Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 25. členom Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 7/05), ter 7. in 16. členom Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 21/99) je Občinski svet občine Tabor na 21. redni seji dne 27. 6. 2005 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča v Občini Tabor
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča na območju Občine Tabor.
2. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnosti ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
Pokopališče je objekt komunalne infrastrukture v javni rabi.
Urejanje pokopališča ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba. Izvaja se v skladu z zakoni, s tem odlokom in tehničnimi pravili pristojnih organov države.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
3. člen
Na pokopališču Občine Tabor se pokopavajo umrli, ki so imeli stalno bivališče v občini, najemniki grobov ali njihovi sorodniki ali pooblaščenci, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
4. člen
V Občini Tabor opravlja pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališča Občina Tabor. Občina lahko prenese to dejavnost s pogodbo ali podelitvijo koncesije na javno gospodarsko družbo ali zasebnika, ki je registriran za to dejavnost.
5. člen
Pogrebna dejavnost, ki se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema predvsem naslednje naloge: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne službe, tudi dežurne, organizira pogrebne svečanosti in druga razna dela na pokopališču ter izvaja druga dela, ki so posebej dogovorjena s pristojno službo občinske uprave.
II. UREJANJE POKOPALIŠČA
6. člen
Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega urejanje in vzdrževanje pokopališča, razdelitev na posamezne vrst grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov,
– čiščenje in odstranjevanje snega s poti na pokopališču ob vsakem izdatnejšem sneženju,
– ureditev odvoza odpadkov na odlagališče,
– košnjo zelenic,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč in
– določanje posamezne vrst grobov.
7. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča, z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti občina ali po njenem pooblastilu upravljavec pokopališča.
8. člen
Za pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih vrst grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih vrst grobov.
Na pokopališču so naslednje vrste grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni ali družinski in otroški grobovi),
– žarni grobovi in stena za položitev žare,
– grobnice in
– prostor za anonimne pokope.
9. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,8 m.
Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,2 m.
Širina dvojnega ali družinskega groba je do 2 m, dolžina do 2,2 m.
Za otroške grobove določi upravljavec ustrezne manjše mere.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m.
Na starih delih pokopališča se grobovi urejajo v okviru obstoječih dimenzij, vse eventualne spremembe pa je možno izvesti le na osnovi bolj racionalnega načrta razdelitve, katerega izdela upravljavec v soglasju z najemniki grobov.
10. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah. Kolikor se žara hrani v enojni, dvojni ali družinski ali otroški grob, se ta grob ne šteje kot žarni grob. Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina 0,60 m do 1 m, dolžina pa od 0,60 m do 1,2 m.
11. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let.
Mirovalna doba ne velja za žarni grob.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le z dovoljenjem pristojnega upravnega organa in na podlagi predhodnega soglasja najemnika groba, in sicer če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču.
Če je grobna jama predhodno poglobljena, je ponoven pokop možen tudi pred potekom 10 let. Pri odprtju groba pred pretekom mirovalne dobe, ki je namenjen pokopu umrlega, mora nad zadnjo krsto ostati vsaj 0,10 m zemlje.
12. člen
Ekshumacije, ki so odrejene na zahtevo pravosodnih organov, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
13. člen
Območje pokopališča je določeno z načrtom pokopališča.
V območjih pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje pokopaliških smeti in odpadkov izven za ta namen določenega prostora,
– odlaganje drugih odpadkov na območju pokopališča in na prostoru, namenjenemu pokopališkim odpadkom,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– puščanje in vodenje domače živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njih shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov iz tujih grobov, objektov in prostorov v območju pokopališča,
– v neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebne svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih dejavnosti.
Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču. V pokopališkem redu se tudi določi časovna odstranitev cvetja in vencev z grobov po pogrebu.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju grobov pokopališč, in s tem povezani prevozi se lahko opravljajo le z dovoljenjem občine oziroma upravljalca pokopališča.
14. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se šteje, da je zapuščen. Zasajanje visokorastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča, in to na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko največ 2 m in ne sme biti prostorastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo ovirati dostopa do drugih grobov.
15. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in naprav. Osebe, ki želijo prostovoljno prispevati finančna sredstva za vzdrževanje mrliške vežice ali pokopališča, lahko to storijo na podlagi položnice na račun Občine Tabor ali oddajo gotovinski prispevek v posebej v ta namen pripravljeno skrinjico v mrliški vežici.
16. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove tako, da se s tem ne kazi kulturen izgled pokopališča.
Najemniki grobov so dolžni najmanj dvakrat letno očistiti grobove, če tega ne storijo, opravi to upravljalec na stroške najemnika groba.
17. člen
Upravljavec lahko razveljavi najemno razmerje za grob v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
18. člen
Upravljavec pokopališča lahko robnike, spomenike in drugo opremo odstrani, in po šestih mesecih odda prostor za grob drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe) v naslednjih primerih:
– če najemnina za grob ni plačana več kot tri leta;
– če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti);
– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena.
Upravljavec mora robnike, spomenik in drugo opremo hraniti na določenim prostoru šest mesecev.
19. člen
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev ter najemnin za grobove potrdi Občinski svet občine Tabor. Cene navedenih storitev morajo zagotoviti pokrivanje stroškov pokopa ter vzdrževanja na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege.
Predlog cen pripravi upravljavec.
20. člen
Kolikor najemnik ne izpolnjuje obveznosti iz 15., 16., 17. in 18. člena tega odloka, ga upravljavec opozori, da jih izpolni. Če po določenim roku najemnik ni ravnal v skladu z opozorilom, lahko upravljavec grobni prostor odda v najem drugemu interesentu.
21. člen
Za vzdrževanje pokopaliških objektov, poti in nasadov, čistoče, reda in miru na pokopališču skrbijo upravljavci storitev iz 4. člena tega odloka.
III. POKOPALIŠKE STORITVE
22. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izvajanje pokopališke dežurne službe,
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov in
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
23. člen
Umrli naj bi praviloma ležal v mrliški veži.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Po ugotovitvi smrti se pokop prijavi pri upravljavcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Praviloma mora preteči od smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi upravljavec v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
24. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa ter pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim, ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi na željo pokojnika ali svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare brez označbe imena umrlega.
25. člen
Za izkop jame, zasip groba, prekope, prvo ureditev groba in zaščito grobov skrbi pogrebno podjetje, ki izvaja pokop umrlega.
26. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društva ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
27. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve.
28. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
29. člen
Pokopi se opravljajo lahko vsak delovni dan od 10. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 14.ure.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec v soglasju z občino. V času, ko je vežica zaprta, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljavca.
IV. POGREBNE SVEČANOSTI
30. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebna svečanost se mora opraviti z vso pieteto do umrlega.
Naročnik (plačnik) pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
– poslovitev od umrlega in pokop kot civilni obred,
– poslovitev od umrlega in pokop kot verski obred,
– tihi pokop (pokop v družinskem krogu),
– anonimni pokop.
Na željo naročnika pogreba se lahko v mrliški vežici postavi žalna knjiga.
31. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti in času verskega obreda je upravljavec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
32. člen
Pogrebna svečanost se začne z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti upravljavec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke.
Praviloma se pogrebna svečanost odvija v sklopu mrliške vežice.
Pogrebna svečanost, ki se organizira na pokopališču, vodi pooblaščena oseba upravljavca v skladu s krajevnimi običaji ter predhodnem sporazumnem naročilu pokojnikovih svojcev.
Če pri pogrebu sodeluje godba ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, sledijo lahko verski obred, poslovilni govori predstavnikov občine ali društev, nato pevci zapojejo pesem.
Po končani svečanosti pri mrliški vežici se oblikuje pogrebni sprevod in izvrši pokop pokojnika.
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče do mesta pokopa.
33. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– v primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda vodja pogreba, zastavonoša z državno zastavo, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov,
– v primeru verskega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda vodja pogreba, zastavonoša z državno zastavo, nato sledijo zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja in za njim prapori,
– za nosilci praporov gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru verskega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom do groba oziroma v cerkev.
Razpored v sprevodu se lahko izvede tudi na drug, krajevno običajen način.
34. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori, v primeru verskega obreda pa tudi njihovi zastopniki in verski simboli.
Krsta z umrlim oziroma žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi verski obred. Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način.
Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetico.
35. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko v skladu z društvenimi pravili vključijo v pogrebne svečanosti. Prav tako je to pri sodelovanju vojaške in policijske enote ali častne čete.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
36. člen
Če pri pogrebu tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja v skladu s predpisi verske skupnosti.
Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne sme zvoniti.
V. KAZENSKA DOLOČBA
37. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljavec, če ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo do 10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori dejanja iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 10.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši določila iz 13. člena tega odloka in drugega odstavka 35. člena.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o pokopališki redu (Uradni list RS, št. 15/90 in 49/92).
40. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 062-02/2005-2/21
Tabor, dne 27. junija 2005.
Župan
Občine Tabor
Vilko Jazbinšek, univ. dipl. inž. str. l. r.
