Na podlagi 23. in 72. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03-ZZK-1), 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) ter Programa priprave občinskega lokacijskega načrta območja Planina – jug (Uradni list RS, št. 11/04) je Svet Mestne občine Kranj na 26. seji dne 29. 6. 2005 sprejel

S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03 in 23/04), sprejme občinski lokacijski načrt območja Planina – jug (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje DOMPLAN, d.d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj, št. projekta UD/375-82/04 z datumom junij 2005.

Lokacijski načrt vsebuje:
1. Besedilo, ki obsega:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom;
– ureditveno območje lokacijskega načrta;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
– lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture;
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjevanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta;
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta.
2. Kartografski del, ki obsega:
A) NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA:

1.1. Izsek iz kartografskega dela dolgoročnega
     plana                                               M 1:5000
1.2. Lega prostorske ureditve v širšem območju
     (ortofoto)                                          M 1:1000
1.3. Katastrski načrt                                    M 1:2000

B) NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE:

2.1. Ureditveno območje s prikazom površin
     namenjenih nemoteni rabi trajnih objektov in
     površin potrebnih za ureditve v času gradnje        M 1:1000
2.2. Ureditveno območje s prikazom skupnega
     vplivnega območja pričakovanih vplivov na okolico   M 1:2000
2.3. Ureditveno območje s prikazom meje
     in lege v širšem območju                            M 1:2000
2.4. Načrt parcelacije                                    M 1:750

C) NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR:

 3.1. Razmestitev obstoječih in predvidenih
      dejavnosti                                             M 1:2000
 3.2. Razporeditev javnih in drugih skupnih
      površin                                                M 1:2000
 3.3. Lega objektov na zemljiščih, odstranitev
      objektov                                                M 1:750
 3.4. Lega objektov na zemljiščih-usmeritve
      za projektiranje                                        M 1:750
 3.5. Lega objektov na zemljišču-regulacijski
      elementi                                                M 1:750
 3.6. Vplivi načrtovane ureditve na urbane in
      krajinske strukture in povezave s sosednjimi območji   M 1:2000
 3.7. Karakteristični prerezi                                 M 1:750
 3.8. Zasnova prometne ureditve                               M 1:750
 3.9. Zasnova projektnih rešitev energetske,
      komunalne infrastrukture in priključevanje na
      primarno gospodarsko infrastrukturo                     M 1:750
3.10. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo
      ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami        M 1:2000
3.11. Etapnost izvedbe                                       M 1:2000

3. Priloge:
1. povzetek za javnost,
2. izvleček iz strateškega akta,
3. obrazložitev in utemeljitev,
4. strokovne podlage:
4.1. zasnova ureditve prometnega omrežja,
4.2. poročilo o vplivih na okolje (PVO),
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani,
7. spis postopka,
8. ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
9. program opremljanja zemljišč.

Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve in gradnjo objektov s pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo.
Območje je na jugovzhodu omejeno z regionalno cesto R1-210 Jezersko-Kranj-Škofja Loka, na jugozahodu ga omejuje Cesta 1. maja, na severu meji na območje pokopališča, na zahodu pa na obstoječo stanovanjsko sosesko Planina.
V naravi je del zahodnega območja že zapolnjen s stanovanjskimi objekti ter nekaterimi objekti centralnih dejavnosti (trgovina, vrtec, poslovni objekti), vzhodni del območja pa je še nepozidan. Predvidena je gradnja stanovanj, ki se prepleta s centralnimi funkcijami. Nekaj stanovanjskih enot je namenjeno oskrbovanim stanovanjem.

Ureditveno območje lokacijskega načrta se po urbanistični zasnovi mesta Kranja nahaja v prostorski enoti – območje z oznako PL S6 in PL CS1.
Območje obsega zemljišča ali del zemljišč parcelnih št. 191/1, 191/2, 191/3, 193/1, 193/2, 193/3, 193/4, 193/5, 194/1, 194/2, 195/1, 195/2, 195/3, 195/4, 195/5, 195/6, 195/7, 195/8, 195/9, 195/10, 195/11, 195/12, 195/13, 195/14, 195/15, 195/16, 195/17, 195/18, 195/19, 195/20, 195/21, 195/22, 195/23, 195/24, 195/25, 196/1, 196/3, 196/4, 196/5, 202, 203, 204, 205, 206, 206/1, 207, 208/1, 208/2, 269 k.o. Huje in zemljišča parcelnih št. 110, 111/1, 111/3, 112/1, 115/3, 115/4, 116/2, 153/2, 330/4, 332/6–del, 336/3, 336/4, 338/2, 339/6, 341/3, 342/1, 343/4, 344, 345/1, 349/1, 349/2, 349/3, 349/4, 349/5, 349/7, 350/1, 353/1, 353/2, 354–del, 505/2, 512/2, 512/5, 512/6, 515/2, 522, 523, 524, 526, 528–del k.o. Čirče, na katerih so načrtovani trajni objekti vključno s površinami in napravami potrebnimi za njihovo nemoteno delovanje.
Površina območja je 12,4 ha.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.

Načrtovano prostorsko ureditev z dveh strani obkroža obstoječa stavbna struktura (z jugozahoda bivši industrijski kompleks Mlekarne, s severozahoda stanovanjsko naselje Planina I.), s severovzhodne pokopališče, z jugovzhodne strani pa kompleks omejuje regionalna cesta R1-210. Vsa potrebna prometna in ostala javna gospodarska infrastruktura bo navezana na obstoječe komunalne vode in obodno cestno omrežje, ki omejuje območje lokacijskega načrta.

Obod območja lokacijskega načrta predstavlja cestno omrežje – ceste »A«, »B«, »D« in »F«. Osrednja prometna hrbtenica – cesta »C« deli notranjost v dve prostorski celoti (vzhodno in zahodno). Zahodna je s peš prehodi-povezavami deljena v manjše enote, vzhodna pa predstavlja samostojno homogeno zaključeno območje.
Zahodna celota:
Načrtovana je gradnja treh poslovno-stanovanjskih kompleksov in samostojno območje oskrbovanih stanovanj. Predvidena je odstranitev treh obstoječih stanovanjskih objektov, postavitev nadomestnega trgovskega centra, ureditev zunanjega parkiranja za obstoječe in nove stanovanjske objekte ter podzemnega parkiranja za nove stanovalce. Skupno se predvideva približno 300 stanovanjskih enot, ki bodo namenjene 1000 novim prebivalcem.
Vzhodna celota:
Območje je namenjeno gradnji večjega trgovsko-nakupovalnega centra s pripadajočimi zunanjimi parkirnimi površinami in samostojnim bencinskim servisom. Površina centra obsega do 22.000 m2.
Urbanistična zasnova celotnega območja sledi obstoječi cestni mreži, ki poteka v smeri severovzhod-jugozahod. Temu je podrejena tudi orientacija predvidenih stavb (tako stanovanjskih kot poslovnih). Pravilno zasnovan raster »mehčajo« peš prehodi, ki se ne podrejajo ortogonalni mreži.

Zahodna celota je namenjena gradnji treh stanovanjskih kompleksov z možnostjo poslovnih pritličij in ločeni stanovanjski enoti – oskrbovana stanovanja. V okviru treh stanovanjskih karejev so v pritličju dovoljeni poslovni prostori in storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju, pod pogojem, da je na gradbeni parceli možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce. V območju oskrbovanih stanovanj druga namembnost ni dovoljena.
Vzhodna celota je namenjena trgovsko-storitvenim dejavnostim lahko tudi s centralnimi funkcijami.

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
Zahodna celota:
– gradnja novih stanovanjskih stavb, pritličje se lahko nameni tudi poslovni dejavnosti,
– rekonstrukcije, adaptacije in vzdrževanje obstoječih objektov,
– gradnje nadomestnih objektov,
– spremembe namembnosti delov obstoječih stavb v kolikor ne povzročajo motenj v bivalnem okolju,
– rušitev obstoječih objektov,
– gradnje prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi,
– gradnje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev trgov, parkirišč, zasaditev),
– nadkritje parkirnih prostorov z enotno oblikovanimi nadstrešnicami,
– gradnja za individualne potrebe ni dovoljena.
Vzhodna celota:
– gradnja novih objektov za trgovske in storitvene dejavnosti (trgovina),
– gradnje prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi,
– gradnje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev trgov, zasaditev),

Vzhodno od obstoječega vrtca se porušita dva pritlična objekta velikosti 7 m × 21,70 m oziroma 7,10 m × 12 m na predvideni osi osrednje ceste »C« pa še stanovanjski objekt K+P+1, velikosti 8,80 m × 12,80 m. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za rušenje objektov Centra za odvisnost Kranj mora Mestna občina Kranj zagotoviti preselitev centra na novo lokacijo.
Poruši se tudi obstoječi pritličen trgovski objekt velikosti 16 × 34,20 m, ki se nadomesti z novim trgovskim centrom.
Rušitveni material se odpelje na primerno deponijo gradbenih odpadkov.

Zahodna celota:
Tri stanovanjske enote ob osrednji hrbtenici-cesti »C« predstavljajo samostojne kareje, ki so na jugovzhodni strani lahko prekinjeni, pritličje pa mora biti obvezno prosto za prehod v ravnini terena. Stavbe se preko notranjega pol javnega atrija krakasto odpirajo v zunanje javne parkovne površine. Med kompleksi so podzemne garaže, lahko v dveh etažah, ravna streha v nivoju pritličja je urejena kot javni trg z urbano opremo.
Četrti stanovanjski kompleks ob cesti »F« oblikujeta dve vzporedni stavbi.
Tipologija obstoječih objektov je podrejena sedanjim oblikovnim zakonitostim.
Vzhodna celota:
Osrednji objekt trgovsko-storitvenih dejavnosti predstavlja enoten »kubus«. Posebno enoto predstavlja še kompleks bencinskega servisa.

1. Poslovno-stanovanjski objekti:
– Stavbe morajo imeti podolgovati tlorisni gabarit, ki se niza okrog atrija v obliki črke U. Pritličje ima lahko višjo etažno višino, posebno še prehodni odprti del stavbe, ki je vzporeden s cesto »C«.
– Svetla višina prehodov mora omogočiti dostop intervencijskih vozil pod njimi (min. 4,50 m).
– Objekti so situativno postavljeni vzporedno oziroma pravokotno na os ceste »C«.
– Deli stavb so lahko (v horizontalni smeri) delno umaknjeni iz osnovne linije tlorisnega gabarita, kar je na vogalih prvega in zadnjega kareja zaželeno kot arhitekturni poudarek.
– Zadnja-mansardna etaža je (v horizontalni smeri) umaknjena v notranjost, tako da je prostor pred stanovanjem namenjen terasi.
– Višinski gabarit: K+P+3+M (severni krak kareja) oziroma K+P+2+M (južni krak kareja).
– Strehe stavb so lahko ravne ali enokapnice manjšega naklona s smerjo kapa proti severovzhodu oziroma jugovzhodu. Odpiranje strešin v obliki frčad ni dovoljeno.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb:
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlih pastelnih barvah; dovoljene so obloge iz umetnega kamna, lesa, ne refleksnega stekla, opeke ali keramike,
– napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov,
– ravni deli streh-terase so lahko skriti za strešnimi venci,
– balkonske ograje so lahko lesene ali kovinske,
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno,
– napisi in reklame za poslovne prostore morajo biti postavljeni v liniji fasade in ne višje od prve – pritlične etaže.
2. Stanovanjski objekti – oskrbovana stanovanja:
– Stavbi morata imeti podolgovati tlorisni gabarit
– Objekti so situativno postavljeni pravokotno na os ceste F.
– Deli stavb so lahko (v horizontalni smeri) delno umaknjeni iz osnovne linije tlorisnega gabarita.
– Zadnja-mansardna etaža je (v vertikalni smeri) umaknjena v notranjost, tako da je prostor pred stanovanjem namenjen terasi.
– Višinski gabarit: K+P+3+M (severna stavba) oziroma K+P+2+M (južna stavba).
– Strehi stavb sta lahko ravni ali enokapnici manjšega naklona s smerjo kapa proti severovzhodu. Odpiranje strešin v obliki frčad ni dovoljeno.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb:
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlih pastelnih barvah; dovoljene so obloge iz umetnega kamna, lesa, ne refleksnega stekla, pločevine, opeke ali keramike,
– napušči ne smejo biti izvedeni iz masivnih elementov,
– ravni deli streh-terase so lahko skriti za strešnimi venci,
– balkonske ograje so lahko lesene ali kovinske,
– stavbi sta lahko grajeni klasično ali montažno.
3. Trgovski objekt v zahodni celoti – nadomestna gradnja:
– Gradnja novega pritličnega, podkletenega objekta v gabaritu do 25 × 37 m.
– Severozahodna in jugozahodna stranica objekta je pogojena z gradbeno linijo.
– Ob vhodni severovzhodni strani je po celotni dolžini fasade predviden večji nadstrešek širine do 6,50 m v sklopu katerega je tudi vetrolov, prostor za nakupovalne vozičke in nekaj parkirnih mest.
– Nadstrešnica je predvidena tudi ob vhodu za dostavo blaga, velikost do 9 × 9 m.
– Arhitektura objekta bo utilitarna, primerna tipologiji diskontne trgovine.
– Streha bo ravna ali minimalnega naklona skrita za fasadnim vencem.
4. Obstoječi stanovanjski objekti:
– Obstoječih stavb gabaritno (tlorisno in višinsko) ni dovoljeno spreminjati.
– Izjema je vgradnja frčad pri spremembi namembnosti podstrešij obstoječih večstanovanjskih stavb.
5. Trgovski objekt v vzhodni celoti:
– Gradnja novega pritličnega, podkletenega objekta do 22.000 m2 zazidane površine.
– Del pritličja je zaradi velike višine lahko deljen v medetažo kjer so pomožni prostori.
– Severovzhodna in severozahodna stranica objekta je pogojena z gradbeno linijo. Fasada na južnem vogalnem delu stavbe naj ne bo oblikovana v togi pravokotni obliki.
– Servisni dostop se uredi z dostopom z osrednje ceste »C« in dvema prehodoma preko zelenice z drevoredom širine 3 m, glavni vhod za obiskovalce bo preko zunanjega parkirišča z jugovzhodne strani.
– Arhitekturno poudarjen vhod z nadstrešnico je na strani glavnega vhoda.
– Nadstreški so lahko izmaknjeni iz linije glavne fasade (tudi preko gradbene linije).
– Streha bo minimalnega naklona.
6. Bencinski servis v vzhodni celoti:
– Oblikovanje je vezano na tehnologijo in zunanjo poenoteno podobo uporabnika.
7. Pomožni objekti kolektivne rabe:
– Oblikovanje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, nadkritje zunanjih parkirišč) mora biti poenoteno za celotno vzhodno oziroma zahodno celoto.

Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 3/3 – lega objektov na zemljiščih, odstranitev objektov, načrta št. 3/4 – lega objektov na zemljiščih-usmeritve za projektiranje in načrta št. 3/5 – lega objektov na zemljišču-regulacijski elementi.
Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Kote pritličij so določene z višinskimi kotami v toleranci +- 0.50 m glede na konfiguracijo terena.

Trgi nad podkletenimi garažami so javnega značaja. Opremljeni so z urbano opremo (klopi, pergole, plastike). Višinsko so lahko razgibani, izhodi in dostopi morajo biti na koti okoliške ureditve oziroma vhodov v objekt (brez arhitektonskih ovir).
Notranji pol zasebni atriji so zasajeni z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Izhodi iz lokalov pred objekti so v širini 4,00m lahko tlakovani, vendar ne ograjeni.
Skupne odprte parkovne površine morajo biti dostopne vsem. Lahko so opremljene z igrali. Teh površin (razen otroških igrišč) ni dovoljeno ograjevati. Prečkajo jih tlakovane peš poti (tlakovci, pesek, kamen, les, opeka).
Osrednja ulica – cesta “C” mora imeti proti vzhodni celoti v predvidenem 3 m pasu zasajen srednje ali visoko debelni drevored, ki se lahko na dveh delih prekine s servisno cesto za trgovski objekt. Za zasaditev ulice proti zahodni celoti je predviden drevored nižje drevesne vrste ali živa meja, ki je prekinjena za uvoze in dostope na trge ali vhode v poslovno-stanovanjske objekte.
Vsi dostopi do objektov, primarne peš-poti v zunanjih ureditvah in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir. Višinske terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami ali tlakovanimi rampami z naklonom najmanj 1:2. Gradnja škarp in ograj ni dovoljena.
Po končani gradnji je potrebno provizorije odstraniti. Odvečni gradbeni in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter okolico primerno urediti.

Dovoljeni faktor zazidanosti gradbenih parcel (FZ) ni predpisan.

Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz načrta št. 2/4 – parcelacija in načrta št. 3/5 – lega objektov na zemljišču-regulacijski elementi.

Načrtovana komunalna oprema obsega: ceste in druge prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, meteorno in fekalno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin, telefon in kabelsko kanalizacijo.
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta št. 3/8 – zasnova prometne ureditve in načrta št. 3/9 – zasnova projektnih rešitev energetske, komunalne infrastrukture.
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora potekati pod javnimi površinami v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob cestnem telesu tako, da bo nanj možno neposredno priključevanje posameznih objektov.
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na javno cesto, električno in plinovodno oziroma toplovodno omrežje, vodovod, meteorno in fekalno kanalizacijo ter telekomunikacijsko omrežje.
 
1. Ceste in druge prometne površine
1.1. Ceste
Območje lokacijskega načrta omejujejo ceste »A«, »B«, »D« in »F«.
V cesto »F« – mestna cesta »Planina« se razen preureditve obstoječega nesemaforiziranega križišča K4 zaradi ureditev v območju lokacijskega načrta ne posega, cesta »A« – državna cesta R1-210/1108 Preddvor-Kranj in cesta »B« – mestna cesta »Cesta 1. maja« se rekonstruirata, na novo pa se zgradijo cesta »C« – osrednja povezovalna hrbtenica območja, cesta »D« – ob pokopališču in cesta »E« – dostopna cesta z intervencijsko potjo.
Med križiščema K1 in K5 se cesta »A« rekonstruira tako, da ostanejo robovi njenega vozišča obstoječi, v sredini pa se doda 1,50 m široka zelenica v otoku, omejenim z dvignjenimi robniki. Ta otok se vgradi v dolžini približno 180 m od križišča K1 proti križišču K5 in preprečuje voznikom, da bi zavijali levo na parkirišče trgovskega centra na priključku K6 (priključek desno-desno za parkirišče trgovskega centra).
Prečni prerez ceste »A« ostane obstoječ, doda se mu le dodaten pas za desne zavijalce v križišču K5 v širini 3,25 m in dodaten pas za desne zavijalce na priključku K6. Zaradi obeh dodatnih pasov za desne zavijalce je potrebno deloma prestaviti kombinirano kolesarsko in pešpot proti severozahodu. V križišču K1 je predvidena delna razširitev na severovzhodnem kraku zaradi ureditve dveh izvoznih pasov za smer naravnost proti Primskovem v dolžini približno 100 m (dodatna razširitev vozišča na vzhodni strani do širine 1 m v dolžini 60 m).

– Prečni prerez ceste »B«
V rekonstrukciji ohranjamo južni robnik in vozišče širimo na severni strani.
vozišče                      2 x 3,50 m = 7,00 m
pas za leve zavijalce        1 x 3,00 m = 3,00 m
kolesarska steza             2 x 1,75 m = 3,50 m
hodnik za pešce                       1 x 1,60 m
                             1 x 2,40 m = 4,00 m
berma                        2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče                        = 18,50 m
 
– Prečni prerez ceste »C« in ceste »D«
vozišče                      2 x 3,50 m = 7,00 m
kolesarska steza             2 x 1,50 m = 3,00 m
hodnik za pešce              2 x 1,60 m = 3,20 m
berma                        2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče                        = 14,20 m
 
– Prečni prerez ceste »E« do parkirišča oziroma intervencijske poti
vozišče                      2 x 3,00 m = 6,00 m
hodnik za pešce              2 x 1,60 m = 3,20 m
berma                        2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče                        = 10,20 m
vozišče (za intervencijo)    1 x 4,00 m = 4,00 m
berma                        2 x 0,50 m = 1,00 m
skupaj cestišče                         = 5,00 m

Odvodnjavanje cest je urejeno preko požiralnikov s peskolovci v meteorno kanalizacijo, ki se navezuje na obstoječe meteorne kanale mestne kanalizacije.
Ob južni ograji pokopališča je dopuščena možnost kasnejšega podaljšanja ceste “D” do kotlarne.
Južna peš aleja se preko poglobljenega robnika (z dostopom s ceste »F«) uporablja tudi za intervencijski dostop in dostavo do stanovanjskega bloka Planina 64. Nadaljevanje vožnje po aleji se omeji s fizično oviro.
1.2. Križišča
V območju urejanja se križišče K3 ohranja, križišči K1 in K4 se rekonstruirata, križišča K2, K5, K6 in K7 pa se zgradijo na novo.
Križišča K1, K2 in K3 so urejena kot štirikraka semaforizirana križišča s potrebno dolgimi pasovi za leve zavijalce na vseh štirih priključnih krakih. Križišče K4 je urejeno kot nekanalizirano T-križišče, ki je namenjeno za dovoz do parkirišča za stanovalce. Križišče K5 je urejeno kot trikrako semaforizirano križišče. Križišče K6 je urejeno kot priključek za parkirišče trgovskega centra z režimom desnega uvoza in desnega izvoza. Križišče K7 je urejeno kot malo krožno križišče s tremi priključnimi kraki in zunanjim premerom 30m.
1.3. Kolesarske steze
Kolesarski promet je predviden po novih kolesarskih stezah, razen na odseku regionalne ceste (cesta »A«), kjer je že zgrajena kolesarska pot ter v območju križišča K1, kjer so že obstoječe površine za kolesarje. Kolesarske steze na cesti »B« so široke 1,75 m, na cesti »C« in »D« pa 1,50 m.
Ob cesti »A« je obstoječa dvosmerna kolesarska pot, po kateri je omogočena tudi hoja pešcem. Kolesarska pot je z zelenico širine 2 m ločena od vozišča. Na odseku, kjer se dogradijo pasovi za desne zavijalce, bo ta kombinirana kolesarska in pešpot prestavljena proti severozahodu.
1.4. Pešpoti
Peš promet je v območju predviden na posebnih površinah, ki bodo od vozišča ločene z dvignjenim robnikom.
Hodniki za pešce so projektirani ob cestah »B«, »C«, »D« in »E« obojestransko. Povsod so široki 1,60 m, le na severni strani ceste »B« je hodnik predviden v širini 2,40 m.
Predvidene so tudi nove tlakovane peš povezave z drevoredi med cesto »F« in osrednjo ulico – cesto »C« širine 3 m z urejeno bankino na vsaki strani širine 0,50 m.
1.5. Zunanje parkirne površine
Nova parkirna mesta so predvidena:
– v varovalnem pasu pod daljnovodom visoke napetosti v enem ali dveh pasovih,
– ob nadomestnem objektu trgovskega centra in
– obstoječem stanovanjskem objektu Planina 73, 74 v zahodni celoti ter
– med obstoječo regionalno cesto »A« in trgovskim objektom v vzhodni celoti.
Površine so tlakovane-asfaltirane, osvetljene z javno razsvetljavo, opremljene s hidrantnim omrežjem in ozelenjene z grmovnicami oziroma drevjem.
1.6. Notranje – kletne parkirne površine
Parkirna mesta so predvidena:
– v pasovih med posameznimi stanovanjsko-poslovnimi kareji v zahodni celoti, uvoz preko rampe s ceste »C« tretji uvoz z zunanjega parkirišča za območje oskrbovanih stanovanj in
– pod trgovskim objektom v vzhodni celoti.
Pomožna peš dostopa-izhoda iz garažne hiše sta predvidena v smeri ceste »F«.
Lega cestne in druge prometne ureditve je razvidna iz načrta št. 3/8 – zasnova prometne ureditve.
Pred ureditvijo zaprtega sistema parkiranja (rampa) v območju trgovskega centra v zahodni celoti mora biti urejen dostop po cesti »E« in zunanja parkirna mesta za stanovalce stanovanjskega bloka Planina 64 na lokaciji jugovzhodno od njihove stavbe (med cesto »B« in južno peš povezavo).
 
2. Oskrba z vodo – vodovod
Obstoječi vodovod premera ø 125 mm Planina–Čirče, ki poteka diagonalno čez predmetno območje se opusti. Obstoječi vodovod ø 125 mm, ki poteka ob cesti »F« in »B« se obnovi. Za nadomestilo ukinjene trase se uporabi obstoječi napajalni vodovod premera ø 300 mm iz smeri Delavski most.
Po celotnem območju lokacijskega načrta se v koridorjih cest predvidi ustrezno vodovodno omrežje iz nodularne litine, predvidena vozlišča se uredijo v ustreznih betonskih jaških.
 
3. Oskrba z vodo – hidrantno omrežje
Za vse večstanovanjske stavbe ter objekte s poslovno in trgovsko dejavnostjo in na površinah, ki so namenjene parkiranju je načrtovano hidrantno vodovodno omrežje. Razdalja med posameznimi hidrantnimi priključki ne sme presegati 80 m.
 
4. Odvajanje odpadnih voda – komunalna odpadna kanalizacija
V območju lokacijskega načrta je predviden ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in meteorne vode.
Za odvod komunalno odpadnih vod je ob cesti »A« potrebno zgraditi nov fekalni kanal, ki se priključi na javno kanalizacijsko omrežje v kanalu št. 514, in sicer za zadrževalnim bazenom pod Delavskim mostom. Predmet tega lokacijskega načrta je del trase tega kanala, ki poteka po ureditvenem območju lokacijskega načrta vzporedno s cesto »A« od križišča K5 do križišča K1.
Do izgradnje tega kanala se načrtovana fekalna kanalizacija, ki bo odvajala odpadne vode iz objektov, načrtovanih s tem lokacijskim načrtom priključuje na obstoječi kanal v križišču K1.
 
5. Odvajanje odpadnih voda – meteorna kanalizacija
Meteorne vode s strešin objektov se vodi v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč in ostalih utrjenih površin se vodi preko lovilcev olj prav tako v ponikovalnice. Meteorne vode s cestnih površin se odvajajo v obstoječo kanalizacijo, kateri poteka ob cesti »A« oziroma ob cesti »B«.
 
6. Oskrba z električno energijo
Preko območja lokacijskega načrta potekajo naslednji daljnovodi in kablovod:
– daljnovod DV 110/20 kV (RTP Primskovo-RTP Labore),
– daljnovod 1×20 kV (RTP Labore-Hraše),
– kablovod K 1164 (povezava TP Planina in TP Čirče),
– kablovod v kabelski kanalizaciji 2×3×1×1500 mm (RTP Primskovo-RTP Labore) in
– kablovod v kabelski kanalizaciji 1×3×150mm (RTP Primskovo-DV RTP Labore-Hraše).
Prostorska ureditev lokacijskega načrta upošteva predpisan odmik od obstoječega 110 kV daljnovoda (2×15m), kjer je raba omejena, del obstoječega 20 kV pa se prestavi v kabelsko izvedbo.
Predlagani objekti se bodo napajali iz novih transformatorskih postaj tipske izvedbe, ki se bodo vključevale v 20 kV omrežje preko 20 kV kablovoda K 1164.
 
7. Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je načrtovana ob novo načrtovani cesti »C« in »D«, pločnikih in zunanjih parkirnih površinah. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo. Napajanje se izvede preko prižigališča, ki se navezuje na transformatorske postaje v območju urejanja.
 
8. Plinovodno omrežje
Preko območja lokacijskega načrta poteka trasa 6 barskega plinovoda, premera 250mm, P2926, del območja pa je v nadzorovanem pasu 50 barskega plinovoda, premera 200mm, P291. Za posege v varnostni in nadzorovani pas plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljavca (Geoplin, d.o.o., Ljubljana).
Za nove objekte je predvidena priključitev na plinovodno omrežje široke potrošnje, ki omogoča celotno toplotno oskrbo za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Izhodišče predvidene trase je obstoječe omrežje v naselju Planina I, iz katerega bo predvideni plinovod prečkal cesto »F« in se nadaljeval v koridorju cest »E«, »C« in »D«. Priključek objektov oskrbovanih stanovanj je direktno z ulice Planina.
 
9. Telekomunikacijsko omrežje
Znotraj lokacijskega načrta se predvideva izgradnja kabelske kanalizacije, ki bo omogočala povezavo objektov z obstoječimi TK kabli najsodobnejših tehnologij. Celotna predvidena ureditev se bo navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob cesti »A« (Škofja Loka-Kranj-Preddvor).
 
10. Ravnanje z odpadki
Za zbiranje odpadkov so predvidene tipske posode ob objektih, v objektih ali na tlakovanih površinah, ki so prometno dostopne.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev in morebitnih storitvenih dejavnosti je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenemu zbiralcu.
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke so ob cestah „C”, “E” in “F”.

Odstopanja pri gradnji objektov so dovoljena ob upoštevanju grafičnih prikazov na karti št. 3/4 – lega objektov na zemljiščih-usmeritve za projektiranje in karti št. 3/5 – lega objektov na zemljišču-regulacijski elementi. Zaradi zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest imajo podzemne garaže lahko dve kleti, zunanje parkirne površine pod daljnovodom pa so lahko izvedene v dveh pasovih.
Pri legi, oblikovanju in izboru materialov balkonov in zimskih vrtov pa so odstopanja dovoljena tudi mimo dovoljene gradbene linije kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti večjo raznolikost objekta.
Odstopanja pri poteku prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so dovoljena v kolikor se s projektnimi rešitvami doseže ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba komunalnih priključkov.

1. Varstvo okolja
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo osnovne cestne mreže, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, razen pasu v širini 25 m od regionalne ceste Preddvor-Kranj-Škofja Loka, ki sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
 
2. Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
 
3. Varstvo kulturne dediščine
V območju ni evidentirane kulturne dediščine.
 
4. Varstvo naravnih dobrin
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju in ne posega v območje najboljših kmetijskih zemljišč ali varovanih gozdov.

V strateškem aktu občine na obravnavanem območju ni predvidenih omejitev glede rešitev in ukrepov za obrambo. V območju lokacijskega načrta je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti hidrantno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za interventna vozila in zagotoviti obračališča na slepih odsekih dovoznih poti.

Parcelacija se izvede po načrtu št. 2/4 – načrt parcelacije. Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu.

Ureditve v predvidenem območju lokacijskega načrta se bodo odvijale v fazah:
– prva faza obsega dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne infrastrukture, rušitev stanovanjskega objekta pod predvideno cesto »C«, gradnja predvidene ceste »C« (brez kolesarske steze in pločnika na zahodni strani), ceste »D« in križišč K2, K5, K6 in K7, gradnja infrastrukturnega omrežja v koridorjih navedenih cest, trgovskega objekta s pripadajočo infrastrukturo v vzhodni celoti ter gradnja bencinskega servisa kot podfaza.
– druga faza obsega gradnjo objektov v zahodni celoti, podfaze obsegajo gradnjo treh poslovno-stanovanjskih karejev in gradnjo varovanih stanovanj s pripadajočo infrastrukturo, dograditev pločnika in kolesarske steze ob cesti »C« in rušitev dveh objektov.
Gradnja nadomestnega trgovskega objekta s pripadajočo okoliško ureditvijo časovno ni vezana na faznost ostalih posegov v območju. Enako velja za vsa dovoljena dela na obstoječih objektih v zahodni celoti.

Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam, pogoje za varčevanje z energijo, varnost pred požari in hrupom.
Pri načrtovanju objektov, katerih dejavnosti so pod zdravstvenim nadzorom, je potrebno upoštevati pravilnik o higiensko in sanitarno-tehničnih pogojih, pravilnik o higieni živil in pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
Za vse stavbe v območju urejanja je k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu, je pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni dokumentaciji (PGD) potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi državne ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnih priključkov in na državni cesti (izračunani preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške ter jo redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej zastajati.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na območju lokacijskega načrta je ustrezna ureditev državne ceste in križišč na njej.

Pri projektiranju poslovno-stanovanjskih objektov je zaželeno več vhodov-stopnišč na posamezno karejsko enoto, direktna povezava objekta s podzemno garažo in ločitev poslovne ter stanovanjske dejavnosti v objektu (ločeni vhodi).

Med občino in investitorjem posamezne prostorske ureditve v območju lokacijskega načrta je predvidena obvezna sklenitev urbanistične pogodbe za vse novogradnje. Izjema so objekti, ki se rušijo in obstoječe večstanovanjske zgradbe ob cesti »F«, ki se prenavljajo (sprememba namembnosti podstrešij v stanovanja).

Za načrtovane objekte se zaradi pridobitve kvalitetne arhitektonske rešitve lahko pridobijo projektne rešitve z javnim natečajem, ki ga razpiše Mestna občina Kranj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Lokacijski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta se območje ureja s prostorskim redom občine.

Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.