Na podlagi 80. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 53/05) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učencev iz razreda v razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja po programu devetletne osnovne šole.
2. člen
(načela za preverjanje in ocenjevanje)
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
– spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
– upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje oziroma standarde znanja in glede na razred,
– pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse ocenjevalno obdobje,
– daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,
– omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno znanje,
– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
3. člen
(preverjanje znanja)
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja.
Doseganje ciljev oziroma standardov znanja se preverja pred, med in ob koncu obravnave novih vsebin iz učnih načrtov.
4. člen
(ocenjevanje znanja)
Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oziroma standarde znanja, in se opravi po preverjanju znanja.
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti.
5. člen
(javnost ocenjevanja in obveščanje)
Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se zagotavlja zlasti:
– s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje,
– s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
– z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,
– z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
– s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
– tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke.
6. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojene izobraževalne programe, za preverjanje in ocenjevanje znanja ne veljajo določila tega pravilnika, če je s temi programi določeno drugače.
II. OCENJEVANJE ZNANJA
7. člen
(ocenjevalci)
Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Pri popravnih, razrednih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.
Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.
8. člen
(pravica do vpogleda v učenčeve izdelke in ocene)
Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem.
Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih oblikah sodelovanja starše oziroma zakonite zastopnike učenca (v nadaljnjem besedilu: starši) seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka.
9. člen
(ocenjevanje znanja po vzgojno-izobraževalnih obdobjih)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje z opisnimi ocenami.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje s številčnimi ocenami, ki jih učitelj obrazloži v skladu s 15. členom tega pravilnika.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev ocenjuje s številčnimi ocenami.
10. člen
(ocene)
Z opisnimi ocenami se z besedami izrazi, kako učenec napreduje glede na opredeljene cilje oziroma standarde znanja v učnih načrtih.
Obrazložitev številčnih ocen v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pojasnjuje izkazano znanje učenca glede na dosežene cilje oziroma standarde znanja, ki so zapisani v učnih načrtih.
S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje učencev na lestvici od 1 do 5. Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).
Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je ocenjen učenec, ki ne doseže minimalnih standardov znanja, določenih v učnih načrtih
11. člen
(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)
Znanje učencev se pri vsakem predmetu oceni najmanj dvakrat v ocenjevalnem obdobju, pri čemer ne smejo biti vse ocene pridobljene na podlagi pisnih izdelkov.
Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena največ ena ura tedensko, se lahko učenčevo znanje v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni samo enkrat.
12. člen
(ocenjevanje pisnih izdelkov)
Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v tednu in enkrat na dan.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v skladu s 13. členom tega pravilnika. V tem primeru mora biti med pisanjem drugega in tretjega pisnega izdelka en dan presledka.
O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj pet delovnih dni prej.
Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru iz 13. člena tega pravilnika.
13. člen
(ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov)
Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku oziroma polovica ali več izdelkov učencev v učni skupini za izvedbo nivojskega pouka ocenjenih negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti.
Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.
Ocena se vpiše v predpisano dokumentacijo po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena. Učencem, ki so bili ocenjeni samo enkrat, se upošteva dosežena ocena.
14. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju mora učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in ga seznaniti z opisno oceno, ki jo mora vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj učenčevo znanje oceniti in učence seznaniti z opisnimi ocenami ter jih vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.
15. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju)
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju mora učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in ga seznaniti s številčno oceno, ki jo ustno obrazloži, ter številčno oceno vpiše v redovalnico.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj učenčevo znanje oceniti in učenca seznaniti s številčno oceno, ki jo ustno obrazloži, ter jo vpisati v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.
Ne glede na določilo prvega in drugega odstavka tega člena učitelj v prvem ocenjevalnem obdobju 4. razreda vpiše v redovalnico oddelka obrazložitev vsake številčne ocene najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen. V drugem ocenjevalnem obdobju 4. razreda učitelj vpiše v redovalnico številčno oceno, ki jo ustno obrazloži, ob koncu drugega ocenjevalnega obdobja v 4. razredu pa učitelj vpiše v redovalnico obrazložitev vseh številčnih ocen, pridobljenih v tem obdobju.
16. člen
(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju)
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju mora učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in ga seznaniti s številčno oceno ter jo vpisati v redovalnico oddelka oziroma učne skupine.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj učenčevo znanje oceniti in učence seznaniti z ocenami ter ocene vpisati v redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko učenci izdelke oddajo.
17. člen
(ocenjevanje znanja pri nivojskem pouku v 8. in 9. razredu)
V 8. in 9. razredu se pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, znanje učencev med šolskim letom ocenjuje s točkami na lestvici od 1 do 10, in sicer na naslednji način:
– če učenec doseže standarde znanja na 1. ravni zahtevnosti, dobi največ 6 točk,
– če učenec doseže standarde znanja na 2. ravni zahtevnosti, dobi največ 8 točk,
– če učenec doseže standarde znanja na 3. ravni zahtevnosti, dobi največ 10 točk.
V redovalnico se vpišejo ocene v točkah na lestvici od 1 do 10.
18. člen
(ocenjevanje znanja na ravneh zahtevnosti)
Učitelj pomaga učencu doseči in preseči standarde znanja na posamezni ravni zahtevnosti.
Učenec, ki obiskuje pouk na prvi ali drugi ravni zahtevnosti, lahko za izkazano znanje prejme tudi višje število točk od tistih, ki so za posamezne ravni zahtevnosti določene v 17. členu tega pravilnika. Višje število točk prejme, če pri ocenjevanju znanja izkaže z učnim načrtom opredeljene standarde znanja na višji ravni.
19. člen
(pretvorba točk v ocene)
Ob koncu pouka v šolskem letu se točke pretvorijo v ocene,
in sicer na naslednji način:
+------------+-----+
|Število točk|Ocena|
+------------+-----+
| 1 | 1 |
+------------+-----+
| 2,3,4 | 2 |
+------------+-----+
| 5,6 | 3 |
+------------+-----+
| 7,8 | 4 |
+------------+-----+
| 9,10 | 5 |
+------------+-----+
20. člen
(zaključna ocena)
Ob koncu 1., 2. in 3. razreda učitelj pri vsakem predmetu oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.
Ob koncu 4., 5., 6. in 7. razreda učitelj pri vseh predmetih, ob koncu 8. in 9. razreda pa pri predmetih, pri katerih ne poteka nivojski pouk, oblikuje zaključno številčno oceno.
Ob koncu 8. in 9. razreda pri predmetih, pri katerih poteka nivojski pouk, učitelj ob koncu šolskega leta oblikuje oceno v točkah. Učitelj oceno v točkah nato pretvori v zaključno številčno oceno v skladu z 19. členom tega pravilnika.
Pri oblikovanju zaključne ocene učitelj oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja, opredeljene v učnih načrtih in upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.
21. člen
(splošni uspeh)
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se splošni uspeh učenca ne določi.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: zadosten (2), dober (3), prav dober (4) in odličen (5). Učencu, ki ponavlja razred v skladu z 28. členom tega pravilnika, se splošni uspeh ne določi in ne vpiše v šolsko dokumentacijo.
V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se splošni uspeh učenca določi z ocenami: nezadosten (1), zadosten (2), dober (3) prav dober (4) in odličen (5).
Učenčev splošni uspeh se določi tako, da se upoštevajo zaključne ocene pri vseh predmetih. Pri določitvi splošnega uspeha se upoštevajo tudi učenčevi dosežki na tekmovanjih, njegov odnos do obveznosti v šoli, prizadevanje pri učenju ter aktivno sodelovanje v interesnih in drugih dejavnostih.
Če učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere med izbirnimi predmeti tri predmete, se pri določitvi njegovega splošnega uspeha izmed zaključnih ocen pri teh predmetih upoštevata le dve višji zaključni oceni.
22. člen
(določitev splošnega uspeha)
Splošni uspeh učenca določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika. Razrednik oblikuje predlog ob sodelovanju učencev oddelka.
23. člen
(določitev splošnega uspeha po popravnih, razrednih in predmetnih izpitih)
Učencu, ki ima popravni izpit, se splošni uspeh določi po opravljenem izpitu ali po poteku roka za opravljanje popravnih izpitov. Splošni uspeh določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.
Učencu, ki ima razredni ali predmetni izpit, splošni uspeh po opravljenem izpitu določi oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.
24. člen
(oprostitev sodelovanja pri predmetu)
Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje. Splošni uspeh se učencu določi na osnovi ocen pri vseh predmetih, iz katerih je bilo ocenjeno učenčevo znanje.
III. OBVEŠČANJE STARŠEV O USPEHU UČENCA
25. člen
(obveščanje med šolskim letom)
Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše učencev 1. razreda pisno ali ustno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah. Če razrednik staršev ne more seznaniti ustno, jih obvesti pisno.
Šola ob koncu prvega in drugega ocenjevalnega obdobja starše učencev 2. do 9. razreda pisno obvesti o pridobljenih učenčevih ocenah, ki so zapisane v redovalnici.
26. člen
(obveščanje o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja)
Ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so šoli, učencem in njihovim staršem dodatna informacija o doseženem znanju učencev.
Šola o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja obvesti z obvestilom, ob koncu tretjega pa z zaključnim spričevalom.
27. člen
(obveščanje ob zaključku pouka)
Učenci ob zaključku pouka v šolskem letu dobijo spričevala z zaključnimi ocenami za posamezne predmete in oceno splošnega uspeha.
V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju šola izda učencem spričevala z opisnimi ocenami.
V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter v 7. in 8. razredu šola izda učencem spričevala s številčnimi ocenami in oceno splošnega uspeha.
V 9. razredu šola izda učencem zaključno spričevalo s številčnimi ocenami, v katerega se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda in ocena splošnega uspeha ter dosežki učenca pri nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega obdobja, ki so izraženi v točkah in v odstotku.
Datum izdaje zaključnega spričevala učencem 9. razreda za vsako šolsko leto določi minister.
IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED
28. člen
(napredovanje učencev v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju)
Učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju razredov ne ponavljajo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti, zaradi bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih razlogov, izjemoma ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši. Zahteva staršev mora biti podana najkasneje do konca pouka v šolskem letu.
Učenec ponavlja razred tudi na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši. Šola mora starše o predlogu za ponavljanje obvestiti najkasneje mesec dni pred zaključkom pouka v šolskem letu.
Odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor šole.
29. člen
(napredovanje učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju)
Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Popravni izpit lahko opravlja največ dvakrat v šolskem letu. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.
Učenec, ki je v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.
Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, pri katerih je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Popravni izpit lahko opravlja do zaključka tekočega šolskega leta, v rokih, ki jih določa pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole.
Če učenec iz prejšnjega odstavka popravnih izpitov ne opravi uspešno, lahko ponavlja 9. razred.
Učenci, ki se ne odločijo za ponavljanje 9. razreda, lahko opravljajo popravne izpite še do zaključka naslednjega šolskega leta. Šola mora učencem omogočiti najmanj štiri izpitne roke.
30. člen
(hitrejše napredovanje)
Učenec, ki dosega nadpovprečne rezultate v učenju, lahko na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe prej kot v devetih letih konča osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolni osnovnošolsko obveznost. O hitrejšem napredovanju učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.
Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko dokumentacijo.
31. člen
(neocenjenost učenca)
Ravnatelj lahko na predlog razrednika in staršev odloči, da je učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel obiskovati pouka, lahko neocenjen ob koncu pouka v šolskem letu iz vseh ali iz posameznih predmetov. V tem primeru lahko učenec do konca šolskega leta opravlja izpite iz vseh predmetov (razredni izpit) ali izpit iz posameznega predmeta, pri katerem ni bil ocenjen (predmetni izpit).
Če učenec ne opravlja oziroma ne opravi razrednega izpita oziroma predmetnega izpita, ponavlja razred.
32. člen
(negativna ocena iz razrednega oziroma predmetnega izpita)
Če je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita oziroma predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja popravni izpit. Če je bil učenec pri opravljanju razrednega izpita oziroma predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz več kot dveh predmetov, ponavlja razred.
Če je bil učenec pri opravljanju razrednega oziroma predmetnih izpitov v 9. razredu negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, lahko opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.
33. člen
(opravljanje izpitov)
Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh predmetov oziroma iz enega, če ima pisni in ustni del.
Učenec opravlja izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan.
34. člen
(izpitna komisija)
Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo.
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole.
35. člen
(ustni, pisni izpiti)
Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.
Pisni in ustni izpit se opravlja pri maternem jeziku, tujem jeziku in matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni.
Pisni del izpita traja praviloma eno učno uro, ustni del izpita lahko traja največ 20 minut za posamezen predmet. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut.
36. člen
(teme, naloge, vprašanja)
Teme in naloge za pisni del oziroma vprašanja za ustni del izpita določi izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita.
Teme, naloge in vprašanja za posamezni izpit morajo biti v skladu z učnim načrtom za razred oziroma predmet, iz katerega učenec opravlja izpit.
Izpitna komisija oceni učenca neposredno po ustnem izpitu. Z oceno seznani učenca takoj.
37. člen
(roki za izpite)
Učenec osnovne šole opravlja izpite v času, ki je določen s pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole.
Učenec mora biti o načinu in datumu opravljanja izpitov obveščen najmanj tri dni pred izpitnim rokom.
38. člen
(odsotnost pri izpitu)
Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj osnovne šole.
Če se učenec iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, se šteje, kot da izpita ni opravil.
39. člen
(potek izpitov)
Osnovna šola podrobneje uredi časovno razporeditev dela izpitnih komisij in potek izpitov v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.
V. UGOVOR NA OCENO
40. člen
(ugovor na oceno)
Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala oziroma zaključnega spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno. Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.
Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
41. člen
(postopek pri ugovoru na oceno)
Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te dokumentacije, ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen za opravljanje izpita iz tega predmeta.
Če se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca o tem takoj obvesti in mu hkrati sporoči datum opravljanja izpita.
Ne glede na to, ali je komisija odločila na podlagi pregleda dokumentacije ali na podlagi ponovnega ocenjevanja znanja učenca, mora o odločitvi glede ustreznosti ocene starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora.
Ocena komisije je dokončna.
42. člen
(postopek pri ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha)
O ugovoru na oceno splošnega učnega uspeha učenca odloča učiteljski zbor najkasneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. Učenca oziroma njegove starše o odločitvi učiteljskega zbora obvesti ravnatelj.
Odločitev učiteljskega zbora o oceni splošnega učnega uspeha učenca je dokončna.
43. člen
(sprememba ocene splošnega učnega uspeha)
Če komisija v postopku ugovora na oceno spremeni zaključno oceno iz predmeta, o tem obvesti razrednika.
Razrednik po potrebi oblikuje nov predlog ocene splošnega uspeha učenca in ga posreduje v odločanje oddelčnemu učiteljskemu zboru.
VI. SPREMLJANJE OCENJEVANJA ZNANJA
44. člen
(analiza ocenjevanja)
Strokovni organi šole najmanj ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja analizirajo uspeh pri posameznih predmetih, in sicer za vsak oddelek in učno skupino. Analizo uspeha v posameznem ocenjevalnem obdobju skupaj z razrednikom obravnavajo tudi učenci oddelka. Analiza se predstavi tudi staršem na roditeljskih sestankih.
VII. OCENJEVANJE ZNANJA OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
45. člen
(smiselna uporaba določb)
Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se smiselno uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja odraslih v osnovni šoli, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
46. člen
(izpiti)
Kot oblika ocenjevanja znanja odraslih se lahko opravljajo tudi predmetni izpiti kot delni izpiti, izpiti po posameznih razredih, po modulih oziroma delih izobraževalnega programa. Posamezni predmetni izpit se opravlja in ocenjuje kot enoten izpit, ne glede na to, v kakšni obliki se opravlja.
Odrasli lahko opravljajo tudi razredne in popravne izpite.
47. člen
(opravljanje izpitov)
Odrasli opravljajo izpite v izobraževalni organizaciji, pri kateri so se prijavili k izpitu oziroma kjer so vpisani.
Odrasli lahko opravljajo izpite večkrat, pri čemer predmetne izpite opravljajo dvakrat pri učitelju, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno komisijo.
48. člen
(samoizobraževanje)
Izpite za odrasle lahko opravljajo tudi odrasli, ki so si pridobili ustrezna znanja s samoizobraževanjem.
49. člen
(ocenjevalna obdobja)
Ocenjevalna obdobja ter roki za opravljanje izpitov odraslih se lahko določijo z letnim delovnim načrtom zunaj rokov, ki veljajo za učence osnovne šole.
50. člen
(oprostitev ocenjevanja znanja)
Odrasli so oproščeni ocenjevanja znanja pri predmetih oziroma delih izobraževalnega programa, za katere lahko s spričevalom ali z drugim javno veljavnim dokumentom dokažejo enakovreden standard znanja, opredeljen v predmetniku osnovne šole za odrasle.
51. člen
(napredovanje)
Odrasli lahko v osnovni šoli za odrasle napredujejo in opravljajo izpite ne glede na razred.
Odrasli uspešno zaključijo razred, ko so pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
52. člen
(izključitev uporabe določb pravilnika)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na pravice staršev, se ne uporabljajo za polnoletne udeležence izobraževanja.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
53. člen
(razveljavitev pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v devetletni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/99, 64/03 in 75/04), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.
54. člen
(uveljavitev in začetek uporabe pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2005.
Št. 011-03-25/2005
Ljubljana, dne 30. junija 2005.
EVA 2005-3311-0014
dr. Milan Zver l. r.
Minister
za šolstvo in šport
