Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popravek 8/03) ter na podlagi 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01 in 38/04) je Občinski svet občine Razkrižje na 17. redni seji dne 21. 6. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89, sprem. Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, 29/98, 39/03,) – v nadaljnjem besedilu: odlok o PUP.
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na prostorsko celoto – nižinski del, na katastrske občine Razkrižje, Veščica, Šafarsko, Gibina in prostorsko celoto – jugozahodni del, na katastrsko občino Globoka – delno (vasi Kopriva, Šprinc).

Dopolni se 5. člen Odloka o PUP z besedilom:
»Odlok o PUP velja začasno za območja predvidenih lokacijskih načrtov:
– območje športnega parka v Razkrižju
– območje gramoznice v k.o. Šafarsko in k.o. Razkrižje.«

Dopolni se 6. člen Odloka o PUP z besedilom:
4. Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je dopustna tudi gradnja in vzdrževanje komunalne in energetske infrastrukture, če le-te iz tehničnih ali ekonomskih razlogov ni možno graditi izven teh zemljišč. Pri tem je treba v največji možni meri vsa zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.
5. Na območju vodnih površin izven naravovarstvenih območij je možno urediti manjše ribnike in zajetja požarne vode brez večjih izkopov v že obstoječih depresijah in starih strugah. Možna je sonaravna ureditev struge Ščavnice.

V 6. členu Odloka o PUP se naziv SIS za gozdarstvo nadomesti z Zavod za gozdove Slovenije.

Doda se novi 7 a člen z besedilom:
Na območju pozidanih površin in na območjih kmetijskih in gozdnih površin je možna tudi gradnja in postavitev vseh vrst enostavnih objektov ob upoštevanju pogojev, kot jih določajo veljavni predpisi o gradnji teh objektov.

Dopolni se 9. člen Odloka o PUP z novim odstavkom:
5. Pri vseh objektih, v katerih se zadržujejo ljudje, je v okviru gradbene parcele (funkcionalnega zemljišča) treba zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, in sicer:

večstanovanjski objekti        1 PM za stanovanje
poslovni prostori (pisarne)    1 PM na 30 m2 neto površine
prodajni prostori              1 PM na 30 m2 koristne površine
gostinski objekti              1 PM na 10 sedežev
gostišča s prenočišči          1 PM na 2 ležišči
obrtne delavnice, servisi      1 PM na 2 zaposlena

Dopolni se 11. člen Odloka o PUP z novim odstavkom:
6. Stanovanjski bloki
Tloris naj bo podolgovat, praviloma vzporeden s cesto. Višina objektov naj bo K + P + 1 + M, kota pritličja naj ne presega višine 1,20 m nad terenom. Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 25–45°, kritina praviloma opečna ali iz materiala, podobnega opeki. Na strehi se lahko izvedejo frčade in mansarde, pravokotne na smer slemena.

Dopolni se 15. člen Odloka o PUP z besedilom:
Pri posegih na območja državnih cest je treba upoštevati naslednje:
– trase in naprave komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča, v območju vozišča pa s soglasjem upravljalca
– prečkanja državnih cest morajo biti izvedene v posebnih ceveh
– na cestnih priključkih mora biti zagotovljena preglednost, priključek mora biti opremljen z ustrezno signalizacijo.

Dopolni se 18. člen Odloka o PUP z besedilom: Variantno je gradnja čistilne naprave predvidena na parcelah št. 102, 103/2 in delno 101/1, vse k.o. Gibina.

Dopolni se 19. člen Odloka o PUP z novim odstavkom:
Poleg že zgrajenih transformatorskih postaj 20/0.4 kV, srednjenapetostnega (20 kV) in nizkonapetostnega omrežja je predvidena gradnja novih elektroenergetskih objektov in vodov. Planiranje in gradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem bosta odvisna od povečanja obremenitve in tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte.
Na podeželju bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v urbanih območjih pa tudi v podzemni izvedbi.
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic in industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri upravljalcu naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

Dopolni se 22. člen Odloka o PUP z besedilom:
Pri vseh posegih in ureditvah je poleg navedenega odloka treba upoštevati vsa območja in objekte iz registra kulturne dediščine. Za posege v območja in objekte kulturne dediščine ter njihova vplivna območja si je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje.

Doda se novi 22. a člen z besedilom: Pri vseh posegih in ureditvah na območju Občine Razkrižje je treba upoštevati območja naravnih vrednot:
– Mura – loka
– Mura – mrtvi rokav
– gramoznica Razkrižje
– skorš v Gibini
– Natura 2000 (SPA Mura in pSCI Mura).
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za prostorsko celoto Občine Ljutomer za območje Občine Razkrižje (ZRSVN, OE Maribor, marec 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Razkrižje.
Za posege v navedena območja si je treba pridobiti naravovarstvene smernice in naravovarstveno soglasje od pristojnega Zavoda za varstvo narave.

Doda se novi 27. a člen z besedilom:
Posegi na vodna in priobalna zemljišča, varstvena in ogrožena območja, posegi, ki so povezani z rabo vode, odvajanje odpadnih voda v vode in vsi drugi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljeni razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture in grajenega javnega dobra;
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in ohranjanje narave.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Poplavna območja pogostejših poplav (poplavne površine, inundacije, retencije, močvirja, naravne depresije) imajo ključno vlogo pri naravni dinamiki vodnega toka in ohranjanju dobrega stanja površinskih in podzemnih voda. Zato na poplavnih območjih ni dopustna gradnja stanovanjskih, gospodarskih ali drugih podobnih objektov, namenjenih prebivanju ljudi, še zlasti ni dovoljeno zasipavanje depresij in dvig obstoječe nivelete raščenega terena.
Na poplavnih območjih je sprejemljiva le ekstenzivna raba in tiste dejavnosti, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja (npr. kmetovanje, rekreacija, oddih ipd.). Sprejemljiva je tudi postavitev pomožnih, začasnih oziroma premičnih objektov za navedene namene.
Obstoječe gramoznice na priobalnih zemljiščih (npr. inundacija Mure), poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko urejajo le kot naravni biotopi z vodno površino, v katerih krmljenje in umetno vnašanje rib in ribjega zaroda ni dovoljeno.
Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov, ali posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje ali razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje površin, zadrževanje vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih območij.
Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlade in druge naravne vodne zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Prav tako je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
Pri gradnji večjih utrjenih (asfaltnih ali tlakovanih) površin in strešin v urbanih območjih je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka padavinskih voda.
Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe vodnega režima, je treba usmerjati izven retencijskega prostora.

Dopolni se 29. člen z besedilom:
Pri načrtovanju in izvedbi posegov je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Sestavni del Odloka so grafične priloge v merilu 1:5000 in 1:10000.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.