Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US: U–I–104/92, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US in 51/02) so Občinski svet občine Škofja Loka na podlagi 18. člena statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98), na 8. seji, dne 20. 5. 2004, Občinski svet občine Gorenja vas – Poljane na podlagi 16. člena statuta Občine Gorenja vas – Poljane (UVG, št. 22/99, Uradni list RS, št. 80/01), na 17. seji, dne 5. 5. 2005, Občinski svet občine Železniki na podlagi 19. člena statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04), na 19. seji, dne 20. 4. 2005, in Občinski svet občine Žiri na podlagi 7. člena statuta Občine Žiri (UVG, št. 18/99), na 12. seji, dne 8. 4. 2005, sprejeli

S tem odlokom Občina Škofja Loka, Občina Gorenja vas – Poljane, Občina Železniki in Občina Žiri (v nadaljevanju: ustanoviteljice), ki so pravne naslednice bivše Občine Škofja Loka, ustanovijo in uskladijo delovanje javnega zavoda – Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka – (v nadaljnjem besedilu: knjižnica) z določbami Zakona o zavodih, Zakona o knjižničarstvu in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ZUJIK), uredijo njegov status, razmerja med ustanoviteljicami in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.
Ustanoviteljice so pravne naslednice dosedanjih ustanoviteljic Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, vpisane v sodnem registru Okrožnega sodišča v Kranju pod številko Srg. 98/01292, vl. št. 1/00096/00, z dne 8. 6. 1999.
Imena in sedeži ustanoviteljic so:
– Občina Škofja Loka, Poljanska cesta 2, Škofja Loka,
– Občina Gorenja vas-Poljane, Poljanska cesta 87, Gorenja vas,
– Občina Železniki, Češnjica 48, Železniki,
– Občina Žiri, Trg svobode 2, Žiri.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajajo župani, razen, če je za posamezna področja v tem Odloku drugače določeno.

Predhodnico Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka je kot matično knjižnico za območje Občine Škofja Loka ustanovil Občinski ljudski odbor Občine Škofja Loka z imenom Ljudska knjižnica Škofja Loka, z ustanovitvenim aktom št. 022-9/62-2 z dne 14. 11. 1962.
Svet za kulturo in telesno vzgojo pri Skupščini občine Škofja Loka je s Sklepom št. 022-2/72-2 odobril spremembo naziva zavoda Ljudska knjižnica Škofja Loka. Novi naziv je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka.
Noveliran Odlok o ustanovitvi javnega zavoda – Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka so občinski sveti občin ustanoviteljic na podlagi 2. in 3. člena Zakona o zavodih, 37. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, 18. člena Statuta Občine Škofja Loka, 17. člena Statuta Občine Gorenja vas – Poljane, 17. člena Statuta Občine Železniki in 15. člena Statuta Občine Žiri sprejeli:
– Občinski svet občine Škofja Loka na 27. seji, dne 5. 2. 1998,
– Občinski svet občine Gorenja vas – Poljane na 30. seji, dne 30. 1. 1998,
– Občinski svet občine Železniki na 27. seji, dne 11. 2. 1998,

Knjižnica je ustanovljena za trajno in nemoteno opravljanje javne službe na področju knjižnične dejavnosti. Temeljno poslanstvo je zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva ter zagotavljanje dostopa do le tega kot tudi do elektronskih informacij.

Ime knjižnice je: Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Skrajšano ime: KIT Škofja Loka
Sedež knjižnice: Škofja Loka
Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določata zakon in ta odlok.
Krajevne knjižnice nimajo pooblastil v pravnem prometu. Zanje opravlja pravne posle osrednja knjižnica, zastopa ter predstavlja pa jih direktor knjižnice.
Knjižnica je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Kranju pod št. Srg 98/01292, št. vložka 1/00096/00.

Knjižnica lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic.

V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor knjižnico neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), z omejitvijo, da brez soglasja ustanoviteljic ne sme razpolagati z nepremičnim premoženjem, sklepati pogodb o investicijah in investicijskem vzdrževanju ter se zadolževati.

Knjižnica ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 30 mm. Na zunanjem obodu sta dve vzporedni črti – kroga z razmikom 1 mm. Na obodu je izpisano: KNJIŽNICA ŠKOFJA LOKA, sredi pečata – vodoravno je napis IVANA TAVČARJA.
Pečat iz prvega odstavka uporablja knjižnica v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, društvom, občanom in uporabnikom, ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.
Knjižnica uporablja tudi posebne pečate za označevanje pripadnosti gradiva.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.

Knjižnica je ustanovljena in organizirana kot osrednja knjižnica tretje stopnje s krajevnimi knjižnicami in opravlja dejavnost za vse štiri ustanoviteljice na območju Upravne enote Škofja Loka.
Delo v knjižnici je organizirano v organizacijskih enotah:
v osrednji knjižnici Šolska 6, Škofja Loka, z oddelki:
– oddelek za odrasle
– mladinski oddelek
– domoznanski oddelek
– oddelek potujoče knjižnice
– oddelek nabave in obdelave
– upravno-tehnična služba,
v dislociranih enotah:
– krajevna knjižnica Gorenja vas, Sestranska vas 14, 4224 Gorenja vas
– krajevna knjižnica Poljane, Poljane nad Škofjo Loko 77, 4223 Poljane nad Škofjo Loko
– krajevna knjižnica Trata – Frankovo naselje, Frankovo naselje 74A, 4220 Škofja Loka
– krajevna knjižnica Železniki, Češnjica 54, 4228 Železniki
– krajevna knjižnica Žiri, Trg svobode 8, 4226 Žiri.
S knjižno zalogo potujoče knjižnice oskrbuje izposojevalne enote:
– izposojevalna enota Dom upokojencev Škofja Loka, Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka
– izposojevalna enota Reteče, Kulturni dom Reteče, 4220 Škofja Loka
– izposojevalna enota, OŠ Železniki, Podružnica Sorica, Zg. Sorica 3, 4229 Sorica
– izposojevalna enota Sovodenj, OŠ Gorenja vas, Podružnica Sovodenj, 4225 Sovodenj.
Knjižnica lahko po predhodnem soglasju ustanoviteljic organizira delo v novi enoti ali ukine dotedanjo, če to terjajo razmere.
Notranjo organizacijo in sistemizacijo knjižnice določi direktor knjižnice po predhodnem mnenju reprezentativnega sindikata v knjižnici. Svet knjižnice mora dati soglasje k aktu, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo.

Knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo naslednje naloge:
– ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu,
– nabavlja, strokovno obdeluje in obnavlja knjižnično gradivo,
– skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi,
– opravlja informacijsko, dokumentacijsko, komunikacijsko in splošno kulturno delo,
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo za svoje območje,
– zagotavlja dostop knjižničnega gradiva in do elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji knjižničnega gradiva in posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– omogoča zagotavljanje pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema,
– skrbi za dostopnost elektronskih virov informacij v tem sistemu,
– utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničarske stroke,
– se povezuje v enoten knjižnični informacijski sistem,
– skrbi za opismenjevanje uporabnikov in se vključuje v procese vseživljenjskega izobraževanja,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje in predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi knjižnicami doma in v tujini, izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– izvaja dejavnosti, namenjene uporabnikom s posebnimi potrebami,
– izvaja dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,
– izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti,
– pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično gradivo in knjižnično dejavnost,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva,
– izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva,
– skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in strokovno svetuje knjižnicam na svojem področju (matična dejavnost),
– v okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne raziskave na področju družboslovja in humanistike ter
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu.

– Naloge iz prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

– DE/22.110   izdajanje knjig
– DE/22.120   izdajanje časopisov
– DE/22.130   izdajanje revij in periodike
– DE/23.140   izdajanje posnetih nosilcev zvočnega
              zapisa
– DE/22.150   drugo založništvo
– DE/22.220   drugo tiskarstvo
– DE/22.230   knjigoveštvo
– DE/22.330   razmnoževanje računalniških zapisov
– G/52.470    trgovina na drobno s knjigami,
              časopisi, revijami,
–             papirjem, pisalnimi potrebščinami
– G/52.471    dejavnost knjigarn
– G/52.630    druga trgovina na drobno zunaj
              prodajaln
– K/70.20     dajanje lastnih nepremičnin v najem
– K/72.400    dejavnosti, povezane s podatkovnimi
              bazami
– K/73.201    raziskovanje in eksperimentalni
              razvoj
              v družboslovju
– K/73.202    raziskovanje in eksperimentalni
              razvoj
              v humanistiki
– K/74.852    fotokopiranje in drugo razmnoževanje
– K/74.871    prirejanje razstav, sejmov
              in kongresov
– K/74.873    druge poslovne dejavnosti, d.n.
– M/80.422    drugo izobraževanje, izpopolnjevanje
              in usposabljanje, d.n.
– 0/92.511    dejavnost knjižnic
– 0/92.320    obratovanje objektov za kulturne
              prireditve
– O/92.340    druge razvedrilne dejavnosti
– O/92.522    varstvo kulturne dediščine

Knjižnica lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni register.

Dejavnost knjižnice se šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.
Knjižnica ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti brez soglasja ustanoviteljic.
Za nove dejavnosti se ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja knjižnica v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.
Knjižnica lahko za te namene ustanovi s soglasjem ustanoviteljic družbo ali drug zavod.
Knjižnica se lahko povezuje v zvezo in druga strokovna združenja.
Za posebne namene lahko knjižnica sama ali skupaj z ustanoviteljicami ustanovi ustanovo v skladu z Zakonom o ustanovah (Uradni list RS, št. 60/95).

Organi knjižnice so:
– direktor in
– svet knjižnice.

Poslovodni organ knjižnice je direktor, ki opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico v okviru dejavnosti, za katero je knjižnica registrirana, ter odgovarja za zakonitost dela v knjižnici.
Direktor vodi strokovno delo knjižnice in je tako odgovoren za strokovnost dela v knjižnici.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.

Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa. Svet knjižnice si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občine ustanoviteljice, ki ima v lasti več kot polovico ustanoviteljskega deleža, in mnenje ostalih občin ustanoviteljic ter mnenje strokovnih delavcev knjižnice. Ustanoviteljski deleži so določeni na podlagi števila prebivalcev v posamezni občini ustanoviteljici, in so naslednji:
– Občina Škofja Loka – 54,35% delež,
– Občina Gorenja vas-Poljane – 16,92% delež,
– Občina Železniki – 16,75% delež in
– Občina Žiri – 11,98% delež.
VIR: Statistični urad Republike Slovenije: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.
Soglasje in mnenja k izbranemu kandidatu dajo občinski sveti občin ustanoviteljic.
Soglasja in mnenja iz prejšnjega odstavka se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet knjižnice, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice. Mnenje strokovnih delavcev o predlaganem kandidatu se sprejme z večino glasov vseh strokovnih delavcev. Podrobnejši postopek se določi s splošnim aktom.
Če občine ustanoviteljice in strokovni delavci ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja podana oziroma mnenja pozitivna.
Po pridobitvi soglasij in mnenj svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta knjižnice.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan.
Pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja zavoda izvaja svet knjižnice, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, in sicer v imenu sveta knjižnice njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– univerzitetna ali visoka izobrazba humanistične ali družboslovne smeri,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj pri univerzitetni izobrazbi ali najmanj 10 let delovnih izkušenj pri visoki izobrazbi, od tega 3 leta na področju knjižnične dejavnosti,
– strokovni izpit iz bibliotekarske stroke,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– aktivno znanje slovenskega jezika,
– aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Kandidat za direktorja mora ob prijavi na javni razpis, poleg ostalih dokazil, priložiti tudi program dela knjižnice za mandatno obdobje.

Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan, zaradi razlogov, ki jih določata Zakon o zavodih in ZUJIK.
Glede postopka za razrešitev direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja.
Svet knjižnice mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 60 dni izjavi.

Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan oziroma če iz zakonskih razlogov ni mogoče izvesti razpisa, svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev knjižnice oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Naloge direktorja so:
– organizira delo knjižnice,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici akt o organizaciji dela,
– sprejema po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici akt o sistemizaciji delovnih mest,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice,
– poroča občinam ustanoviteljicam in svetu knjižnice o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo knjižnica ima,
– oblikuje poslovno politiko knjižnice ter sklepa pogodbe in druge pravne posle ter opravlja druga pravna dejanja v imenu in za račun knjižnice v skladu z zakonom in s tem odlokom in drugimi predpisi in v okviru svojih pooblastil ter določa cene blaga in storitev knjižnice, razen omejitve v 6. členu tega odloka,
– izdaja sklepe, odredbe in druge posamične akte iz svoje pristojnosti ter imenuje komisije in druga delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj in za izvedbo določenih nalog,
– določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost,
– oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev,
– skrbi za trženje storitev in določa cene storitev,
– skrbi za promocijo knjižnice,
– skrbi za sodelovanje z drugimi knjižnicami, zavodi in organizacijami,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti knjižnice.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet knjižnice.
Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah v zvezi s strokovnim delom obveščati svet knjižnice ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in za napredek strokovnega dela.
Direktor je samostojen pri opravljanju poslov s svojega delovnega področja.
Direktor je za svoje delo odgovoren svetu knjižnice.
Pri izvrševanju svoje funkcije ima direktor v delovnem procesu pravico in dolžnost določati in odrejati dela in naloge posameznim delavcem ali skupini delavcev za izvršitev določenih zadev v skladu z določbami splošnih aktov knjižnice.
Vse listine finančne narave podpisujeta za knjižnico direktor oziroma v njegovi odsotnosti oseba, ki jo direktor pooblasti, in računovodja knjižnice.

Med začasno odsotnostjo direktorja nadomešča delavec, ki ga s splošnim pooblastilom pooblasti direktor.

Organ upravljanja knjižnice je svet knjižnice.
Svet knjižnice sestavljajo predstavniki ustanoviteljic, predstavniki zaposlenih v knjižnici ter predstavniki uporabnikov in zainteresirane javnosti.
Svet knjižnice ima devet članov:
– šest predstavnikov ustanoviteljic:
– tri predstavnike imenuje Občina Škofja Loka
– enega predstavnika imenuje Občina Gorenja vas – Poljane
– enega predstavnika imenuje Občina Železniki in
– enega predstavnika imenuje Občina Žiri
– enega predstavnika delavcev knjižnice in
– dva predstavnika uporabnikov in zainteresirane javnosti, in sicer:
– enega predstavnika predlaga Kulturniška zbornica Slovenije in
– enega predstavnika predlaga Zveza splošnih knjižnic.

Člane sveta knjižnice, ki so predstavniki ustanoviteljic, imenujejo občinski sveti občin ustanoviteljic, v skladu s svojimi pravili.
Način izvolitve člana, ki predstavlja zaposlene v knjižnici, se določi z aktom, ki ga izda direktor knjižnice. Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Mandat članov sveta traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni oziroma predlagani, vendar največ dvakrat zapored.
Direktor je dolžan obvestiti ustanoviteljice ter predstavnike uporabnikov in zainteresirane javnosti o poteku mandata članom sveta knjižnice najmanj 90 dni pred potekom in jih pozvati na dostavo predlogov.
Na prvi konstitutivni seji člani sveta knjižnice izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika z javnim glasovanjem, lahko pa se dogovorijo tudi za tajno glasovanje.
Svet knjižnice sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta knjižnice.
Svet knjižnice sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta knjižnice.
Podrobnejše delovanje uredi svet knjižnice s poslovnikom.

Naloge sveta knjižnice:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja ter izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja knjižnice in sklepa z direktorjem pogodbo o zaposlitvi;
– daje soglasje k: strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnemu načrtu, letnemu poročilu, zaključnemu računu, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, aktu o organizaciji dela, aktu o sistemizaciji delovnih mest, zavodski kolektivni pogodbi, če jo knjižnica ima, ter nadzira njihovo izvajanje;
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin;
– daje soglasje k splošnemu aktu in Pravilniku o splošnih pogojih poslovanja knjižnice,
– imenuje direktorja;
– oblikuje stalne ali občasne komisije ali druga delovna telesa za posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom;
– spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko njenih ustanoviteljic;
– razpisuje volitve strokovnih delavcev v svet knjižnice,
– predlaga ustanoviteljicam nove dejavnosti, spremembe ali razširitev registriranih dejavnosti ali ukinitev dejavnosti,
– obravnava mnenja in predloge zainteresirane javnosti,
– odloča na drugi stopnji o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih v knjižnici,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem knjižnice.

Prvo konstitutivno sejo sveta knjižnice skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi predstavnika delavcev in prejemu predlogov.

Član sveta knjižnice je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– umre,
– sam zahteva razrešitev,
– mu preneha delovno razmerje, ki je podlaga za članstvo v svetu knjižnice,
– se ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,
– če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu knjižnice.
V primeru predčasne razrešitve člana sveta knjižnice se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli oziroma predlaga nov član sveta knjižnice po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen oziroma predlagan razrešeni član sveta knjižnice.

Knjižnica upravlja s prostori, opremo in inventariziranimi predmeti na naslednjih lokacijah:
1. Občina Škofja Loka:
– Osrednja knjižnica, Šolska 6, Škofja Loka, 609 m2
– Krajevna knjižnica Trata – Frankovo naselje 74A, Škofja Loka, 114 m2
2. Občina Gorenja vas – Poljane:
– Krajevna knjižnica Gorenja vas, Sestranska vas 14, Gorenja vas, 70 m2
– Krajevna knjižnica Poljane, Poljane nad Škofjo Loko 77, Poljane nad Škofjo Loko, 20 m2
– Izposojevalna enota Sovodenj, Sovodenj, 25 m2
3. Občina Železniki:
– Krajevna knjižnica Železniki, Češnjica 54, Železniki, 92 m2
– Izposojevalna enota Sorica, Zg. Sorica 3, 4229 Sorica, 30 m2
4. Občina Žiri:
– Krajevna knjižnica Žiri, Trg svobode 8, Žiri, 120 m2
Skupna površina znaša 1080 m2.

Način financiranja in pridobivanja sredstev knjižnice določajo zakon in ustanoviteljice.
Knjižnica pridobiva sredstva za delo na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni in drugi akti, in sicer:
– iz sredstev proračuna občin ustanoviteljic,
– iz sredstev državnega proračuna,
– iz sredstev lastne dejavnosti (članarina, zamudnina, opomini …)
– iz sredstev na podlagi javnih razpisov,
– iz sredstev drugih uporabnikov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu (fotokopiranje, izposoja video gradiva …)
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov.
Knjižnica je dolžna upravljati s premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja v interesu ustanoviteljic.

Glede stvarnega premoženja velja določilo, da je premoženje last tiste občine, kjer se premoženje nahaja, razen če se ustanoviteljice v posameznem primeru dogovorijo drugače. Knjižnici se daje v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim že upravlja.
Knjige so last občin glede na vložena sredstva za nakup, z njimi pa upravlja knjižnica.
Sredstva za izvajanje javne službe zagotavljajo občine ustanoviteljice na podlagi pogodbe ter na osnovi programa dela in finančnega načrta, pripravljenih v skladu s pogoji iz 36. člena Zakona o knjižničarstvu, h katerima so podale ustanoviteljice soglasje. Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah. Sredstva za tekoče izvajanje dejavnosti javne službe knjižnice morajo pokrivati stroške za plače, za materialne stroške za delo in za nakup knjižničnega gradiva. Sredstva za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje opreme pa ustanoviteljice zagotavljajo v 60 dneh po izstavljenih zahtevkih.
Vse stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine ustanoviteljice za to občino, krije ta občina, razen če ni s pogodbo drugače določeno.

Finančna obveznost za skupne stroške se razdeli na vse občine ustanoviteljice premosorazmerno s številom njihovih prebivalstev. Deleži občin ustanoviteljic za pokrivanje skupnih stroškov so naslednji:
– Občina Škofja Loka ima 54,35% delež,
– Občina Gorenja vas-Poljane ima 16,92% delež,
– Občina Železniki ima 16,75% delež in
– Občina Žiri ima 11,98% delež.
VIR: Statistični urad Republike Slovenije: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.
V okviru vseh stroškov osrednje knjižnice obsegajo skupni stroški tiste stroške, ki nastanejo pri izvajanju skupnih dejavnosti za celotno mrežo knjižnice.
 
Skupni stroški obsegajo:
– stroške dela oziroma stroške za plače strokovnih delavcev, ki skrbijo za
– izbor, nabavo in odpis gradiva,
– obdelavo gradiva,
– delovanje referenčne zbirke,
– delovanje domoznanske zbirke;
 
– stroške dela oziroma stroške za plače vodstvenih, administrativnih in tehničnih delavcev za izvajanje dejavnosti:
– vodenje knjižnice,
– računovodsko delo,
– tajniško oziroma administrativno delo,
– opremo in distribucijo gradiva,
– vzdrževanje prostorov in opreme, če se zagotavlja iz osrednje knjižnice;
– vzdrževanje računalniške in programske opreme (če se zagotavlja iz osrednje knjižnice za celotno mrežo),
 
– programske stroške osrednje knjižnice za izvajanje dejavnosti iz prve in druge alinee: strokovni priročniki in pripomočki za delo, folije, etikete, mape, škatle, vezava, tisk izkaznic, obrazci, izobraževanje, storitev ipd.;
– del splošnih neprogramskih (materialnih stroškov – najemnina, ogrevanje, elektrika, komunalne storitve, telekomunikacijske povezave, zavarovanja, čiščenje in vzdrževanje, ipd) stroškov osrednje knjižnice za del prostora osrednje knjižnice, kjer se izvajajo skupne dejavnosti.
Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za materialne stroške in nakup knjižničnega gradiva v skladu s sprejetim finančnim načrtom knjižnice, pripravljenim skladno s pogoji iz 36. člena Zakona o knjižničarstvu.

V primeru, da posamezna občina ustanoviteljica ne izpolnjuje svojih obveznosti do knjižnice po tem odloku, mora knjižnica o tem obvestiti ostale občine ustanoviteljice in Ministrstvo za kulturo.

Knjižnica uporablja presežke prihodkov nad odhodki za pokrivanje stroškov poslovanja.
O načinu razpolaganja s presežki prihodkov nad odhodki odločajo ustanoviteljice soglasno na predlog direktorja in ob mnenju sveta knjižnice.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odločajo ustanoviteljice soglasno na predlog direktorja in ob mnenju sveta knjižnice.
V primeru, da primanjkljaj izhaja iz neporavnanih obveznosti posamezne občine ustanoviteljice, ga je dolžna pokriti ta občina.
Knjižnica vodi knjigovodstvo in računovodstvo po načelih in pravilih, ki jih določajo predpisi, in je dolžna obveščati ustanoviteljice o rezultatih poslovanja.
S pogodbo ustanoviteljice zagotovijo sredstva za delovanje knjižnice.

Organi knjižnice zagotavljajo poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja.
Knjižnica je dolžna obveščati ustanoviteljice o rezultatih poslovanja ter jim dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakonom.

Knjižnica je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, razen omejitve v 6. členu tega odloka.
Za svoje obveznosti odgovarja do višine sredstev, s katerimi upravlja.

Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti knjižnice, ki so nastale pri opravljanju javne službe, subsidiarno do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljic.
Za obveznosti knjižnice iz naslova drugih dejavnosti, ki jih knjižnica opravi za druge naročnike, ne odgovarjajo.
Če knjižnica prevzame obveznost na podlagi izrecnega pisnega dogovora med posamezno ustanoviteljico in knjižnico, za prevzete obveznosti odgovarja samo občina ustanoviteljica, ki je s knjižnico sklenila pisni dogovor.

Ustanoviteljice imajo do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavljajo skladnost programov in finančnih načrtov knjižnice s pogoji pravilnika po 36. členu Zakona o knjižničarstvu,
– dajejo soglasja k letnim programom dela in finančnim načrtom knjižnice, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, k aktu o sistemizaciji delovnih mest, k statusnim spremembam knjižnice. Če se posamezen akt nanaša samo na eno občino ustanoviteljico, je potrebno soglasje samo te občine ustanoviteljice,
– zagotavljajo sredstva v okviru dogovorjenega programa na podlagi letnega načrta ter poročila o delu,
– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti,
– odločajo o načinu kritja izgube, ki je ni možno pokriti iz razpoložljivih sredstev knjižnice,
– sprejemajo ukrepe, s katerimi zagotavljajo knjižnici opravljanje osnovne dejavnosti,
– opravljajo druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.

Knjižnica je dolžna vsako leto posredovati ustanoviteljicam program dela, finančni načrt in poročilo o izvrševanju letnega programa dela in razvoja knjižnice.

Knjižnica mora od ustanoviteljic pridobiti:
– soglasje k povečani delovni uspešnost za zaposlene v knjižnici,
– soglasje k delovni uspešnosti direktorja in enkratni letni nagradi direktorja,
– soglasje k predlogu za razporeditev presežka prihodkov nad odhodki,
– druga soglasje in mnenja, določena z zakonom in tem odlokom.
Če ustanoviteljice ne odločijo o izdaji posameznega soglasja oziroma mnenja v roku 60 dni od prejema zahtevka, se šteje, da so soglasje dale.

Svet knjižnice se konstituira najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi.
Mandat direktorice knjižnice traja do izteka dobe, za katero je bila imenovana.
S tem odlokom preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, sprejet na:
– Občinskem svetu občine Škofja Loka, na 27. seji dne 5. 2. 1998, in objavljen v Uradnem listu RS, št. 27/98
– Občinskem svetu občine Gorenja vas – Poljane, na 30. seji dne 30. 1. 1998, in objavljen v Uradnem, listu RS, št. 27/98
– Občinskem svetu občine Železniki, na 27. seji dne 11. 2. 1998, in objavljen v Uradnem listu RS, št. 27/98
– Občinskem svetu občine Žiri, na 29. seji dne 26. 2. 1998, in objavljen v Uradnem listu RS, št. 27/98.

Akt o sistematizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje do 29. 11. 2003. Do sprejema novega akta o sistematizaciji delovnih mest velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni.
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka nadomesti statut Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka.

Ta odlok sprejmejo v enakem besedilu občinski sveti občin Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri.

Direktor poskrbi na podlagi tega odloka za vpis Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka v sodni register.

Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic, naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.