Na podlagi 74. člena in 92. člena v zvezi s 6. točko 91. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter 15. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02 in 85/02) izdaja Svet Banke Slovenije

S tem sklepom so za banke in tiste hranilnice, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslov v tujih plačilnih sredstvih, (v nadaljnjem besedilu: banke) določeni način izračuna količnikov likvidnosti, najmanjši obseg likvidnosti, ki jo mora zagotavljati banka, ter obveznost poročanja bank.

Količnik likvidnosti je razmerje med naložbami in obveznostmi. Banke izračunavajo količnike likvidnosti v dveh razredih, ločeno za devizni in tolarski del:
– od 0 do 30 dni (prvi razred) in
– od 0 do 180 dni (drugi razred).

Banke upoštevajo naložbe po naslednjih kriterijih:
– po preostali dospelosti;
– samo naložbe, ki so v skladu s Sklepom o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (v nadaljevanju: sklep o razvrščanju) razvrščene v skupini A in B – ne glede na obliko naložbe in ne glede na to, ali je dolžnik rezident ali nerezident – ter naložbe v vrednostne papirje, katerih boniteta izdajatelja ustreza pogojem iz 7. točke sklepa o razvrščanju za razvrstitev v skupino A oziroma B;
– samo znesek naložb, s katerim banka prosto razpolaga;
– od zunajbilančnih postavk se upoštevajo samo terminski posli, pogodbeno najete kreditne linije ter nečrpani del najetih kreditov.

Banke upoštevajo, ne glede na princip preostale dospelosti, v obeh razredih svoje naložbe:
– v tuje tržne (namenjeni trgovanju) dolžniške in lastniške vrednostne papirje in v serijske domače tržne (namenjeni trgovanju) dolžniške vrednostne papirje, katerih bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's), če z njimi banke upravljajo same, če pa so jih prepustile v upravljanje drugi domači ali tuji banki oziroma finančni instituciji pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju;
– v dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, in v dolžniške vrednostne papirje z jamstvom Republike Slovenije;
– v dolžniške vrednostne papirje Banke Slovenije in druge vrednostne papirje oziroma terjatve, na podlagi katerih lahko banke pri Banki Slovenije pridobijo likvidna sredstva.

Banke upoštevajo obveznosti po naslednjih kriterijih:
– po preostali dospelosti;
– vpogledne vloge gospodinjstev in gospodarstva v prvem razredu se tehtajo z utežjo 85%;
– vpogledne vloge gospodinjstev in gospodarstva v drugem razredu se tehtajo z utežjo 60%;
– od zunajbilančnih postavk se upoštevajo:
– terminski posli, odprti nekriti akreditivi, pogodbene odobrene kreditne linije bankam in nečrpani del odobrenih kreditov v višini 100%;
– pogodbeno odobrene kreditne linije nebankam razen kreditnih linij, odobrenih za kritje odprtih akreditivov, se upoštevajo v višini 20%;
– izdane garancije, jamstva in stand by akreditivi, odobreni limiti za tekoče račune in kartice se upoštevajo po preostali dospelosti v višini 5%.
Obveznost po akreditivih se upošteva v posameznem razredu v višini nekritega dela po preostali veljavnosti, po predložitvi dokumentov pa po preostali dospelosti.

Banke morajo dnevno izračunavati količnike likvidnosti za pretekli delovni dan.
Količnika likvidnosti posameznega razreda ločeno za devizni in tolarski del morata biti najmanj 1.

Ne glede na določbo prejšnje točke se lahko Banka Slovenije z bankami pogodbeno dogovori za doseganje količnikov likvidnosti za tolarski in devizni del skupaj v okviru istega razreda.

Banke, ki imajo dolgo devizno pozicijo, lahko pri izračunu količnikov v prvem in drugem razredu deviznega dela dodatno upoštevajo terjatve, nastale na podlagi danih kreditov v tujem denarju rezidentom, razen Republiki Sloveniji in drugim bankam, z ročnostjo nad 180 dni. Ta znesek ne sme presegati 120% povprečnega zneska 7 dnevne začasne prodaje deviz Banki Slovenije v mesecu avgustu 2004.
Devizna pozicija po tem sklepu je vsota vseh bilančnih deviznih aktivnih postavk (vsota drugega in tretjega razreda, pri čemer tretji razred predstavljajo terjatve oziroma obveznosti s preostalo dospelostjo 181 dni in več), zmanjšana za vsoto vseh bilančnih deviznih pasivnih postavk drugega in tretjega razreda. Banka ima dolgo devizno pozicijo, če je vsota bilančnih aktivnih deviznih postavk večja od vsote bilančnih pasivnih deviznih postavk. Pri izračunu devizne pozicije banka bilančnim postavkam prišteva tudi terminske in spot posle (postavki A101 in L081 v Poročilu o količnikih likvidnosti KL-1).

Banke so dolžne v drugem razredu deviznega dela dnevno zagotavljati vsoto terjatev v tujem denarju do Banke Slovenije, Republike Slovenije, tujih in domačih bank, naložb v tuje vrednostne papirje in tuje gotovine v višini, ki je enaka najmanj 70% mesečnega povprečja bilančnih obveznosti v drugem razredu deviznega dela preteklega koledarskega meseca.
Banke, ki imajo dolgo devizno pozicijo, lahko pri dnevnem zagotavljanju vsote terjatev v tujem denarju iz prvega odstavka te točke dodatno upoštevajo terjatve, nastale na podlagi danih kreditov v tujem denarju rezidentom, razen Republiki Sloveniji in drugim bankam, ne glede na ročnost. Ta znesek ne sme presegati 120% povprečnega zneska 7 dnevne začasne prodaje deviz Banki Slovenije v mesecu avgustu 2004.
Dnevno obveznost iz prvega odstavka so banke dolžne izpolnjevati od vključno 15. v tekočem mesecu do vključno 14. v prihodnjem mesecu.

Banki, ki za potrebe poplačila deviznega kredita s preostalo dospelostjo nad 180 dni najame nov devizni kredit z ročnostjo nad 180 dni (refinanciranje), neodplačanega deviznega kredita ni potrebno vključiti v prvi oziroma drugi razred deviznega dela, ampak lahko obveznosti iz naslova le-tega ostanejo v tretjem razredu in s tem prevzamejo lastnosti novega kredita. Banka pri poročanju terjatev iz naslova nečrpanega novega deviznega kredita ne vključuje v izvenbilančne terjatve.

Dnevno poročilo o doseganju količnikov likvidnosti ter o deviznih likvidnih naložbah posredujejo Banki Slovenije najkasneje naslednji delovni dan do 12. ure.

Bankam, ki bodo kršile ta sklep, se izrečejo ukrepi po Zakonu o Banki Slovenije oziroma po Zakonu o bančništvu.

Guverner Banke Slovenije izda navodilo za izvajanje tega sklepa.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2006, ko preneha veljati Sklep o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati (Uradni list RS, št. 82/01, 108/01, 28/02, 5/03, 15/03, 65/03, 42/04, 62/04, 84/04, 101/04, 6/05, 15/05, 36/05 in 58/05), razen četrtega odstavka 9. točke sklepa, ki preneha veljati takoj.

Banka, ki to želi, lahko že pred 1. 1. 2006 začne izpolnjevati določbe tega sklepa pod pogojem, da pet delovnih dni pred začetkom izpolnjevanja določb tega sklepa o svoji nepreklicni odločitvi pisno obvesti Banko Slovenije.