Svet Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (Zavod IPF) je na seji dne 22. 6. 2005 na podlagi prvega odstavka 157. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP (Uradni list RS, št. 21/95, 9/01, 30/01 in 43/04) v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom 156. člena ZASP ter v skladu s 14. in 59. členom Statuta Zavoda IPF sprejel

Ta tarifa določa višino primernega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) za javno kabelsko retransmisijo fonogramov oziroma načine za ugotavljanje višine in odmero nadomestila.
Ta tarifa se ne uporablja, kolikor so sklenjeni skupni sporazumi z reprezentativnimi združenji uporabnikov; v takih primerih se uporabljajo nadomestila, dogovorjena v skupnih sporazumih.

1. Komercialni fonogram – fonogram, izdan v komercialne namene, za uporabo katerega je treba v skladu z veljavno avtorsko zakonodajo plačevati nadomestilo;
2. Uporaba – uporaba fonogramov v kabelski retransmisiji, v katero pa ne šteje poskusno oddajanje novih programov v trajanju do enega meseca;
3. Program – kabelska retransmisija z določenim imenom in na določenem kabelskem omrežju ali območju;
4. Poslušalci/gledalci na območju pokrivanja – število uporabniških kabelskih prokjučkov;
5. Mesečno nadomestilo – letno nadomestilo za prenos pravic za uporabo komercialnih fonogramov za kabelsko retransmisijo, porazdeljeno na plačevanje na 12 enakih mesečnih obrokov;
6. Letni prihodki – V prihodkih, ki so podlaga za izračun nadomestila iz prvega in drugega odstavka 3. člena te tarife, se upoštevajo naslednji prihodki organizacije, po podatkih za preteklo poslovno leto:
a) vsi bruto izkupički iz oglaševanja;
b) sponzorstva, donacije;
c) vloge oziroma prispevki in naročnine;
d) drugi prihodki, ki dotekajo organizaciji oziroma tretjim osebam, ki v programih, ki jih prireja organizacija kot posrednik ali v lastnem imenu, prodajajo reklamni oziroma oddajni čas ali se stranki zaračunajo kot bruto cene (reklamni oziroma oddajni čas, obračunan po objavljenih reklamnih tarifah), pred pribitkom DDV in oddajo oglasa;
e) pri kompenzacijskih in vzajemnih poslih se protistoritev pogodbenika ali tretje osebe, ki trži reklamni oziroma oddajni čas, določa po objavljenih reklamnih tarifah organizacije;
f) Ne glede na točke 6.a do e se pri določanju podlage za izračun nadomestila ne upoštevajo izkupički iz off air prireditev, produkcije reklamnih spotov, udeležbenih izkupičkov, odsvojitvenih izkupičkov iz investicijskih prodaj, obrestnih izkupičkov in podobnega.

Višina nadomestila za kabelsko retransmisijo fonogramov se določa na sledeči način:
1. Izdajatelj radijskega (RA) programa, za prenos pravice za uporabo komercialnih fonogramov v svojih programih za vsak posamezen program plačuje nadomestilo v višini 4,5% letnih prihodkov organizacije. Nadomestilo se plačuje mesečno.
2. Izdajatelj televizijskega (TV) programa, za prenos pravice za uporabo komercialnih fonogramov v svojih programih za vsak posamezen program plačuje nadomestilo v višini 0,75% letnih prihodkov organizacije. Nadomestilo se plačuje mesečno.
3. Ne glede na določbo prve točke tega člena, organizacija za prenos pravice za uporabo komercialnih fonogramov v svojih programih za vsak posamezen program plačuje mesečno nadomestilo v višini 4 SIT za vsak uporabniški kabelski priključek, vendar le v naslednjih primerih:
– če razmerja med organizacijo in Zavodom IPF ni mogoče urediti z uporabo merila iz prvega odstavka tega člena (npr. prihodkov ni mogoče ugotoviti ali pa so ti nerealni, ugotavljanje in izračun na tej podlagi bi bila preveč zahtevna in nesorazmerna s stroški ugotavljanja);
– če je nadomestilo, izračunano na podlagi prihodkov organizacije, nižje od nadomestila, ki se izračuna na podlagi števila uporabniških kabelskih priključkov.

Višina nadomestila iz prve točke 3. člena te tarife je določena za 100% uporabo komercialnih fonogramov. Višina nadomestila se zniža glede na dejansko uporabo komercialnih fonogramov v posameznem programu. Pri določanju višine nadomestila se za vse organizacije, ki z Zavodom IPF ne sklenejo pogodbe o prenosu pravic za uporabo fonogramov, upošteva znižanje iz prve točke 5. člena te tarife.

Višina nadomestila iz prve točke 3. člena se lahko sorazmerno zmanjša za:

a) Kolikor organizacija ne predloži dokazov o deležu uporabe komercialnih fonogramov v svojih programih, se šteje, da znaša ta delež 70%;
b) Organizacije, ki v svojih programih uporabljajo manjši delež repertoarja Zavoda IPF, se po dejanski uporabi preteklega leta delijo v plačilne razrede za tekoče leto:

---------------------------------------------------------
Delež uporabe repertoarja Zavoda IPF            Fiksacija
65–56%                                              = 60%
55–47%                                              = 50%
46–36%                                              = 40%
35–23%                                              = 30%
22–11%                                              = 20%
10–01%                                              = 10%
---------------------------------------------------------

c) V delež repertoarja Zavoda IPF se všteva tudi govorni program, ki je samo tiho podložen s fonogrami, ki so del repertoarja Zavoda IPF. Ta ugodnost se vnese neposredno v osnovno formulo tarife, dodatne ugodnosti in popusti se ne seštevajo, ampak se sproti obračunavajo od večjih k manjšim.

– zgodovinski pomen fonoteke, s katero upravlja uporabnik;
– obstoj redkih ali nedostopnih posnetkov v tej fonoteki;
– število oddaj z živo glasbo.

Organizacija lahko uveljavlja popust v višini do 3%, če dostavlja Zavodu IPF točne podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila in za pravično delitev nadomestila med upravičence, pri čemer ima Zavod IPF pravico občasno preverjati točnost posredovanih podatkov. Ta popust se ukine, če Zavod IPF ugotovi večje netočnosti pri posredovanju podatkov.

Organizacija lahko uveljavlja popust v višini do 4%, če dostavlja podatke v obliki, ki jo določi Zavod IPF.

Organizaciji, ki z Zavodom IPF ne sklene pogodbe o prenosu pravic za uporabo fonogramov v svojih programih in jih bo v svojih programih še naprej uporabljala, bo Zavod IPF za uporabljene fonograme izstavljal račune na podlagi te tarife in ob uporabi podatkov, potrebnih za odmero, ki jih pridobi iz javno dostopnih virov.

Organizacije morajo Zavodu IPF predložiti podatke, potrebne za odmero nadomestila, in podatke o uporabljenih fonogramih v svojih programih.
Če predloženi podatki odstopajo od uradnih podatkov ali dejanskega stanja ali če organizacija podatkov ne predloži, Zavod IPF odmeri nadomestilo po podatkih, pridobljenih od organov in organizacij, pristojnih za zbiranje teh podatkov. Za ugotavljanje podatkov o višini letnih prihodkov organizacije, se lahko uporabijo tudi podatki o dohodkih, pridobljenih od naročnin in subvencij za ta program in o trajanju predvajanja oglasov in najvišji prodajni ceni za prodajo oglasnega prostora, ki ga program doseže na trgu, zmanjšani za 20% agencijskega popusta.
Način, oblika in roki predložitve podatkov se uredijo s pogodbo, prav tako pa tudi roki in način hrambe podatkov za odmero nadomestil in o uporabljenih fonogramih.

Ta tarifa se začne uporabljati 22. 6. 2005.
Ta tarifa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.