038 in 3041, del severne in del vzhodne meje parcele št. 3034, vzhodna meja parcele št. 3032, del vzhodne in del južne meje parcele št. 3018 in južna ter vzhodna meja parcele 3024, vse k.o. Tabor.

Vplivno območje prostorske ureditve iz 2. člena tega odloka obsega:
– vse nove gradbene parcele znotraj ureditvenega območja,
– objekt Kotnikova 9 zaradi gradbeno tehničnih sprememb,
– objekt Slomškova 14a in parcelo 3023, k.o. Tabor, zaradi spremembe osončenja.
V času gradnje pa vplivno območje zajema še:
– parcele št. 3040, 3042, 3043, 3045, vse k.o. Tabor, zaradi dostopa do garaž,
– stavbe Čufarjeva 17, Kotnikova 9 in Slomškova 14a zaradi bližine novogradnje,
– objekte Čufarjeva 17, Kotnikovo 9, Staro mestno elektrarno ter garaže na parcelah 3042 in 3045, obe k.o. Tabor, zaradi vplivov na mehansko odpornost objektov zaradi izkopa gradbene jame,
– objekt Slomškovo 16 in Slomškovo 14a zaradi vplivov na mehansko odpornost objektov zaradi bližine novogradnje.
Investitor mora zagotoviti sanacijo za vse morebitne poškodbe objektov v času gradnje.

Z gradnjo nove poslovne stavbe Elektro Ljubljana se dogradi in dopolni območje Stare mestne elektrarne in poslovne stavbe Elektro Ljubljana, kjer javno podjetje že deluje. S stanovanjskim objektom, zaključi nedokončan stavbni kare Slomškova-Resljeva-Čufarjeva. Nova ulica za pešce predstavlja nadaljevanje peščevih površin Čufarjeve ulice in povezave vzhodno od centra »Ledina« v smeri proti Ljubljanici. Atrij Elektro Ljubljana predstavlja predprostor kulturnemu spomeniku Stare mestne elektrarne, kjer se ohrani pogled na njeno južno fasado.
Za preprečitev poškodb objektov se mora zagotoviti ustrezna tehnologija gradnje.

V ureditvenem območju je predvidena je gradnja naslednjih objektov:
– Nova poslovna stavba Elektro Ljubljana je sestavljena iz dveh, med seboj pravokotnih stavbnih delov, trakta ob Čufarjevi ulici in trakta ob novi ulici za pešce.
Parterni del, ki obsega pritličje in mezzanin, je razdeljen na dva dela, ločena z reprezentančno zasnovano dvoetažno pasažo široko najmanj 7,5 m in visoko 7,0 m, ki je locirana ob glavnem vhodu v objekt. Poleg pasaže povezujejo atrij z javnim uličnim prostorom še javni prehodi iz Slomškove ulice in nove ulice za pešce. V zgornjih treh etažah sta trakta združena v enoten objekt.
Objekt je ob Čufarjevi ulici in Kotnikovi ulici poravnan z obstoječo zazidalno linijo.
Dolžina stavbe ob Kotnikovi ulici je 11,3 m, ob Čufarjevi ulici v zgornjih nadstropjih je 83,6 m, ob novi ulici za pešce pa je 53,8 m. Parterni del se zamakne pod zgornje etaže ob Čufarjevi ulici ob glavnem vhodu je najmanj 5,0 m. Konzolni previs trakta ob Čufarjevi ulici čez novo ulico za pešce je 11,3 m in se izvede brez dodatnih vertikalnih podpor. Odmik severovzhodnega vogala nove stavbe od obstoječe stavbe Stare mestne elektrarne je najmanj 6,0 m. Trakt ob novi ulici za pešce se v vseh etažah poravna z novo ulično zazidalno linijo, na dvoriščni strani je v pritličju in mezzaninu širok je 14,0 m, na dvoriščni strani v parternem delu 21,0 m, tako da se poravna z vzhodno fasado dvoriščnega objekta Stare mestne elektrarne.
Na severni strani je 4,0 m širok konzolni previs etaž nad parternim delom, ki oblikuje poudarjen dostop do atrija pred južno fasado Stare mestne elektrarne.
Glavni vhod v stavbo je na vogalu Čufarjeve in nove peščeve ulice.
Stavba se nameni upravnim in pisarniškim dejavnostim. Programi v pritličju morajo biti namenjeni stiku z uporabniki, dopustne pa so tudi trgovske in storitvene dejavnosti ter gostilne, restavracije in točilnice, ki ne vplivajo moteče na okolico.
Okvirna bruto etažna površina (v nadaljevanju: BEP) poslovnega objekta je 8.440 m2.
– Poslovno tehnični objekt Elektro leži na severovzhodni strani nove ulice za pešce, zapira površine Elektra Ljubljana in soustvarja novo ulico.
Objekt pravokotne oblike, dimenzij 7,0 m x 30,3 m, sestavljata pritličje in prvo nadstropje.
Stavba funkcionalno dopolnjuje potrebe obstoječe dejavnosti.
Okvirna BEP poslovno tehničnega objekta je 424 m2.
– Stanovanjski blok leži zahodno od nove ulice za pešce in zaključuje obstoječ stavbni kare.
Dimenzije objekta so 36,0 m x 15,0 m. Lože, terase, balkoni in izhodi lahko presegajo te dimenzije na strani ulice za 1,5 m, na dvoriščni strani pa za 3 m. Objekt ima pritličje in tri nadstropja. Na ravni strehi se uredi terasa z izhodi iz skupnih stopnišč, ki ne smejo biti višji od 3,5 m in morajo biti od fasadne linije umaknjeni za vsaj 2,0 m.
Stavba je večstanovanjska z največ 30 stanovanjskimi enotami. V delu pritličja, ki je orientiran proti ulici so trgovske, storitvene in poslovne dejavnosti, katere ne vplivajo moteče na okolico.
Okvirna BEP stanovanjskega objekta je 2.160 m2.
– Parkirne kleti ležijo pod novo poslovno stavbo Elektro Ljubljana, pod atrijem Elektro Ljubljana ter delno pod novo ulico za pešce.
V njih se uredi najmanj 400 parkirnih mest za potrebe Elektra Ljubljana in novega stanovanjskega objekta ter umesti tehnične prostore komunalnih naprav.
Uvoz in izvoz iz parkirnih kleti je iz Kotnikove ulice v sklopu nove poslovne stavbe Elektro. Predvidena je neposredna povezava s stanovanjskim blokom.
Klet obsega tri podzemne etaže, ki so min. 6,0 m odmaknjene od južne fasade Stare mestne elektrarne ter segajo na zahodu min. 4,0 m od stavbe Čufarjeva 17.
Dimenzije parkirnih kleti so v osrednjem delu 64,3 x 49,8 m z razširitvijo po ulični zazidalni liniji na vzhodni strani južno od stavbe Elektro Ljubljana za 18,8 m x 21,0 m.
Okvirna BEP podzemne parkirne hiše je 10.680 m2.
V ureditvenem območju se na podlagi projekta zunanje ureditve predvidijo naslednje zunanje površine:
– Nova ulica za pešce predstavlja urbane javne površine in omogoča boljšo prehodnost med Slomškovo ulico in Čufarjevo ulico ter nadaljevanju poti proti jugu.
Členjena je na zelenico z drevoredom ob zahodni strani, osrednji tlakovani del ter predprostor poslovne stavbe na vzhodni strani. Med ulico in dvorišči obstoječega stavbnega kareja je, severno in južno od stanovanjskega objekta, zelena bariera.
Širina ulice je 15,2 m, razen ob objektu Slomškova 16, kjer se zoži na 11,3 m, ter ob objektu Čufarjeva 17, kjer se razširi na 15, 3 m.
– Atrij Elektro Ljubljana je osrednji odprti prostor novega poslovnega kompleksa in predstavlja reprezentančen predprostor vseh stavb. Dostop je možen neposredno iz objektov Elektra, iz Čufarjeve ulice in iz nove peščeve ulice. Omogočen mora biti javen dostop do kulturnega spomenika »Stara mestna elektrarna«, ki je lahko nadzorovan, vendar ne s fizičnimi ovirami.
Okvirne dimenzije atrija Elektro Ljubljana so 33,4 m x 43,2 m.
– Atrij stanovanjskega kareja se uredi na zahodni strani stanovanjskega bloka v obliki dvorišča ali parka.
Preko atrija se zagotovi dostop od nove peščeve ulice in podzemne parkirne hiše do vseh objektov, ki mejijo na atrij.
Okvirne dimenzije atrija stanovanjskega kareja so 36,0 m x 31,0 m.

Dimenzije in umestitve objektov v prostor so za kletne etaže opredeljene v Arhitektonsko zazidalni situaciji kleti (List št. 6), za pritličje in mezzanin v Arhitektonsko zazidalni situaciji pritličja (List št. 7), za višja nadstropja pa v Arhitektonsko zazidalni situaciji strehe (List št. 8). Tolerance za horizontalne gabarite objektov so 0,5 m, tolerance za zunanje ureditve pa ±2,0m.
Kota pritličja je 296.80 m n.v. (±0,2 m). Višina venca trakta poslovnega objekta Elektro Ljubljana ob Čufarjevi ulici je 17,5 m (±1,0 m) nad koto pritličja, višina venca trakta ob novi peščevi ulici pa 14,0 m (±1,0 m) nad koto pritličja. Višina venca poslovno tehničnega objekta je 7,0 m (±1,0 m) nad koto pritličja. Višina venca stanovanjske stavbe je 14,0 m (±1,0 m) nad koto pritličja. Strehe se izvedejo kot ravne ali skrite za vencem z naklonom največ 10%. Podzemna parkirna hiša lahko sega največ 10,0 m pod koto terena, vendar največ 2.0m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladine v zadnjih 10 letih.
Oblikovanje nove poslovne stavbe mora biti reprezentančno, izvedeno iz kvalitetnih, trajnih, materialov: fasadne opečne plošče, kamen in steklo. Strukturno se mora ločiti dvoetažni parterni del ob Čufarjevi ulici od zgornjih treh previsnih etaž ter razširjen del parterja ob atriju Elektro od trakta ob novi ulici. Parterni del ob Čufarjevi ulici in mora biti transparenten, zastekljen, da bo omogočal posredne poglede na fasado Stare mestne elektrarne. Izbor materialov in barv naj upošteva značilnosti oblikovanja širšega območja. Za pridobitev kulturnovarstvenih projektnih pogojev za gradnjo poslovne stavbe Elektro, se predloži idejne variantne rešitve dostopa na atrij Elektro Ljubljana.
Oblikovanje stanovanjskega objekta mora biti sodobno, s kvalitetnimi materiali: fasadne opečne plošče, kamen in steklo. Vhod iz nove ulice in prehod v stanovanjski atrij naj bosta poudarjena.
V projektu zunanje ureditve morajo biti opredeljeni vegetacijski elementi in ureditve morebitnih gostinskih vrtov.
Tehnologija gradnje parkirnih kleti mora zagotoviti varnost vseh obstoječih objektov. Prezračevanje kletnih etaž mora biti urejeno preko izpuhov na strehah. Izvedba komunalnih priključkov in zajema svežega zraka ne sme povzročiti dodatnih objektov nad koto ulične ureditve Čufarjeve in nove ulice za pešce.
Atrij Elektra Ljubljana mora biti, kot sestavni del novega kompleksa, z njim skladen v materialih in oblikovanju.

Znotraj ureditvenega območja se ohranjajo naslednji objekti:
Stara mestna elektrarna se skupaj z dvoriščnim objektom ohranja.
Dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcija v smislu vzpostavitve originalnega stanja spomenikov, skladno s Sklepom o razglasitvi ljubljanske mestne elektrarne in transformatorske postaje za kulturna spomenika lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 40/01).
Dvoriščni objekt se sme v okviru obstoječih tlorisnih gabaritov rekonstruirati tako, da se v celoti obnovi ulična in vzhodna fasadna stena, preostali del objekta se sme porušiti ter pozidati na novo.
Dopustne so spremembe namembnosti za potrebe kulturne dejavnosti – razstavni prostori, muzejska dejavnost, umetniško ustvarjanje, razvedrilne dejavnosti ipd.
Dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve in nadomestne gradnje obstoječe transformatorske postaje in varovalne ograje.
Poslovni objekt Elektro Ljubljana se ohranja v sedanjih gabaritih kot poslovna stavba. Dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcija objekta.
Objekt Slomškova 16 se ohranja v sedanjih gabaritih kot stanovanjska stavba. Dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcija objekta. Prizidek na dvorišču se odstrani. Po odstranitvi dvoriščnega prizidka se rekonstruira dvoriščna fasada. Na mestu prizidka, ni dopustno postavljati drugih pomožnih objektov, kot teh, ki so definirani v 12. členu tega odloka.
Dvoriščni objekti na zahodni polovici območja se ohranjajo v obstoječih gabaritih. Dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve objektov.
Spremembe namembnosti so možne za poslovne in osebne storitvene dejavnosti, ki nimajo motečih vplivov na okolico predvsem v zvezi z vplivi na kakovost zraka in nivo hrupa, pri čemer se dostop do objektov uredi iz atrija stanovanjskega kareja.
Vsi objekti na površinah, kjer so predvidene novogradnje in nove zunanje ureditve znotraj ureditvenega območja, se odstranijo.

Znotraj ureditvenega območja je dovoljena gradnja in ureditve naslednjih infrastrukturnih objektov:
– pomožnih cestnih objektov, razen protihrupne ograje,
– pomožnih energetskih objektov, razen tipskega zabojnika za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin,
– pomožnih telekomunikacijskih objektov, razen baznih postaj
– pomožnih komunalnih objektov, razen objekta s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, greznice, tipske čistilne naprave, zbiralnice ločenih frakcij in vodnega zajetja.
V atriju Elektro Ljubljana so poleg teh dopustne gradnja in ureditve še naslednjih enostavnih objektov:
– varovalne ograje,
– sezonskega gostinskega vrta, če nadstrešek ne ovira pogleda na južno fasado Stare mestne elektrarne,
– skulpture ali druge prostorske inštalacije,
– vodnjaka ali okrasnega bazena,
– odra z nadstreškom,
– tribune za gledalce na prostem.
Na meji med obstoječim stavbnim karejem in novo ulico za pešce je dopustno postaviti:
– transparent,
– skulpture ali druge prostorske inštalacije.
Ostalih enostavnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

Z izvedbo vzdrževalnih del se ne sme spreminjati delov fasad objektov.
Naprave je možno namestiti na ravne strehe, vsaj 2 m od zunanjega roba fasade do višine 3,5 m in v skrite dele fasad, pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega in delovnega okolja.

Površine namenjene pešcem so: nova ulica za pešce, atrij Elektro Ljubljana in atrij stanovanjskega kareja.
Osrednji pas nove peščeve ulice je hkrati namenjen kolesarjem, intervencijskim vozilom, dovozu stanovalcev do garaž na dvoriščnih parcelah, dostavi in odvozu smeti. Sicer motorni promet znotraj ureditvenega območja na nivoju terena ni dovoljen.
Za mirujoči promet se zagotovi najmanj 400 parkirnih mest v parkirnih kleteh, ki so namenjene potrebam poslovnega in stanovanjskega programa v območju.
Uvoz v parkirne kleti je iz Kotnikove ulice.

(1) Kanalizacija
Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov in padavinske odpadne vode iz utrjenih površin se speljejo v obstoječo javno kanalizacijo mešanega sistema preko interne kanalizacije. Gradnja novega javnega kanala ni predvidena.
Priključitev objektov na javno kanalizacijo je možna z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
Čiste padavinske vode iz streh se delno ponika, delno pa spelje v javno kanalizacijo preko obstoječe interne kanalizacije, na katero so priključeni objekti predvideni za rušenje. Kanalizacijo, ki bo ostala v rabi, je potrebno pregledati in jo po potrebi sanirati. Po izgradnji predvidenih objektov se v to kanalizacijo ne sme dovajati večje količine čiste meteorne vode kot pred rušitvijo objektov. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vplivnih območij povoznih površin in ustrezno zaščitene.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in o odvajanju odpadnih in padavinskih voda. Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do stopnje onesnaževanja, ki je opredeljena z veljavnimi predpisi.
(2) Vodovod
Predvidene objekte se priključi na obstoječe sekundarno javno vodovodno omrežje, ki poteka po Kotnikovi, Slomškovi in Čufarjevi ulici. Gradnja novega javnega vodovoda ni predvidena.
Požarna zaščita predvidenih objektov je zagotovljena z obstoječim zunanjim hidrantnim omrežjem.
(3) Vročevod
Predvideni objekti se priključijo za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in hlajenja na glavno vročevodno omrežje DN 400 po Čufarjevi ulici na odcepnem mestu obstoječega vročevodnega omrežja 2x DN 300. Dimenzija vročevoda DN 100 omogoča tudi priključitev manjšega poslovnega objekta severno od predvidenega poslovnega objekta in priključitev stanovanjskega objekta zahodno od predvidenega poslovnega objekta.
Obstoječe vročevodno omrežje 2x DN 300 (4 cevi dimenzije DN 300) od stare termoelektrarne do Čufarjeve ulice je treba zaradi nove ureditve odstraniti in s tem omogočiti neovirano ureditev terena za novogradnjo oziroma za gradnjo kletnih prostorov načrtovanega objekta.
Pred odstranitvijo vročevodnega omrežja 2 x DN 300 je treba prevezati obstoječe toplotne postaje za objekt stare termoelektrarne Slomškova ulica 18 in toplotne postaje za poslovni objekt Elektro Ljubljane Kotnikova ulica 9 iz vročevodnega omrežja 2x DN 300 na obstoječi vročevod DN 150, ki poteka po Kotnikovi ulici in se slepo zaključuje v kletnih prostorih objekta stare termoelektrarne Slomškova ulica 18. Pri prevezavah se uporabi že izvedeni priključni vročevodi v kletnih prostorih, tako da se dogradi krajši odsek vročevoda DN 150 in krajši odsek vročevoda DN 65.
Šele po prevezavi in s tem zagotovitvi oskrbe obstoječih objektov iz glavnega vročevoda DN 150 po Kotnikovi ulici, se lahko pristopi k odstranitvi obstoječega vročevodnega omrežja 2x DN 300.
Za oskrbo novega poslovnega objekta Elektro Ljubljana je v prostorih prve kletne etaže predviden ena toplotna postaja. Manjši poslovni objekt severno od predvidenega poslovnega objekta se priključi na interno instalacijo novega poslovnega objekta Elektro Ljubljana.
Za novi stanovanjski objekt je predvidena samostojna toplotna postaja.
(4) Plinovod
Predvideni objekti se priključijo na obstoječi glavni plinovod DN 150, ki poteka po Čufarjevi ulici, za potrebe kuhe.
Priključni plinovod za predviden poslovni objekt Elektro Ljubljana se izvede z odcepom od glavnega plinovoda DN 150 po Čufarjevi ulici najbližje eventualnemu odjemu plina.
Za stanovanjski objekt in manjši poslovni objekt severno od predvidenega poslovnega objekta je predviden plinovod DN 50 po javnih površinah.
(5) Elektroenergetsko omrežje
Obstoječo transformatorsko postajo TP 577 Kotnikova 9 je treba povečati in upoštevati maksimalno moč transformacije 4 x 1000 kVA.
Nizkonapetostni priključni kabli za poslovne objekte Elektro Ljubljana se položijo delno v kabelsko kanalizacijo, delno pa na kabelske police, ki bodo montirane v kleteh. Predvideti je tudi možnost gradnje kabelske kanalizacije skozi klet.
Nizkonapetostni priključni kabel za stanovanjski objekt se položi v kabelsko kanalizacijo.
Kabelska kanalizacija se zgradi ob obstoječih kablih v Kotnikovi ulici, ob obstoječi kabelski kanalizaciji v Čufarjevi ulici in v Novi ulici.
Pred začetkom gradnje je treba položiti nov priključni kabel za objekt Stare mestne elektrarne in narediti nove povezave med centroma vodenja.
Med gradnjo podzemnih parkirišč in uvoza v podzemna parkirišča, ki bodo zgrajena pod novim poslovnim objektom v prvi, drugi in tretji kleti in pod sedanjim dvoriščem, bo treba kabelski jašek in kabelsko kineto zaščititi in ohraniti. Pri načrtovanju novega uvoza in predvidenih prostorov, ki bodo pod uvozom, bo treba upoštevati obstoječi kabelski jašek in kabelsko kineto.
Pri načrtovanju podzemnih parkirnih prostorov je potreba upoštevati prezračevanje transformatorske postaje.
(6) Telekomunikacijsko omrežje
Predvideni objekti se priključijo na obstoječe TK omrežje, ki je vključeno na SX LJ-Center II.
Upoštevati je treba trase obstoječega TK omrežja, ki ga je pred gradnjo treba ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
Priključitev objekta se izvede po pogojih upravljavca telekomunikacijskega omrežja.
(7) Javna razsvetljava
Vse javne povozne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Prostostoječe svetilke javne razsvetljave bodo nameščene na vzhodni strani nove ulice za pešce izven osrednje intervencijske poti.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje.

Z ustreznimi komunalnimi priključki in prometno tehničnimi rešitvami je treba zagotoviti, da se z novogradnjami in ureditvami zunanjih površin ne povzroča nedovoljenih emisij v zemljo ali zrak.
Ureditveno območje leži v vodovarstvenem območju. Pri gradnji in drugih delih, s katerimi se posega v fizični prostor, je treba upoštevati določila veljavnega akta, ki ureja varovanje virov pitne vode. Temelji kletnih etaž ne smejo segati manj kot 5,0 m nad najvišji znani nivo podtalnice. Izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin mora biti izvedena vodotesno.
Vsi dostopi za obiskovalce morajo biti izvedeni brez ovir.
Območje sodi v območje varstva pred hrupom. Predvidene in obstoječe dejavnosti v območju ne smejo pri svoji dejavnosti povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa 50 (dbA) ponoči in 60 (dbA) podnevi. Upoštevati je treba veljavni akt, ki ureja hrup v okolju.
Uvozno/izvozna klančina mora biti pokrita; omogočen mora biti postanek pred priključkom na Kotnikovo ulico.
Odvoz smeti za nove objekte se bo zagotavljal iz nove peščeve ulice, prostore za zbiranje odpadkov se uredi v novih objektih.

Pred vsemi posegi v zemeljske plasti je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave.
Pred rušitvijo pomožnih objektov Elektra je potrebno izdelati evidenco ter valorizacijo tehniške opreme, ki jo opravi ZVKDS.
V celoti je treba upoštevati Sklep o razglasitvi ljubljanske mestne elektrarne in transformatorske postaje za kulturna spomenika lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 40/01), ki določa pogoje glede urejanja Stare mestne elektrarne na parcelah št. 3051 (del), 3052, 3053, 3054, vse k.o. Tabor.
Pogledi na južno fasado Stare mestne elektrarne so omogočeni atrija Elektro Ljubljana, ki mora biti javno dostopen. Varovanje naj bo urejeno brez fizičnih zapor.
Vse ulične fasade morajo biti reprezentančno oblikovane.

Za območje občinskega lokacijskega načrta ni predvidenih ukrepov za obrambo.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se zagotovi s pogoji za varen umik ljudi in premoženja, ustreznimi odmiki med objekti, dostopnostjo za vse vrste intervencijskih vozil po novi ulici in možnostjo obračanja na trgu Elektra Ljubljana. Vozne površine morajo biti dimenzionirane na 9 t osnega pritiska.
Za potrebe gašenja zadošča obstoječa hidrantna mreža na obodnih ulicah.

Določene so naslednje nove gradbene parcele:
P1. gradbena parcela parkirnih kleti in nove poslovne stavbe. Velikost parcele je 3.468 m2.
P2. gradbena parcela poslovno tehničnega objekta Elektro. Velikost parcele je 749 m2.
P3. gradbena parcela nove javne ulice. Velikost parcele je 680 m2.
P4. gradbena parcela nove javne ulice s parkirnimi kletnimi etažami pod nivojem terena. Velikost parcele je 247 m2.
P5. gradbena parcela stanovanjskega bloka. Velikost parcele je 1.304 m2.
P6. gradbena parcela objekta Slomškova 16. Velikost parcele je 243m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu (D-48) in so priloga tega odloka.
Površine parcel smejo odstopati do 5%.

Nova ulica za pešce, določena s parcelama P3 in P4, je javno dobro.

Gradnja poslovnega objekta Elektro Ljubljana in stanovanjskega objekta je možna v dveh ločenih fazah, pri čemer morajo biti pred gradnjo stanovanjskega objekta zgrajene predvidene podzemne parkirne kapacitete.

Po prenehanju veljavnosti občinskega lokacijskega načrta se ureditveno območje, za potrebe izdelave pogojev prostorskega reda, razdeli na štiri območja podrobnejše namenske rabe: poslovno območje Elektro Ljubljana, stanovanjsko območje objekta Slomškova 16 s funkcionalnim zemljiščem, ulica za pešce ter poslovno-stanovanjsko območje atrija stavbenega kareja z novim stanovanjskim objektom.
V območju Elektro Ljubljana se za Staro mestno elektrarno upoštevajo pogoji iz 11. člena tega odloka, za vse ostale objekte pa se dopustijo vzdrževanje in rekonstrukcije.
Za objekt Slomškova 16 se upoštevajo pogoji iz 11. člena tega odloka.
Za obstoječe objekte stavbnega kareja se upoštevajo pogoji iz 11. člena tega odloka. Za nov stanovanjski objekt, pa se dopusti vzdrževanje in rekonstrukcije. Novogradnje se ne dopustijo.
Glede postavitve pomožnih objektov in izvajanja vzdrževalnih del se upoštevajo pogoji iz 12. in 13. člena tega odloka.

Občinski lokacijski načrt s prilogami v Mapi I. je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana – izpostava Center,
– Četrtni skupnosti Center.
Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta v je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.