Na podlagi 72. člena in prvega odstavka 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1), 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) in Programa priprave občinskega lokacijskega načrta Pševo (Uradni list RS, št. 32/04) je Svet Mestne občine Kranj na 26. seji dne 29. 6. 2005 sprejel

S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03 in 23/04), sprejme občinski lokacijski načrt Pševo (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje Mega d.o.o., Suha 41, Britof 242, 4000 Kranj, št. projekta 06/04 z datumom junij 2005.

Lokacijski načrt vsebuje:
1. Besedilo, ki obsega:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom;
– ureditveno območje;
– umestitev načrtovane ureditve v prostor;
– lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
– zasnovo projektnih rešitev, prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture;
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjevanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta;
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnost lokacijskega načrta;
– seznam prilog lokacijskega načrta.
2. Kartografski del, ki vsebuje:
1. Načrt namenske rabe prostora, ki ga sestavljajo listi:

+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/1 |Izrez iz plana                                     |M 1:5000       |
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/2 |Lega prostorske ureditve v širšem območju          |M 1:1000       |
|    |(ortofoto)                                         |               |
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/3 |Obstoječe stanje                                   |M 1:1000       |
+----+---------------------------------------------------+---------------+
|1/4 |Katastrski načrt                                   |M 1:2000/2880  |
+----+---------------------------------------------------+---------------+

2. Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije, ki ga sestavljajo listi:

+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/1 |Ureditveno območje s prikazom površin načrtovanih trajnih in|M 1:1000  |
|    |začasnih objektov                                           |          |
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/2 |Grafični prikaz vplivnega območja na posameznih parcelah    |M 1:500   |
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/3 |Ureditveno območje z mejo in lego v širšem območju          |M 1:2500  |
|    |(pregledna topografska karta)                               |          |
+----+------------------------------------------------------------+----------+
|2/4 |Načrt parcelacije                                           |M 1:1000  |
+----+------------------------------------------------------------+----------+

6. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor, ki ga sestavljajo listi:

+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/1  |Razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo          |M 1:500    |
|     |funkcionalno in oblikovno zasnovo                         |           |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/2  |Lega objektov na zemljišči                                |M 1:500    |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/3  |Tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje             |M 1:1000   |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/4  |Lega objektov na zemljišču in regulacijski elementi       |M 1:500    |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/5  |Vplivi načrtovane ureditve na urbane in krajinske         |M 1:1000   |
|     |strukture in povezave s sosednjimi območji                |           |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/6  |Situacija prometne ureditve                               |M 1:500    |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/7  |Vzdolžni profil ceste                                     |M 1:500/100|
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/8  |Prečni prerezi                                            |M 1:100    |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/9  |Karakteristični prerezi                                   |M 1:50     |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/10 |Situacija komunalnih vodov                                |M 1:500    |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/11 |Situacija parcelacije z infrastrukturnimi elementi        |M 1:500    |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/12 |Pregledna topografska karta s primarnimi infrastrukturnimi|M 1:2500   |
|     |gospodarskimi vodi                                        |           |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/13 |Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave ter|M 1:2500   |
|     |trajnostno rabo naravnih dobrin                           |           |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+
|3/14 |Etapnost izvedbe (pregledna topografska karta)            |M 1:2500   |
+-----+----------------------------------------------------------+-----------+

Z lokacijskim načrtom se določajo merila in pogoji za prostorske ureditve oziroma gradnjo nove stanovanjske soseske Pševo. Območje leži severno od nekdanje opekarne, na severozahodnem robu Stražišča in v naravi predstavlja že izsekano gozdno pobočje, ki se vzpenja zahodno od lokalne ceste Stražišče- Pševo- Čepulje. Območje je namenjeno gradnji novih eno ali dvostanovanjskih stavb (SE) s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.

Ureditveno območje lokacijskega načrta se nahaja v urbanistični zasnovi mesta Kranja, prostorska enota z oznako Stražišče – Sta S7. Območje obsega zemljišča parc. št. 639, 784/1- del, 785/1 – del,786/3 – del in 1263/3 – del, vse k.o. Stražišče, na katerih so načrtovani trajni objekti vključno s površinami in napravami potrebnimi za njihovo nemoteno delovanje.Površina območja je cca 4.5 ha.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.

Načrtovana prostorska ureditev je vpeta v še nepozidano naravno krajino, njena realizacija je neodvisna od sosednjih kmetijskih in gozdnih območij, razen izgradnje prometne in ostale gospodarske infrastrukture na katero bo potrebno navezati novo nastalo stanovanjsko sosesko.
Izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, opredeljenega v 4. členu tega odloka, se s tem odlokom ureja tudi območje novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in navezave na obstoječo oziroma rekonstruirano prometnico. Za zagotovitev komunalne opremljenosti območja je potrebno območje urejanja priključiti na komunalno infrastrukturo, ki se nahaja tudi izven ureditvenega območja. Poteki teh priključkov so določeni v grafičnem delu lokacijskega načrta. Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven ureditvenega območja lokacijskega načrta možno vključiti še dodatne parcelne številke v kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže to za potrebno.

Načrtovana je gradnja 38 eno- ali dvostanovanjskih stavb. Stavbe so združene v gruče, formirane ob, med in nad notranjo osnovno povezovalno cesto, ki predstavlja hrbtenico naselja. Zasnovo ceste in lego stavb so narekovale naravne danosti in omejitve v prostoru ter specifična konfiguracija terena v nagibu.

Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti.
V okviru stanovanjskih stavb je dopustna le gradnja ali ureditev manjših (do trije zaposleni) poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju, pod pogojem, da je na gradbeni parceli možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce, in pod pogojem, da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje.

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja novih stavb,
– spremembe namembnosti delov stavb,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi,
– gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe,
– gradnje ograj in
– pomožnih komunalnih objektov – ekološki otoki.

Glede na namensko rabo objektov so dopustne naslednje gradnje in ureditve:
– gradnje novih stanovanjskih stavb in stanovanjskih stavb z dopolnilnimi storitvenimi dejavnostmi pod pogoji iz 7. člena tega odloka,
– spremembe namembnosti delov stanovanjskih stavb v prostore za storitvene dejavnosti pod pogoji iz 7. člena tega odloka,
– gradnje prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi,
– gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe,
– gradnje medposestnih ograj in opornih zidov,
– ureditve pomožnih komunalnih objektov – ekološki otoki.

Dopustna je gradnja: prostostoječih eno ali dvo stanovanjskih stavb ali dvojčkov oziroma poslovno stanovanjskih stavb s površino poslovnih prostorov do 30% skupne površine objekta.
Tlorisi in funkcionalne rešitve etaž objektov se razlikujejo predvsem zaradi možnosti dovoza z ali na povezovalno cesto, ki jo pogojuje višinska razlika zaradi nagnjenosti terena. Nekateri objekti imajo garažo v kletni etaži, drugi pa nadstrešnico ob ali pred pritlično etažo objekta. Kletna in pritlična etaža objekta sta zaradi sledenja nagibu terena lahko tudi izmaknjeni.

1. za oblikovanje stanovanjskih stavb velja:
– Stavbe morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranice vsaj 1:1,3. Tlorisna površina stavb je lahko maksimalno 140 m2. Daljše stranice stavb morajo biti vzporedne s plastnicami. Deli stavb so lahko delno izmaknjeni iz osnovnih stranic tlorisnega gabarita.
– Višinski gabarit stavb je K+P+M ali P+M.
– Strehe stavb morajo biti simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu 35°-42.°
– Strešna kritina vseh stavb mora biti praviloma enotna, obvezno v sivi barvi. Dopustno je odpiranje strešin v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti enako kritino in enake naklone kot osnovne strehe in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni na strešino.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb:
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v svetlo pastelnih barvah; obloge iz umetnega kamna, silikatne opeke in keramičnih ploščic niso dovoljene,
– napušči ne smejo biti izdelani iz masivnih elementov,
– balonske ograje so lahko lesene ali kovinske,
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno,
– napisi in reklame ne smejo biti postavljeni na strešinah ali nad slemeni stavb.
2. Za oblikovanje pomožnih objektov za lastne potrebe velja:
– Objekti so lahko leseni ali zidani, obdelava fasad mora biti prilagojena osnovnemu objektu. Naklon in kritina morata biti enaka kot na osnovnem objektu, smeri slemen so lahko vzporedno ali pravokotno na plastnice.
– Objekti za lastne potrebe morajo biti v primerih, ko se stikajo z osnovnim objektom izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
– Navedeno oblikovanje ne velja za zimske vrtove. Nadstrešnice se lahko izvedejo tudi z ravno streho minimalnega naklona.
3. Odstopanja:
Oblikovanje posameznih stavb lahko delno odstopa od predpisanih oblikovalskih izhodišč, kadar ima različnost oblike za cilj vzpostaviti razpoznavnost oziroma berljivost območja, tako da omogočajo tudi gradnjo, ki sledi sodobnim trendom oblikovanja. Ob tem mora oblikovanje stavb upoštevati lego naselja na vizualno izpostavljenem pobočju in ne sme ustvariti disharmonije z ostalimi stavbami in okoljem. Odstopanja od višinskih gabaritov niso dovoljena. V primeru, da je stavba zaključena z ravno streho, je nad pritličjem dovoljena gradnja ene nadstropne etaže.

Lega objektov in javnih površin je prikazana na načrtu št. 3/2 (Lega objektov na zemljišču) in načrtu št. 3/4 (Lega objektov na zemljišču in regulacijski elementi). Za vsako stavbo je podana fiksna točka, od katere je možen pomik v smeri gradbene linije do predpisanih odmikov od sosednjih zemljišč. Vsaka stavba ima z nadmorsko višino določeno koto pritličja, od katere je glede na konfiguracijo terena možno odstopati za +,- 0.50 m.
Stavbe morajo biti od posestnih meja (meja gradbene parcele) oddaljene najmanj 4 m, objekti za lastne potrebe pa 2 m. Minimalni odmik stavb od glavne povezovalne ceste je 5 m.
Medposestne ograje morajo biti praviloma postavljene na meje gradbenih parcel. Odmik ograj od cestnega telesa je najmanj 0,5 m. Z višino in lego ograje ob glavni in dostopnih cestah ne smejo posegati v polje preglednosti.

V okviru gradbene parcele je potrebno zagotoviti 50% delež zelenih površin. Nove zasaditve naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Medposestne ograje in oporni zidovi ne smejo presegati višine 1.2m. Vstopna in uvozna vrata se morajo odpirati proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Ograje naj bodo čimbolj enotno oblikovane, izvedene naj bodo iz naravnih materialov (žive meje, les, kovina in naravni kamen). Postavitev polnostenskih masivnih ograj ni dovoljena.
Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
Odkopavanje in nasipanje brežin je dovoljeno le v obsegu, ki je nujno potreben za izvedbo predvidenih stavb ter infrastrukturnih objektov in naprav, tako da je zagotovljena stabiliteta zaledja. Po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje. Odvečni gradbeni in izkopani material je potrebno odpeljati na ustrezno deponijo ter urediti okolico.
Na severnem in severozahodnem delu območja je potrebno urediti vstopni ambient rekreacijskih površin, ki naj obsega zelene rekreacijske površine, vstopne peš in kolesarske poti ter parkirišča za obiskovalce širšega rekreacijskega zaledja.

Dovoljeni faktor zazidanosti gradbenih parcel (FZ) je 0.25. V zazidano površino se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli.

Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je razvidna iz načrta 2/4 (Načrt parcelacije) in načrta št. 3/4 (Lega objektov na zemljišču in regulacijski elementi).

Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta od št. 3/6 do 3/13 iz 2. točke 2. člena tega odloka.
Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telefon.
Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno z osnovno povezovalno cesto in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na javno cesto, električno in plinovodno omrežje, vodovod in kanalizacijo.
 
1. Ceste in druge prometne površine
Skozi območje je načrtovana osnovna povezovalna cesta, ki predstavlja hrbtenico naselja na katero so navezane vse dovozne ceste do stavb. Cesta je dvosmerna, s širino voznega pasu 2,75 m in enostranskim pločnikom širine 1,6 m. Cesta se z dvema križiščema priključuje na lokalno cesto LC 183 010 (Stražišče–Pševo–Čepulje–Strmica–Bukovščica). Lokalno cesto je od novega naselja do križišča z Ješetovo ulico potrebno rekonstruirati. Traso ceste je na vstopu v Stražišče potrebno delno premakniti proti zahodu in izvesti novo križišče.
V območju je na gradbenih parcelah potrebno zgraditi najmanj 2 parkirni mesti na eno stanovanjsko enoto. Za potrebe eventualnih storitvenih dejavnosti pa še 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine poslovnega prostora.
 
2. Oskrba z vodo
Oskrba z vodo je pogojena z gradnjo nove akumulacije na »Vinogradu«, ki se bo s prečrpavanjem napajala iz obstoječega vodohrana »Stražišče« in bo po novo zgrajenem cevovodu gravitacijsko dovajala vodo v novo sosesko in naselje Torklja.
 
3. Odvajanje odpadnih voda
Načrtovan je ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in meteorne vode. Komunalna kanalizacija bo preko črpališča, ki ga bo potrebno zgraditi ob cesti v »opekarno«, priključena v kanal na Ješetovi ulici. Na črpališče bo potrebno priključiti tudi komunalne odpadne vode iz območja nekdanje opekarne.
Na območju zazidave je potrebno izvesti drenažni sistem.
Meteorne vode s strešin, cestnih in utrjenih površin ter drenažnih cevi bodo preko meteorne kanalizacije in zadrževalnikov speljane v vodotok Sorška reka.
Meteorne vode iz utrjenih površin in parkirišč je pred iztokom v meteorno kanalizacijo potrebno očistiti v lovilcih olj in maščob.
 
4. Oskrba z električno energijo
Za napajanje z električno energijo je v območju soseske načrtovana gradnja nove transformatorske postaje (TP), tipske izvedbe, ki bo z dvema novima kablovodoma vključena v obstoječe 20 kV omrežje, in sicer v TP Stražišče – Laze in TP Ješetova.
 
5. Javna razsvetljava
Javna razsvetljava je načrtovana ob pločniku glavne povezovalne ceste. Omrežje bo položeno v kabelsko kanalizacijo. Drogovi javne razsvetljave bodo locirani na zunanji strani pločnika. Predvidena je izvedba novega prižigališča. Svetilke naj bodo lično oblikovane.
 
6. Plinovodno omrežje
Načrtovana je gradnja novega plinovodnega omrežja. Napajalni vod s tlakom 1 bara, bo potekal od obstoječega omrežja, ki je zgrajeno do križišča pri Ješetu, v smeri mimo nekdanje opekarne do nove soseske.
 
7. Telekomunikacijsko omrežje
Območje lokacijskega načrta prečka obstoječ telekomunikacijski nadzemni vod, ki ga bo potrebno nadomestiti tako, da bo izveden v kabelski kanalizaciji.
Telefonsko kabelsko omrežje je izvedeno do nekdanje opekarne, kjer je prostih še 40 – 50 parov, od tu je z novo kabelsko povezavo predvidena priključitev nove soseske. Za morebitno kasnejšo vgraditev kabelskega TV omrežja je ob telefonski kabelski kanalizaciji predvidena prosta cev.
 
8. Ravnanje z odpadki in odlaganje
Za zbiranje odpadkov so predvidene tipske posode ob objektih ali na skupnih lokacijah na začetku dovoznih poti. Za ločeno zbiranje odpadkov je predviden ekološki otok na južnem robu območja.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev in eventualnih storitvenih dejavnosti je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenemu zbiralcu tovrstnih odpadkov.
 
9. Vodnogospodarske ureditve
V pet metrskem priobalnem pasu Sorške reke gradbeni posegi niso dovoljeni. Ohraniti je potrebno celotno obrežno vegetacijo in strugo potoka, tako da bo omogočen naravni razvoj potoka. Zasipavanje, odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na priobalna in vodna zemljišča ni dovoljeno. Na priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodotoku.
Potok nikjer ne ogroža bodočega naselja, omogočena je poplavna varnost objektov z varnostno višino, ki povsod presega 0,50 m. Na ta način se ohranja retenzijska sposobnost potoka.
Za nemoteno odvajanje meteornih in zalednih voda iz območja pozidave je potrebno zgraditi odprt meteorni kanal manjših dimenzij s cevnimi propusti pod dostopno cesto.

1. Varstvo okolja
Pri projektiranju in gradnji objektov in naprav je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje, ki izhajajo iz strokovnih podlag (ničelno stanje naravnih prvin- tla in podtalnica, zrak, hrup) s splošnimi ukrepi za varovanje posameznih prvin (priloga 4.3 iz 18. člena tega odloka).
Iz navedenih strokovnih podlag izhaja, da gradnja stanovanjske soseske ob upoštevanju predlaganih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, ne bo presegla dopustne stopnje obremenjevanja okolja.
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo osnovne povezovalne ceste in gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje stanovanjskih stavb.
 
2. Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni zavarovanih delov narave.
Ureditveno območje lokacijskega načrta sega v potencialno območje posebnega varstvenega območja Natura 2000, ki predstavlja evropsko ekološko omrežje za zaščito ptic in drugih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. V predmetnem območju gre za varovanje območij kačjega pastirja, vrste veliki studenčar in rastline kranjske site. Lokacijski načrt leži v poselitvenem območju, zato presoja sprejemljivosti vplivov oziroma posledic predlaganih posegov na varstvene cilje glede na Naturo 2000 ni potrebna.
Na robu območja se nahaja naravna vrednota glinokop Stražišče. Na delu parcele 639 k.o. Stražišče je potrebno ohraniti mlako z obrežnim pasom, na katerem se uredi zelena bariera med stanovanjskim naseljem in biotopom. Na celotnem robu stanovanjskega naselja, ki meji proti glinokopnemu območju, je potrebno vzpostaviti zeleno mejo kot ločnico med obema enotama. Na tem robu naj se postavijo označevalne table z vsebino, ki opozarja na občutljiv ekosistem. Zelene površine v območju urejanja in označevalne table se uredijo v sklopu komunalne ureditve območja.
Eventualne sprehajalne steze naj se uredijo ob območju, tako da se obiskovalce usmerja v manj občutljive ekosisteme.
Ohraniti je potrebno gozdni rob na severnem in jugozahodnem delu območja, za gospodarjenje z gozdom pa urediti dostop do gozdnega zaledja.
 
3. Varstvo kulturne dediščine
V območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine.
 
4. Varstvo naravnih dobrin
Obravnavana soseska ne leži v vodovarstvenem območju in ne posega v območje najboljših kmetijskih zemljišč ali varovanih gozdov. Iz območja pozidave je zaradi geomehanskih razmer izločena naravna grapa, ki poteka v smeri vzhod- zahod in leži v sredini območja lokacijskega načrta.

V strateškem aktu občine na obravnavanem območju ni predvidenih omejitev glede rešitev in ukrepov za obrambo.V območju lokacijskega načrta je potrebno predvideti vodovodno omrežje, ki bo zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode ter izvesti hidrantno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za interventna vozila in zagotoviti obračališča na slepih odsekih dovoznih poti.

Prva faza bo obsegala dograditev primarnega infrastrukturnega omrežja, na katerega bo potrebno priključiti novo sosesko. Sledi gradnja osnovne povezovalne ceste s sekundarnim komunalnim omrežjem za posamezne stavbe. V zadnji fazi je predvidena postopna gradnja stanovanjskih stavb glede na potrebe in možnosti posameznih investitorjev.

Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu s tolerancami, ki jih dopušča lokacijski načrt, kar je potrebno prikazati v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za vse stavbe, razen enostanovanjskih stavb, je k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje in požarno soglasje.
Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo prometne in komunalne infrastrukture izven ureditvenega območja lokacijskega načrta, mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca obravnavane infrastrukture.

V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta so dovoljene:
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito zgrajenih objektov in naprav,
– odstranitve in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih stavb,
– spremembe namembnosti delov stanovanjskih stavb v prostore za storitvene dejavnosti,
– dozidave stanovanjskih stavb,
– postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe in gradnje ograj.
Gradnje in prostorske ureditve se morajo izvajati v skladu z lokacijskimi pogoji,določenimi v IV. točki tega odloka tako, da se ohrani koncept prostorskega urejanja, ki ga določa lokacijski načrt.
Ohranjati je potrebno gradbene linije, skupne zelene površine, priobalni pas z obrežno vegetacijo Sorške reke, obrežni pas obstoječe mlake, gozdne robove in grapo v osrednjem delu območja.

Lokacijski načrt ima naslednje priloge:
1. povzetek za javnost;
2. izvleček iz strateškega akta;
3. obrazložitev;
4. strokovne podlage:
4.1. hidrotehnično poročilo, ki ga je izdelal Projekt inženiring d.o.o., Ljubljana, z datumom 3. 12. 2004;
4.2. Poročilo o geoloških raziskavah, ki ga je izdelalo podjetje Gracen d.o.o., Ljubljana, z datumom 22. 3. 2004;
4.3. Strokovne podlage/ničelno stanje naravnih prvin – tla, podtalnica, zrak, hrup/s splošnimi ukrepi za varovanje posameznih prvin, ki jih je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj z datumom december 2004;
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
6. spis postopka;
7. seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov;
8. program opremljanja zemljišč.

Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.