Na podlagi 74. in 92. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Banka oziroma hranilnica (v nadaljevanju: banka) mora spremljati in ocenjevati kreditna tveganja, ki jim je izpostavljena pri svojem poslovanju.
Kreditno tveganje pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
 
2. Banka mora finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstiti v skupine po tveganosti in oceniti višino izgub iz kreditnega tveganja (oslabitev sredstev na nadomestljivo vrednost in oblikovanje rezervacij za zunajbilančne postavke) v skladu z veljavnimi določili Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, prevzetimi za uporabo v Evropski uniji, in poglavja II. do V. tega sklepa. Razvrščanje v skupine temelji na oceni sposobnosti dolžnika izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti in kvaliteti zavarovanja.

3. Tvegane aktivne bilančne postavke banke (finančna sredstva in naložbene nepremičnine) po tem sklepu obsegajo vse dospele in nedospele kratkoročne in dolgoročne kredite, naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice, terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, nabavni vrednosti ali po pošteni vrednosti.
Tvegane zunajbilančne postavke banke (prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah) po tem sklepu obsegajo izdane finančne garancije, avale, nekrite akreditive ter posle s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane obveznost plačila.
Netvegane aktivne bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu denar v blagajni, stanja na računih pri Banki Slovenije, terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije, terjatve do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav cone A, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ter opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva.
Za namen tega sklepa Republika Slovenija pomeni institucionalne enote, ki so na podlagi veljavne Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev vključene med neposredne uporabnike državnega proračuna (S.13111), ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
 
4. Nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva ali skupine sredstev oziroma možnosti izgube iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah vključujejo podatke o dogodkih, ki jih pridobi banka, in sicer:
– pomembnih finančnih težavah dolžnika;
– dejanskem kršenju pogodbe, kot je kršitev pri plačevanju obresti/glavnice oziroma neizpolnitev drugih pogodbenih določil;
– da zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika, pride do restrukturiranja finančnih sredstev;
– da obstaja verjetnost, da bo dolžnik šel v stečaj ali v finančno reorganizacijo;
– da obstaja merljivo zmanjšanje pričakovanih denarnih tokov skupine finančnih sredstev od začetnega pripoznavanja teh sredstev, čeprav zmanjšanje še ne more biti razporejeno na posamezno sredstvo v skupini, vključujoč:
– negativne spremembe pri poravnavanju dolgov v skupini,
– nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki so povezani z neporavnavanjem finančnih sredstev v skupini.
 
5. Oslabitev finančnega sredstva je razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo.
Nadomestljiva vrednost je opredeljena kot sedanja vrednost (diskontirana vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov ob uporabi izvirne efektivne obrestne mere.
Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno razobrestuje (diskontira) pričakovane prihodnje denarne tokove skozi obdobje pričakovane dobe finančnega sredstva ali, če je primerneje, skozi krajše obdobje na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva. Izračun vključuje vsa prejeta in dana nadomestila ter zneske v skladu s pogodbo.
Oslabitev finančnega sredstva, merjenega po odplačni vrednosti, se izmeri z uporabo izvirne efektivne obrestne mere finančnega sredstva. V primeru, da je obrestna mera spremenljiva, se denarni tokovi diskontirajo s tedaj veljavno obrestno mero, določeno s pogodbo.
Alternativno se oslabitev finančnega sredstva lahko meri po pošteni vrednosti upoštevajoč tržno ceno.
 
6. Rezervacija za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se pripozna, če:
– ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo obveznost,
– je verjetno, da bo banka morala obveznost poravnati in
– je mogoče zanesljivo oceniti znesek obveznosti, ki predstavlja izgubo banke.
Višina rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah je enaka sedanji vrednosti (diskontirani vrednosti) ocenjenih bodočih plačil. Pri izračunu diskontirane vrednosti se uporabi diskontna mera, ki odraža tveganja, vezana na to obveznost (rezervacijo). Diskontna mera ne sme vključevati tveganj, zaradi katerih so že bili prilagojeni bodoči denarni tokovi.
 
7. Pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se upoštevajo tudi pričakovani denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj (prvovrstnih in primernih ter zavarovanj z zastavo premičnin in nepremičnin). Denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj s premičninami in nepremičninami se lahko v izračunu upoštevajo le pod pogoji in v obsegu, kot je to določeno v nadaljnjih odstavkih te točke.
Zavarovanja s premičninami in nepremičninami lahko banka upošteva pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah le, če razpolaga z vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljena premičnina ali nepremičnina učinkovito in ustrezno sredstvo sekundarnega poplačila, kar pomeni, da mora banka dokazati, da za to premičnino ali nepremičnino obstaja trg ter da je unovčljiva v razumnem roku.
Banka pri izračunu upošteva le tisti del vrednosti zavarovanja z nepremičnino, ki ostane po odbitku zneskov vseh obveznosti, katerih izpolnitev je zavarovana z isto nepremičnino in so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z boljšim vrstnim redom, oziroma po odbitku sorazmernega dela zneskov tistih obveznosti, ki so v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vknjižene z istim vrstnim redom.
Kot vrednost zavarovanja z nepremičnino se upošteva zadnja ocena tržne vrednosti nepremičnine, ki jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, upoštevajoč vse stroške, povezane s prodajo in ki ni starejša od enega leta oziroma kupoprodajno pogodbo, ki ne sme biti starejša od enega leta.
Banka mora ob zavarovanju s hipoteko in v primeru, da zastavljena nepremičnina ni v njeni posesti, imeti vsaj naslednjo dokumentacijo:
1. a) neposredno izvršljivi notarski zapis o zavarovanju z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini ali o zavarovanju z ustanovitvijo zemljiškega dolga z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma ter, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;
b) pravnomočni sklep sodišča o dovolitvi vpisa hipoteke oziroma zemljiškega dolga na nepremičnini v zemljiško knjigo z notarskim zapisom o sklenitvi sporazuma o zastavi nepremičnin in, kadar je to potrebno, dokazilo, da je nepremičnina v upravičeni tuji posesti;
2. ažuren zemljiškoknjižni izpisek;
3. zavarovalno polico za nepremičnino, vinkulirano v korist banke, in
4. cenitveno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin oziroma kupoprodajno pogodbo, ki ne sme biti starejša od enega leta, kar mora banka pridobiti ob ustanovitvi zavarovanja z nepremičnino.
Med trajanjem razmerja zavarovanja z nepremičnino mora banka redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat letno, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Ob morebitnih pomembnih spremembah pogojev na trgu je treba vrednost nepremičnine ocenjevati še pogosteje. Za spremljavo vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko banka uporablja tudi statistične metode.
Ponovna pridobitev cenitvenega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin je potrebna v sledečih primerih:
– kadar pride do pomembnega padca cene nepremičnine v primerjavi s splošno ravnijo cen na trgu;
– kadar gre za nepremičnine, ki služijo zavarovanju finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki presegajo 720 milijonov tolarjev (3 mio EUR) ali 5% kapitala banke; te nepremičnine mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin vrednotiti najmanj enkrat na tri leta.
Banka pri izračunu oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah lahko upošteva zavarovanje s premičnino, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– obstoj likvidnega trga, ki omogoča hitro in ekonomsko učinkovito (po primerni ceni) unovčenje zavarovanja;
– obstoj dobro uveljavljenih, javno dostopnih tržnih cen;
– operativni pogoji:
– dogovor o zavarovanju je pravno izvršljiv in omogoča unovčenje zavarovanja v sprejemljivem času,
– prednost pred preostalimi upniki pri realizaciji zavarovanja,
– redna kontrola vrednosti predmeta zastave – vsaj enkrat letno, pogosteje v primeru pomembnih sprememb na trgu,
– kreditna pogodba vsebuje natančen opis zavarovanja, način in pogostnost prevrednotenja,
– banka ima določene vrste premičnin, sprejemljivih za zavarovanje, ter v okviru internih politik ustrezno dokumentirane politike in postopke glede potrebnega pokritja za posamezno vrsto predmeta zavarovanja (potrebnega razmerja med izpostavljenostjo in vrednostjo zavarovanja),
– banka ima v kreditnih politikah opredeljene zahteve v zvezi z zavarovanjem glede na obseg izpostavljenosti do dolžnika, zahteve glede pravočasnega unovčenja zavarovanja, glede določitve cene oziroma tržne vrednosti zavarovanja in podobno,
– začetno vrednotenje in poznejša prevrednotenja morajo v celoti upoštevati kakršnokoli poslabšanje ali zastarelost zavarovanja,
– banka mora imeti pravico do fizičnega pregleda zavarovanja,
– banka ima vzpostavljene postopke za kontrolo ustreznosti škodnega zavarovanja predmeta zastave,
– zastava mora biti vpisana v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.
 
8. Posamezno pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah v skladu s tem sklepom predstavlja celotno izpostavljenost do enega dolžnika, katere vrednost presega 0,5% kapitala ali 150 milijonov tolarjev. Finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki sestavljajo to izpostavljenost, morajo biti ocenjene posamično.

9. Banka mora oceniti dolžnikovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja po vrsti in obsegu pred odobritvijo vsakega kredita oziroma pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke. Poleg tega mora banka ves čas trajanja pravnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje dolžnika in kvaliteto zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah banke.
 
10. Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Banka razporedi postavke po posameznih dolžnikih (skupaj izpostavljenost), nato pa opravi razvrstitev finančnih sredstev, ki se merijo po metodi odplačne vrednosti oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah po skupinah iz 11. točke tega sklepa glede na njihovo tveganost.
Pri tem se vsa finančna sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti, naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb, vrednotenih po nabavni vrednosti oziroma po kapitalski metodi, in naložbe v naložbene nepremičnine, dane v poslovni najem, ne razporejajo v skupine iz 11. točke tega sklepa.
 
11. Finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se za potrebe skupinske oslabitve oziroma oblikovanja rezervacij razvrstijo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti, ki se presoja na podlagi:
– ocene finančnega položaja posameznega dolžnika,
– njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do banke v prihodnosti,
– vrste in obsega zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do posameznega dolžnika,
– izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.
V skupino A se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah:
– do Banke Slovenije, Republike Slovenije, Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav cone A, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic,
– do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni,
– ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 12. točke tega sklepa.
V skupino B se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da bodo poravnavali dospele obveznosti, vendar je njihovo finančno stanje trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo,
– ki plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni.
V skupino C se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti,
– ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni,
– ki so izrazito podkapitalizirani,
– ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb,
– od katerih banka ne prejema tekoče zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s poravnavanjem obveznosti.
V skupino D se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
– za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po prevzeti obveznosti,
– ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 90 dni do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 360 dni,
– ki so nesolventni,
– za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja,
– ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave,
– ki so v stečaju.
V skupino E se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do dolžnikov:
– za katere se ocenjuje, da sploh ne bodo poplačane,
– s sporno pravno podlago,
– ki plačujejo obveznosti z zamudo nad 360 dni.
V skupino P se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, za katere banka pri posamični ocenitvi ugotovi, da je potrebna oslabitev ali oblikovanje rezervacije.
Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih dospelosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo finančno sredstvo do dolžnika.
Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih finančnih sredstev se smiselno upoštevajo tudi določila 16. točke tega sklepa glede restrukturiranja finančnih sredstev.
Zlasti za majhne dolžnike in prebivalstvo se lahko v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke.
 
12. Prvovrstna zavarovanja finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah po tem sklepu so:
– bančna vloga, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo,
– vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank držav cone A, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic,
– nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih bank,
– prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih; pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji; in
– nepreklicna jamstva Republike Slovenije (vključno z nepreklicnimi garancijami na prvi poziv SID, ki so bile izdane do uveljavitve Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov).
Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem po tej točki sklepa, se razvrščajo v skupino A do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo.
 
13. Prvovrstnost banke države članice ali tuje banke se po tem sklepu presoja na podlagi zadnje razpoložljive ocene bonitete banke, ki so jo opravili Moody's, Standard & Poor's in Fitch. Banka mora za izpolnjevanje kriterija prvovrstnosti dosegati bonitetno oceno najmanj BBB- ustanove Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 ustanove Moody's.
Če banke države članice ali tuje banke ni ocenila nobena od zgoraj navedenih ustanov, mora boniteto teh bank oceniti banka sama.
 
14. Prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank po tem sklepu so dolžniški vrednostni papirji, katerih izdajateljice so banke, ki so dobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, ali druge banke, ki izpolnjujejo kriterij prvovrstnosti po tem sklepu, oziroma vrednostni papirji, katerih bonitetna ocena je najmanj BBB- pri Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 pri Moody's, ne glede na boniteto banke, ki jih je izdala.
 
15. Primerno zavarovanje po tem sklepu je neodvisna garancija podjetja primerljivega finančnega položaja, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v skupino A (vključno z garancijami SID do pridobitve dovoljenja za opravljanje bančnih poslov), zavarovanje pri zavarovalnici, registrirani v Republiki Sloveniji in državi cone A, kot je opredeljena v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ter vrednostni papirji, za katere obstaja delujoči trg.

16. Z restrukturiranjem finančnih sredstev so mišljene aktivnosti, ki jih izvede banka v razmerju do dolžnikov, do katerih ima finančna sredstva, ki niso poravnana skladno s pogodbo. Banka restrukturira terjatve do dolžnika (finančna sredstva) s sprejemom ene ali več aktivnosti, za katere se ob sicer normalnem ekonomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi odločila. Mogoče aktivnosti za restrukturiranje terjatev so naslednje:
– podaljšanje roka vračila glavnice,
– znižanje višine terjatev,
– druge aktivnosti.
Temeljno načelo glede računovodskih postopkov, povezanih z restrukturiranjem finančnih sredstev, je takojšnje izkazovanje izgub, izračunanih s primerjavo knjigovodske in nadomestljive vrednosti.

17. Banka mora sproti ali najmanj trimesečno v skladu s tem sklepom ocenjevati, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo ali skupina finančnih sredstev oslabljena, ali da obstaja možnost izgube iz prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
Če banka pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, razvrščenih v skupine A, B, C, D in E, ugotovi, da je potrebna posamična oslabitev ali oblikovanje rezervacije, ju mora prerazvrstiti v skupino P, ki je skupina posamezno oslabljenih finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah, za katere mora banka oblikovati rezervacije. V tem primeru ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
Če banka pri posamični ocenitvi finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, razvrščenih v skupino P, ugotovi, da posamična oslabitev ali rezervacija ni več potrebna, ju mora skladno s tem sklepom prerazvrstiti v skupino A, B, C, D ali E in ju vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje.
 
18. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, mora banka oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Če je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske, banka pripozna izgubo v izkazu poslovnega izida.
Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri posamično ali skupinsko.
Banka lahko pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva upošteva primerna zavarovanja, ki so določena v 15. točki tega sklepa, in zavarovanja s premičnino oziroma nepremičnino, če v celoti ustrezajo pogojem, ki so določeni v 7. točki tega sklepa.
V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, mora banka ta sredstva vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje, da bi se ocenila potrebna oslabitev.
Oslabitev finančnih sredstev do bank in hranilnic mora biti ocenjena posamično, in ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
 
19. Če pri posamični ocenitvi prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah obstajajo nepristranski dokazi za možnost izgube iz prevzetih obveznosti, mora banka oceniti verjetnost takšnega dogodka za posamezno prevzeto obveznost. Če je izguba verjetna in je mogoče zanesljivo oceniti njen znesek, se pripozna izguba v izkazu poslovnega izida ter se za ta znesek oblikuje rezervacija.
Potrebna rezervacija se izmeri za vsako posamezno pomembno prevzeto obveznost po zunajbilančnih postavkah. Potrebne rezervacije za prevzete obveznosti, ki niso posamezno pomembne, se izmerijo posamično ali skupinsko.
Banka lahko pri izračunu izgube iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembne prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah upošteva primerna zavarovanja, ki so določena v 15. točki tega sklepa, in zavarovanja s premičnino oziroma nepremičnino, če v celoti ustrezajo pogojem, ki so določeni v 7. točki tega sklepa.
V primeru, da so prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah ocenjene posamično in izguba ni verjetna ter posledično ni pripoznana, mora banka te prevzete obveznosti vključiti v ponovno skupinsko ocenjevanje za ugotovitev potrebnih rezervacij, ki se pripoznajo kot izguba v izkazu poslovnega izida.
Potrebne rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah do bank in hranilnic se izmerijo posamično, in ponovno skupinsko ocenjevanje ni potrebno.
 
20. Banka mora skupine za skupinsko oceno oslabitve finančnih sredstev oziroma za skupinsko ugotavljanje potrebnih rezervacij za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah določiti glede na podobne značilnosti kreditnih tveganj, ki kažejo sposobnost dolžnika poravnati obveznosti skladno s pogodbenimi določili. Skupine so lahko opredeljene glede na naslednje posamezne značilnosti ali njihove kombinacije:
– vrste finančnih sredstev,
– panoge,
– geografske lokacije,
– vrste zavarovanj,
– poravnavanje dolgov v preteklih obdobjih.
Ocene bodočih denarnih tokov posameznih skupin morajo temeljiti na preteklih izgubah iz teh ali podobnih skupin. Ocene izgub se morajo prilagoditi spremenjenim okoliščinam na trgu. Metodologijo in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju bodočih denarnih tokov, mora banka redno pregledovati, tako da se zmanjša razlika med ocenami izgub in dejanskimi izgubami.
 
21. Ne glede na prejšnjo točko mora banka za potrebe poročanja po tem sklepu razporediti finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skupine v skladu s kriteriji iz 11. točke tega sklepa, medtem ko pri izdelavi računovodskih izkazov v celoti upošteva lastno metodologijo oziroma MSRP.
Banka mora razliko med izkazanimi oslabitvami oziroma rezervacijami po lastni metodologiji oziroma MSRP ter zneskom ugotovljenih oslabitev oziroma rezervacij izračunanih na podlagi odstotkov iz 22. točke tega sklepa upoštevati kot odbitno postavko pri izračunu temeljnega kapitala v skladu z veljavnim sklepom o kapitalski ustreznosti.
Poleg tega mora banka razvrstiti finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah v tri podskupine:
1. posamezno pomembne do nebančnih podjetij, samostojnih podjetnikov, prebivalstva in drugih,
2. posamezno nepomembne do nebančnih podjetij, samostojnih podjetnikov, prebivalstva in drugih,
3. do bank in hranilnic.
 
22. Banka mora pri izračunu izgube iz naslova kreditnega tveganja na podlagi skupinskega ocenjevanja posamezno pomembnih in nepomembnih finančnih sredstev oziroma prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah, ki se v skladu z 11. točko sklepa razvrščajo v skupine od A do E, pri čemer finančno sredstvo ni posamezno oslabljeno oziroma niso posamezno oblikovane rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, uporabiti naslednje odstotke:

1. skupina A, razen netveganih                1%
postavk iz 3. točke tega sklepa in
postavk, zavarovanih s prvovrstnim
zavarovanjem iz 12. točke tega sklepa
2. skupina B                                 10%
3. skupina C                                 25%
4. skupina D                                 50%
5. skupina E                                100%

 
23. Banka pripozna prihodke za finančna sredstva, razporejena v skupino P, ki so oslabljena posamično, v skladu z Mednarodnim računovodskim standardom 39 in 18 po efektivni obrestni meri. Prihodki za finančna sredstva, razporejena v skupine, ki niso oslabljena posamično (slabijo se le skupinsko), se pripoznajo na obračunski osnovi.
 
24. Oslabitve, ki jih banka opravi za finančna sredstva, se izkažejo kot odhodek iz oslabitve v izkazu poslovnega izida in se knjižijo kot popravki vrednosti finančnih sredstev zaradi oslabitve v aktivi bilance stanja.
Rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah so odhodek za oblikovanje rezervacij banke in se knjižijo na posebnem računu rezervacij v pasivi bilance stanja.

25. Banka zagotavlja informacije in dokumentacijo o dolžniku z vodenjem kreditnih map. Iz kreditnih map morajo biti razvidni osnovni podatki o dolžniku, njegovem finančnem stanju in položaju ter o vsebini kreditnega razmerja.
Kreditne mape morajo smiselno vsebovati:
– osnovne podatke o dolžniku (firma, sedež, število zaposlenih, lastniška struktura, vodstvo, posredne in neposredne kapitalske povezave);
– njegove glavne dolžnike in upnike;
– računovodske izkaze za zadnja tri leta;
– analizo in oceno finančno-ekonomskega položaja dolžnika oziroma finančnega instrumenta;
– ob morebitnih nepristranskih dokazih o oslabitvi finančnega sredstva analizo in oceno denarnih tokov za poravnavo obveznosti;
– seznam vseh finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah (konto, partija);
– vlogo za odobritev posla in predlog strokovne službe;
– sklep organa, pristojnega za odobritev posla, in pogodbo o sklenjenem poslu;
– analitično knjigovodsko evidenco;
– dokazila o zavarovanju ter dokumentacijo o realizaciji zavarovanja;
– drugo pomembno dokumentacijo.
 
26. Banka mora izdelati interno navodilo za vodenje kreditnih map ter določiti odgovorne osebe, ki bodo skrbele za popolnost in celovitost posameznih map.

27. Banka je dolžna razviti ustrezen informacijski sistem in računovodske postopke za tekoče spremljanje izpostavljenosti do posameznih oseb ter zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje Banki Slovenije.
Notranjerevizijska služba banke posebej preverja ustreznost in izvajanje internih politik in postopkov.
 
28. Vse dolžnike je treba razvrstiti v ustrezno skupino pred vzpostavitvijo finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, nato pa sproti, najmanj pa trimesečno, razvrščati in ocenjevati kreditni portfelj.
Po stanju na zadnji dan v letu je banka dolžna knjigovodsko izkazati oslabitve finančnih sredstev in rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah v skladu z določili tega sklepa v roku, predpisanem za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov.
Med letom je banka dolžna knjigovodsko izkazati oslabitve finančnih sredstev in rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah najpozneje po stanju na zadnji dan meseca, v katerem mora predložiti poročilo o razvrstitvi finančnih sredstev, merjenih po metodi odplačne vrednosti in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
 
29. O izvajanju tega sklepa banka poroča Banki Slovenije po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja v obliki in na način, ki sta predpisana z navodilom.
 
30. Rok za predložitev poročil iz 29. točke tega sklepa na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. dne v naslednjem mesecu.

31. Prva poročila po tem sklepu izdela banka po stanju na dan 31. marec 2006 in jih pošlje Banki Slovenije do 20. maja 2006.
 
32. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati:
– Sklep o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02);
– Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02 in 85/02);
– Navodilo za izvajanje sklepa o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk ter sklepa o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 78/03)
– Navodilo za restrukturiranje terjatev bank in hranilnic z dne 20. maja 1999.
 
33. Ta sklep začne veljati 1. januarja 2006.