Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Pavlič iz Škofje Loke in drugih, na seji dne 16. junija 2005

Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (Uradni list RS, št. 70/95) se v delu, ki se nanaša na razširitev Celovške ulice v Ljubljani in na kare C4, razveljavi.

1. Pobudniki kot lastniki nepremičnin v kareju C4 in na območju predvidene rekonstrukcije Celovške ceste izpodbijajo Odlok o ureditvenemu načrtu za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (v nadaljevanju: Odlok), ker določa, da se obstoječi objekti porušijo in namesto njih načrtuje gradnjo poslovne stavbe z garažo ter mestne železnice. Po izpodbijanem odloku naj bi bila na objektih, predvidenih za rušenje, dovoljena le vzdrževalna dela. Pobudniki navajajo, da na tem območju že 50 let ni mogoče graditi, saj je bil prvotni načrt sprejet že leta 1957. Zaradi izpodbijanega odloka naj pobudniki ne bi mogli obnavljati in graditi nadomestnih stanovanjskih hiš. Zatrjujejo kršitev 2. in 33. člena Ustave ter 81. in 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZUreP-1) ter predlagajo razveljavitev izpodbijanih določb Odloka.
2. Mestna občina odgovarja, da je na podlagi Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 23/91) in Programske zasnove za del območja ŠS 1/1 Stara Šiška med Celovško in Gasilsko cesto, Kavškovo ulico in Ulico Milana Majcna (Uradni list RS, št. 4/94 – v nadaljevanju: Programske zasnove) sprejela Odlok. Programske zasnove naj bi bile sestavni del srednjeročnega plana. Dolgoročni in srednjeročni plan naj se za sporno območje po letu 1991 ne bi več spreminjala. Pobudniki naj bi nasprotni udeleženki že leta 2001 predlagali spremembo ureditvenega načrta. V območju ureditvenega načrta naj ne bi bil prepovedan promet z nepremičninami. Izpodbijani Odlok naj bi le določal možne posege v prostor v skladu s planskimi dokumenti Mestne občine.

3. Pobudniki so lastniki nepremičnin na območju urejanja kareja C4 in na območju predvidene rekonstrukcije Celovške ceste, zato izkazujejo pravni interes za oceno zakonitosti Odloka. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok je bil sprejet po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUN), ki na podlagi 174. člena ZUreP-1 še velja in ga zato Ustavno sodišče lahko presoja.
5. Odlok načrtuje prostorsko ureditev za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška. Območje Stare Šiške je razdeljeno na funkcionalne enote z oznakami C1 do C4 in D1 do D15. Z izpodbijanim odlokom je v kareju C4, kjer imajo pobudniki nepremičnine, predvidena gradnja poslovne zgradbe ob Celovški cesti s kletjo, pritličjem in štirimi nadstropji ter garažne hiše v kletnih etažah pod celotno funkcionalno enoto in uvozom iz Verovškove ulice. Po določbi 9. člena Odloka je določeno, da se porušijo vse zgradbe. Na teh zgradbah, ki so namenjene rušenju, so dovoljena le vzdrževalna dela. Po 27. členu Odloka pa je predvidena še rekonstrukcija Celovške ceste zaradi gradnje mestne železnice. Ta rekonstrukcija je predvidena tudi po parc. št. 1049/4 k.o. Spodnja Šiška, ki je v lasti enega izmed pobudnikov.
6. Odlok je bil sprejet sicer leta 1995, vendar je po navedbah pobudnikov že ZN iz leta 1975 določal odstranitev objektov ter gradnjo stanovanjskih blokov. ZN75 je bil sprejet še po določbah Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in nasl.), ki je v drugem odstavku 3. člena določal, da je treba sprejete zazidalne načrte najmanj vsakih pet let uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. Izpodbijani predpis pa je bil sprejet, ko je že veljal ZUN, ki v prvem odstavku 27. člena določa, da se s prostorskimi izvedbenimi načrti urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij. Pri urbanističnem načrtovanju prostorskih rešitev je treba težiti k temu, da so prostorske rešitve čimbolj uravnotežene z dejanskimi pogoji sprejemljivosti prostora, pri čemer se upoštevajo vsi naravni pogoji in ustvarjene dobrine predhodnega razvoja. Več kot tridesetletno ohranjanje pri življenju določene prostorske ureditve, ki ne upošteva skladnega gospodarskega in socialnega razvoja, je v neskladju z načeli prostorskega načrtovanja, določenimi v ZUN.
7. Mestna občina v odgovoru navaja, da sta bili pravni podlagi za sprejem Odloka Prostorski plan iz leta 1991 in Programske zasnove iz leta 1994. V Programskih zasnovah so določeni namenska raba, zasnova prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, usmeritve za urbanistično, arhitektonsko ter krajinsko oblikovanje, usmeritve za izboljšanje in varovanje naravnega in delovnega okolja ter zasnova etapnosti gradnje.
8. Ureditveni načrt je namenjen za prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno asanacijo v ureditvenih območjih naselij in drugih poselitvenih območjih, za urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje drugih posegov v prostor, ki niso graditev (2. točka drugega odstavka 27. člena ZUN). Na podlagi 22. člena ZUN se s prostorskimi izvedbenimi akti ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana podrobneje obdelajo v srednjeročnem družbenem planu sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor.
9. V obravnavani zadevi je še prejšnja Občina Šiška sprejela Programske zasnove za del območja urejanja ŠS 1/1 Stara Šiška med Celovško in Gasilsko cesto, Kavškovo ulico in Ulico Milana Majcna (Uradni list RS, št. 4/94 – v nadaljevanju: Programske zasnove), ki jih je štela kar kot sestavni del družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990, ne da bi predhodno spremenila planski dokument. V Programskih zasnovah je določila tudi namensko rabo prostora. Na podlagi 38. člena Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih dokumentov (Uradni list SRS, št. 20/85 – Navodilo) pa je določeno, da na območjih, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova in bo zanje izdelan prostorski izvedbeni načrt je treba podrobneje oblikovati programske zasnove. Programske zasnove so torej sestavni del planskega dokumenta, zato je treba programske zasnove vključiti v srednjeročni plan po postopku, določenem z 2. členom Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in nasl. – ZPUP), ki določa da se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin pripravljajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorsko izvedbenih aktov. Programske zasnove bi morale biti vključene v srednjeročni plan in sicer, da bi se sprejele kot spremembe srednjeročnega plana v skladu s 43. členom ZUN. V obravnavani zadevi pa Programske zasnove niso bile sprejete po predpisanem postopku, zato niso mogle postati sestavni del plana.
10. Glede na navedeno je Ustavno sodišče izpodbijani del odloka zaradi neskladnosti s 27. členom ZUN razveljavilo. Ker ga je Ustavno sodišče razveljavilo že iz zgoraj navedenega razloga, ni ocenjevalo še drugih očitkov pobudnikov.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.