Na podlagi 23. in 67. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 16. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 29. seji dne 24. 5. 2005 sprejel:

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, se sprejmejo za del območja urbanistične zasnove Slovenj Gradec, ki je prikazano na karti št. 1 kartografskega dela tega elaborata, spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/02).
Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko delovnega naloga 4059.

Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbani­stič­ne zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, veljajo za območje, prikazano v kartografskem delu na karti št. 1 tega elaborata.
Če se na podlagi uradnega geodetskega načrta parcel ugotovi, da najmanj polovica parcele leži v območju urbanistične zasnove, veljajo določila Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, za njeno celo površino.
Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, obsegajo besedilo, kartografski del ter priloge.
Besedilo je sestavljeno iz: uvoda, opisa obsega območja sprememb in dopolnitev, obrazložitve sprememb in dopolnitev, predloga odloka.
Kartografski del vsebuje karte:
– Prikaz območja sprememb in dopolnitev v merilu 1:20.000.
– Prikaz območij varstva narave v merilu 1:20.000.
– Prikaz erozijskih območij z erozijskimi žarišči v merilu 1:20.000.
– Pregledna karta predlaganih sprememb in dopolnitev v merilu 1:25.000.
– Sprememba A – Razmejitve, merila in pogoji za naselji
Pameče in Troblje v merilu 1:2.000.
– Sprememba B – Razmejitve, merila in pogoji za naselje
Šmartno pri Slovenj Gradcu v merilu 1: 5.000.
– Sprememba C – Razmejitve, merila in pogoji za naselje
Podgorje v merilu 1:5.000.
– Spremembe D, E, F, G, H, I, J, K in L – Razmejitve, merila in pogoji za mesto Slovenj Gradec v merilu 1:10.000.
Priloge obsegajo: seznam upoštevanih sektorski aktov in predpisov, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, povzetek za javnost, izvleček iz prostorskega akta (veljavnega plana), obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta (sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev), spis postopka.

V 5. členu osnovnega odloka se spremeni prvi stavek 4. točke tako, da se glasi:
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
in točka 17. tako, da se glasi:
Enostavni objekti so tisti, ki so določeni v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, in se izvedejo v skladu s pogoji navedenega pravilnika in pogoji predmetnih sprememb in dopolnitev odloka o PUP.

V osnovnem odloku se: v 8. členu v peti alinei 12. točke, v 9. členu v četrti alinei točke 1, tretji alinei točke 3, peti alinei točke 4 in tretji alinei točke 5, v 13. členu v četrti alinei točke 1 ter v peti in šesti točki 20. člena, nadomesti izraz pomožni objekti z enostavnimi objekti.

V osnovnem odloku se v 8. členu
– pod točko 1 za zadnjo alinejo doda nova alineja, ki se glasi: – šport in rekreacija,
– v točkah 5, 6 in 7 pri alineji trgovina in storitve črta tekst: ki so v funkciji osnovne proizvodne dejavnosti,
– v točkah 11, 12 in 13 za zadnjo alineo doda nova alinea, ki se glasi: gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze,
– za točko 13 doda še nova točka 14, ki se glasi:
Na območjih kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj ureditvenih območij, so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– melioracije,
– gradnja poljskih poti,
– gradnja gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta na območju kmetije, ki ga določajo predpisi s področja določanja vrst zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogojev za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja,
– nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna kmetijska svetovalna služba oziroma ministrstvo pristojno za kmetijstvo.
Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati obstoječe pasove vegetacije, posamezna drevesa in gozdni rob.

V 9. členu osnovnega odloka se:
– v 1. točki 1.alinei za besedo prenova doda beseda » dozidave«;
– v 1. točko 1. alineo za prvim podpičjem doda: v primeru, ko se nadomestna gradnja izvaja na isti tlorisni površini in v enakih gabaritih, je ta možna brez soglasij sosedov;
– črta točka 4. Točka 5. osnovnega odloka se preoštevilči in postane točka 4;
– v 3. točko osnovnega odloka in 5. točko osnovnega odloka oziroma v preoštevilčeno novo 4. točko doda za zadnjo alineo nova alinea, ki se glasi: gradnja komunalnega in energetskega omrežja in naprav ter omrežja in naprav za zveze.

Spremeni se 3. točka 13. člena osnovnega odloka tako, da se iz seznama območij, za katera je potrebno izdelati izvedbeni akt, črtajo območja: Ct 2 – vzhodni vstop, Ko 2 – komunala, R 3 – Slovenj Gradec, Sn 9 – Podgorje, seznam pa se dopolni z območji: Ct 3 – Murko, Kl – letališče, Sn 5 – Pameče, Sn 6 – Troblje, Sn 7 – Pod gradom.

V 20. členu osnovnega odloka se v 2. točki za zadnjim stavkom doda novi stavek, ki se glasi: Izjemoma lahko poteka sleme v smeri krajše stranice, kadar to narekuje specifična funkcija objekta, npr. pokrito tenis igrišče.

V drugem stavku 21. člena osnovnega odloka se besedi »kulturnih spomenikov« nadomestita s »kulturne dediščine«.

Besedilo 23. člena osnovnega odloka se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
Poleg pogojev za postavitev enostavnih objektov, ki so določeni v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, je potrebno upoštevati še posebne pogoje za nekatere enostavne objekte, ki so navedeni v 8., 9., 10., 11. in 12. členu predmetnega odloka.

Besedilo 24. člena osnovnega odloka se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
 
POMOŽNI OBJEKTI

Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega FI – faktorja izrabe gradbene parcele ali FZ.- faktorja zazidanosti na gradbeno parcelo.
– Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Materiali so lahko različni, uporabijo se lahko tudi barve.
– Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto so lahko postavljeni na ulično stran objekta le izjemoma, kadar jih je možno vizualno z ulične strani ločit.

– Ograje so iz različnih materialov ali zelenja.
– Med sosedske ograje imajo lahko zidan del do višine 60 cm. Izjeme oziroma višji zidani deli ograje so lahko na terenih v naklonu, kadar se oblikuje ograja stopničasto in deli ograj za ureditev prostora za odlaganje smeti ter ob vhodu-dovozu na parcelo.
– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v gradbeno parcelo in ne proti cesti. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.
– Oporni zid (škarpa) je dovoljen v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami.

Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
– Pomožni cestni objekti
– Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
– Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.
– Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze.
– Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi. Postajališča morajo biti razpoznavna, opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši za smeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).
– Pomožni energetski objekti
– Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave
– Pomožni telekomunikacijski objekt
– Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.
– Pomožni komunalni objekt
– Ekološki otoki – Postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

– Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos, skedenj in senik, – v primeru gradnje kot prizidek k obstoječim objektom, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Besedilo 25. člena osnovnega odloka se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
 
ZAČASNI OBJEKTI

– Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom.

Njihova izvedba mora biti varna za uporabnike, postavitev ne sme poškodovati obstoječih naravnih struktur v prostoru.

Na ulično stran so lahko postavljeni le v primeru, ko imajo oblikovano fasado proti ulici ali jih od ulice vizualno ločuje intenzivni pas zelenja.

Besedilo 26. člena osnovnega odloka se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
 
VADBENI OBJEKTI

Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.
– Pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve zaradi varstva otrok.
– Sprehajalne poti – se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.

Besedilo 27. člena osnovnega odloka se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
 
SPOMINSKA OBELEŽJA
Locirana morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Besedilo 28. člena osnovnega odloka se v celoti nadomesti tako, da se glasi:
 
URBANA OPREMA
Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.
Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
– Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota so iz standardnih elementov ali oblikovani z elementi lokalnega stavbarstva.
– Objekt za oglaševanje – postavlja se v skladu z Odlokom o plakatiranju in reklamiranju. Reklamni stolp so svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m visoko nad pohodno površino.

V 29. členu osnovnega odloka se v zadnjih alinejah točk 6, 7 in 8 doda nov stavek, ki se glasi:
Dopustni so tudi manjši odmiki, če si investitor pridobi soglasje soseda mejaša in v kolikor se posega v varovalni pas ali na zavarovano območje še soglasje ali ustrezen akt pristojnega organa oziroma službe.

30. člen osnovnega odloka se preoštevilči v 30.A člen in spremeni se njegova točka 1 tako, da se glasi:
Pri posegih na območje obstoječih prometnih površin ali načrtovanju novih prometnih površin je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje, normativov in predpisov.

Za preoštevilčeni 30. člen osnovnega odloka v 30.a člen se doda nov 30.b člen, ki se glasi:
V kolikor je načrtovanih več različnih posegov na območje državnih cest oziroma v njihov varovalni pas, je potrebno pridobiti posebne pogoje in mnenja DRSC (Direkcije Republike Slovenije za ceste) za vsak primer posebej.
Obveznosti investitorja in pogoji za izvedbo del v območjih državnih cest ter njihovih varovalnih pasov:
– investitor priključka je dolžan dovoliti uporabo priključka tudi ostalim uporabnikom, če za to obstojajo ustrezni pogoji,
– če se zaradi gradnje novega priključka pojavi čezmerna obremenitev ceste G1-4, R 1-227, R3-696 in RT-932 je potrebno pred in po zaključku del opraviti komisijski ogled v sestavi investitorja in upravljavca ceste ter oceniti nastalo škodo na cesti, ki jo je dolžan investitor poravnati pred izdajo uporabnega dovoljenja (11. in 14. člen Zakona o javnih cestah),
– vsa predvidena prečkanja državne ceste G1-4, R1-227, R3-696 in RT-932 je izvesti z podbijanjem oziroma podvrtanjem vozišča. Prečnega prekopa na tangiranem odseku državne ceste se ne dovoljuje. V primeru, da podbijanje oziroma podvrtanje cestnega telesa ni izvedljivo si mora investitor pridobiti ustrezno izjavo pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter za izvedbo prečnega prekopa zaprositi za dovoljenje Direkcijo RS za ceste – Izpostava Maribor,
– investitor oziroma izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri gradnji. V kolikor bo v času gradnje prišlo do onesnaženja ostalega dela prometnih površin, jih je redno čistiti že med delom posebno pa tudi po končanju del,
– če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje,
– investitor je materialno in kazensko odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na cesti ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste vsled neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del. Vsi stroški za eventualno tozadevno povzročeno škodo oziroma stroški poškodb vozišča bremenijo izvajalca del oziroma investitorja,
– gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenega vzdrževalca ceste. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del oziroma investitorja, za kar je dolžan izvajalec del pred pričetkom dostaviti naročilnico,
– gradbena dela ne smejo ovirati ostalih voznih površin državne ceste na obravnavanem območju,
– za vso eventualno povzročeno škodo na napravah ali instalacijah vgrajenih v cestni svet oziroma varovalni pas ceste, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljaviti odškodnine,
– investitor je dolžan takoj, oziroma najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema obvestila Direkcije RS za ceste odstraniti vgrajene naprave iz varovalnega pasu ceste oziroma cestnega telesa in vzpostaviti prvotno stanje brez odškodnine, če je to potrebno iz cestno-varnostnih interesov, zaradi varnosti prometa na cesti oziroma, če to zahtevajo gradbeni ukrepi pri izvajanju del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste,
– investitor je dolžan vgrajene naprave oziroma instalacije redno vzdrževati in to na lastne stroške,
– v primeru rekonstrukcije državne ceste na tangiranem odseku je investitor dolžan projekt za gradnjo na tangiranem odseku uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste,
– investitor oziroma upravni organ mora en izvod odločbe upravnega organa takoj dostaviti Direkciji RS za ceste – Izpostava Maribor,
– po izvedbi del mora prosilec (investitor) vse podatke o postavljeni prometni signalizaciji vnesti v KATSIG s predpisanimi obrazci, katere obvezno dostavi predstavniku Direkcije RS za ceste na tehničnem pregledu,
– zaradi sprememb na državnih cestah mora prosilec (investitor) po izvedbi del izpolniti obrazec za vnos podatkov v BCP (banko cestnih podatkov Direkcije RS za ceste), katerega se mora obvezno dostaviti predstavniku Direkcije RS za ceste na tehničnem pregledu.

37. člen osnovnega odloka se spremeni tako, da se glasi:
V območju urejanja je treba na osnovi veljavnih predpisov zagotoviti zdravstveno ustrezno pitno vodo vsem odjemalcem, ki se morajo priključiti na javni vodovodni sistem.
Tudi vodovodni sistemi, ki še niso prevzeti in nimajo upravljavca, se tretirajo kot javni vodovodni sistemi v skladu s Pravilnikom o pitni vodi.
Pri posegih je potrebno upoštevati določila državne in občinske veljavne zakonodaje, ki se nanaša vode in vodovodna omrežja.

V 39. členu osnovnega odloka se spremeni točka 1 tako, da se glasi:
Odvajanje odpadnih in padavinskih vod mora biti urejeno v skladu z veljavno občinsko in državno zakonodajo.

V 40. členu osnovnega odloka se besedilo točke 3 spremeni tako, da se glasi:
Obstoječe daljnovode, kablovode 20 kV s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV in nizkonapetostnimi omrežji je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri nadaljnjem načrtovanju prostora v smislu 10 m koridorjev na vsako stran osi daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami. V varovalnih koridorjih elektrovodov je gradnja izjemoma dopustna v skladu s področnimi predpisi in pogoji upravljavca.
Za spremenjeno točko 3 se dodajo še točke 4, 5, in 6:
4. V novih lokacijskih načrtih je potrebno predvideti koridorje za SN in NN električne vode in lokacije morebitnih dodatnih transformatorskih postaj 20/0,4 kV.
5. V kolikor se bo prostor urejal z lokacijskimi načrti si morate od Elektro Celja, d.d. pridobiti mnenje k istim, oziroma če se bo urejal s prostorskim redom, pa si je potrebno od Elektro Celja, d.d. pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje.
6. V postopku pridobitve projektne dokumentacije in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj, si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje.

41. člen osnovnega odloka se dopolni tako, da se pred točko 1 doda besedilo:
Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05) in pristojne občinske predpise. Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02), za posege v varnostni pas plinovoda do 16 bar pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02).
Besedilo v točki 1 se zamenja z naslednjim stavkom:
Za vse posege – gradnje v nadzorovanem prostoru (2x100m) oziroma varnostnem pasu je potrebno pridobit pogoje in soglasje pooblaščenega sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
Besedilo v točki 3 se zamenja z naslednjim stavkom:
V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom operaterja.

V 42. členu osnovnega odloka se pred obstoječi tekst doda:
TK kabelsko omrežje je na predmetnem območju vključeno na TC Slovenj Gradec 2140.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju.
Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
Za predvideno območje zazidave je potrebno pri Telekomu Slovenije naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje.

Spremeni se 3. točka 47. člena osnovnega odloka tako, da se glasi:
Ne glede na določila točke 2. 47 člena osnovnega odloka, je širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe lahko tudi manjša, vendar le na dveh straneh objekta in tako, da je še vedno zagotovljena nemotena uporaba objekta ter vzdrževanje.

Na koncu 47. člena osnovnega odloka se za točko 4 doda nova točka 5, ki se glasi:
5. V skladu z veljavnimi predpisi je potrebno okolico živilskih obratov protiprašno uredit, za vzgojnovarstvene in šolske dejavnosti pa zagotoviti ustrezno velikost in opremljenost zemljišč.

V 50. členu osnovnega odloka se nadomesti točka 3 z naslednjim besedilom:
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati:
– varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih I. reda (Mislinja) 15 metrov od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča(ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov),
– da na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v posebnih primerih, kot jih določa zakon o vodah.
Za točko 5 v 50. členu odloka o PUP se dodajo še naslednje točke 6, 7, 8 in 9:
6. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
7. Za posege na območju, kjer so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.
8. Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne proti erozijske ukrepe.
9. Za posege na območju, kjer so zaznani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.

51. člen osnovnega odloka se spremeni tako, da se glasi:
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec« (ZRSVN, OE Maribor, avgust 2004), ki so priloga temu odloku.

Spremeni se 2. točka 52. člena osnovnega odloka tako, da se glasi:
Za vse posege na objektih in območjih kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje.

53. člen osnovnega odloka se preoštevilči v 53.A člen.

Za novim 53.A členom se doda nov 53.B člen, ki se glasi:
Pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor je potrebno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države)
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje
Pri načrtovanju in izvedbi se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov in
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Črtajo se 56., 65. in 75. člen osnovnega odloka.

Spremembe in dopolnitve odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, so na vpogled pri:
– Oddelku za urejanje prostora in varstvo narave MO Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.