Na podlagi 5., 6., in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 36/02, prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 22. redni seji dne 22. 6. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine:
– Dol pri Ljubljani – ž.c. sv. Marjete s pokopališčem (EŠD 512041).
Enota se zaradi izjemnih kulturnih vrednosti razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostnozgodovinskega in arhitekturnega spomenika

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: cerkev sv. Marjete predstavlja pomemben člen v razvoju baročne sakralne arhitekture širše ljubljanske okolice. Prvotna gotska cerkev, od katere je ohranjen prezbiterij s številnimi gotskimi elementi – oporniki, sedilio in fragmenti poslikave, tabernakljem, in spodnji del zvonika, je bila z novo pozidavo osrednje osmerokotne ladje v celoti barokizirana. Pomen posvetitve cerkve leta 1753 s strani goriškega nadškofa Mihaela Attemsa, izpričuje napis na kamniti plošči na zunanjščini prezbiterija. Celostno arhitekturno in likovno podobo cerkvene notranjosti z obdobja k. 18. in 19 predstavlja bogata notranja oprema in oprava cerkve s petimi oltarji, oltarno sliko sv. Marjete, delo M. Kremserschmidta iz leta 1774, prižnico, pevskim korom z orglami in kornimi klopmi.
Cerkev sv. Marjete je potrebno ohraniti, sanirati in obnoviti zaradi izjemnih arhitekturnih in likovnih lastnosti, prostorske dominante kraja in kot pomemben umetnostnozgodovinski, arhitekturni spomenik.
Ohranitev navedenih lastnosti utemeljuje razglasitev za spomenik.

Spomenik obsega parceli št.: 1/1, 1/2 k.o. Dol pri Ljubljani.
Cerkev sv. Marjete s pokopališčem stoji v območju enote naselbinske dediščine dela naselja Dol pri Ljubljani, ki je hkrati njeno vplivno območje.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na katastrski karti v merilu 1:1000 in topografski karti v merilu 1: 5000.
Karti sta sestavni del odloka o razglasitvi. Izvirnika kart hrani Javni zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture cerkve, notranje opreme in oprave, kar pomeni sanacijo vseh ogroženih ali propadajočih prvin oziroma rekonstrukcijo posameznih elementov in strokovno prenovo z obstoječo namembnostjo;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov;
– dostop javnosti v meri, ki ne ogroža spomeniških lastnosti in varovanja spomenika in njegovih posameznih elementov in ne ogroža obstoječe namembnosti.
Oblikovanje objektov v vplivnem območju spomenika mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
– legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo;
– funkcionalnem zaporedju objektov na parceli;
– ohranjanju gradbene linije in obstoječe zazidave;
– smereh slemen, materialih in barvi kritine in naklonu strešnin;
– merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris objektov je podolgovat, razmerje stranic je v skladu z okoliškimi objekti. Novi objekti ne smejo presegati višinskega gabarita naselja.
Za vse posege v prostor je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ZVKDS, OE Ljubljana.

Za vsak poseg v območje spomenika in njegovo vplivno območje so potrebni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstvena soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana.

Pristojni organ mora v obdobju 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu spomenika v skladu z zakonom.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Slovenije.