Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 pop. in 58/03 – ZZK -1) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 18. seji dne 27. 6. 2005 sprejel

Ta odlok ob upoštevanju odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Šentrupert, ki ga je izdelal Zavod za urbanistično načrtovanje Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/89) ter dopolnjenega predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Šentrupert, ki ga je izdelal Geodetski zavod Slovenije, predstavlja čistopis, pri čemer je iz osnovnega odloka prevzeta ter smiselno dopolnjena vsebina s spremembami in dopolnitvami odloka ter usklajena z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) ter Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).
Tekstualni del obsega odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Šentrupert ter mnenja in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Kartografski del odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Šentrupert je izdelan v digitalni obliki kot čistoris prostorskih ureditvenih pogojev ter njihovih sprememb in dopolnitev na digitalnem katastrskem načrtu ter izrisan v merilu 1:5000 v analogni obliki.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se določijo merila in pogoji za umestitev objektov v prostor ter drugi ukrepi v zvezi z urbanističnim načrtovanjem znotraj meje prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Šentrupert.

Dovoljeni so posegi v prostor v taki obliki in obsegu, ki ga določa ta odlok z namenom:
– izboljšati pogoje bivanja in dela,
– dopolniti obstoječe in manjkajoče dejavnosti,
– zmanjšati onesnaževanje okolja,
– ohraniti krajinske značilnosti, območja ohranjanja narave in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega družbenega pomena,
– zmanjšati ogroženost na območju zaradi naravnih in drugih nesreč ter vojne.

Na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za naselje Šentrupert, so dovoljene naslednje gradnje:
1. novogradnje
– gradnja prosto stoječih stanovanjskih objektov na tistih zemljiščih znotraj ureditvenega območja, kjer to omogočata oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele, v skladu z urbanistično–arhitektonskimi značilnostmi obstoječe gradbene strukture,
– gradnja nadomestnih objektov, ki so praviloma locirani na mestu, na katerem je stal objekt, in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni, požarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta, lahko tudi delno na kmetijskem zemljišču, če zaradi obstoječe infrastrukture celotnega objekta ni možno locirati na stavbno zemljišče,
– gradnja objektov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti, kot so kmečke bivalne hiše, hlevi, skednji, silosi ipd.
– gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva,
– gradnja objektov za potrebe turistično–gostinskih in športno–rekreacijskih dejavnosti,
– gradnja objektov za komunalne ureditve in njihove rekonstrukcije,
– gradnja pomožnih objektov;
2. adaptacije, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;
3. gradnja enostavnih objektov, kot jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;
4. gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda, gradnja objektov za vzdrževanje naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;
5. posegi na območja, kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in posegi na območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti ne bodo sprejeti v tekočem srednjeročnem obdobju;
6. gradnja objektov za potrebe oboroženih sil in za namene v okviru programov SLO in DS.

Gradnja stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, objektov za potrebe turistično–gostinskih in športno–rekreacijskih dejavnosti, objektov za potrebe drobnega gospodarstva, prizidkov, nadzidkov, rekonstrukcij in adaptacij na obstoječih objektih in napravah je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
– možne so gradnje, ki trajno ne spremenijo bivalnih in delovnih pogojev, ekološkega ravnovesja v naravi ali krajinskih značilnosti v prostoru;
– dostop do novih objektov mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj;
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o varnosti in sanitarno–tehničnimi predpisi;
– intenzivnost rabe se s posameznim posegom – novogradnjo ne sme bistveno spremeniti
– dozidave in nadzidave so možne le za objekte, zgrajene z gradbenim dovoljenjem in v takem obsegu, da ne porušijo obstoječih urbanistično–arhitektonskih značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje objektov na parcele, razmerje med objekti, gradbena linija, merilo obstoječih objektov ipd.

Gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta je možna na isti lokaciji in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta. Večji odmik se dovoljuje le v primerih, če se s tem izboljša prometna varnost na javni cesti ali če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Gradbeno dovoljenje na mestu predhodno odstranjenega objekta se lahko izda samo, če stari objekt ne ustreza več gradbenim in sanitarno–tehničnim pogojem.

Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov za potrebe razvoja naselja (oskrbne in storitvene dejavnosti) ob upoštevanju drugih meril in pogojev odloka.
Dovoljene so spremembe namembnosti objektov za potrebe obrti za dejavnosti, ki nimajo večjih negativnih vplivov na okolje.
Spremembe funkcij objektov v okviru zaščitenih kmetij in objektov, namenjenih kmetijski proizvodnji, niso dovoljene, razen v primerih, ko bi posamezni objekti (mlini, kašče, hlevi) zaradi zmanjšane aktivnosti kmetije propadli in to ni v nasprotju z določili tega odloka.

Za gradnjo enostavnih objektov veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).

Lokacija za postavitev spominskih obeležij mora biti izbrana tako:
– da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost;
– da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta, če je obeležje na objektu;
– da se vklaplja v okolje in ga kvalitetno dopolnjuje.
Spominska obeležja na območju ali posameznih objektih, za katere veljajo varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo postavljati le s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Za začasne objekte in naprave, ki so prvenstveno namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam in podobno, veljajo naslednja merila in pogoji:
– da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvijanje drugih dejavnosti v prostoru;
– da se z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem ne spreminja namenska raba zemlji­šča;
– da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču prvotno stanje takoj po prenehanju dovoljenega roka.

Pogoji vodnogospodarskega urejanja:
– pri morebitnem izkoriščanju vode iz vodotokov mora v strugi ostati določena količina vode (biološki minimum), ki se ga v nobenem primeru ne sme izkoriščati;
– vsi posegi v vodna in obrežna ter erozijska območja, ki bi lahko kakorkoli vplivali na vodni režim oziroma njegovo urejanje, se morajo izvajati v soglasju z upravljavcem vodotoka in z Zavodom RS za varstvo narave.

Na območjih zazidalnih načrtov so dovoljene gradnje kot zapolnitve na prostih stavbnih parcelah, gradnje enostavnih objektov, dozidave, rekonstrukcije, adaptacije, gradnje delavnic, objektov oskrbnih in storitvenih dejavnosti, spremembe namembnosti, vendar se smejo ti objekti graditi v okviru gradbenih parcel in biti skladni s splošnimi pogoji tega odloka. Dovoljena so tudi vsa vzdrževalna dela objektov in naprav, gradnja in rekonstrukcije infrastrukture, urejanje pešpoti in kolesarskih stez, zelenih površin in rekreacijskih površin.

Na območjih, za katera veljajo lokacijski načrti, pa ti še niso realizirani, in na območjih, za katera je predvidena priprava lokacijskih načrtov, so dopustni le tisti posegi v prostor, ki ne bodo ovirali kasnejšega izvajanja rešitev s predvidenimi lokacijskimi načrti.
Dopustne so rekonstrukcije, adaptacije, vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, s katerimi se bo izboljšalo stanje na področju komunalne opremljenosti na širšem območju planske celote in katerih trase so že opredeljene s prostorskim planom občine Trebnje.

Novi objekti morajo biti locirani tako, da nadaljujejo dosedanjo rast naselja, skladni morajo biti s silhueto grajene strukture in čimbolj slediti kvalitetnim lastnostim bližnje okolice. Na celotnem območju je potrebno pri vseh gradbenih delih dosledno spoštovati odnos do območij ohranjanja narave in kulturne dediščine.

Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani vsi varstveni pogoji.

Situacija mora biti prilagojena obstoječim gradbenim linijam (stanovanjski objekti, gospodarski objekti, pomožni objekti, kombinacija) oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični zasnovi naselja.
Globina objektov oziroma tlorisno razmerje (dolžina/širina) mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo, prilagojeno novim tehničnim pogojem funkcioniranja posamezne skupine objektov.
Novogradnje, nadzidave, dozidave so dovoljene le do višinskih gabaritov bližnjih kvalitetnih gradenj enake namembnosti in s podobnimi reliefnimi pogoji.
Za poslovne in druge proizvodne objekte velja, da se morata horizontalni in vertikalni gabarit po možnosti čim bolj prilagajati prostorskim značilnostim lokacije in tehnološkemu procesu dejavnosti ter optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov.

Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave. Če ta ni lokalno izrazita, naj se upoštevajo oblikovne in prostorske značilnosti širšega prostora.
Postavitev novih objektov na parceli mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in prevladujočo lego objekta na parceli, upoštevaje položaj, dostopnost in osnovno orientacijo.

Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
a) tlorisna zasnova naj upošteva značilnosti tlorisne tipologije okoliške zazidave;
b) streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35°–45° oziroma prilagojena sosednjim obstoječim objektom, če so oblikovani kvalitetno in ustrezno prostoru. Odpiranje strešin v obliki frčad je dopustno izven območij varovanja kulturne dediščine.
Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim arhitektonskim elementom in klimatskim razmeram. Biti mora iz naravnega materiala in opečne barve (klasični zareznik, bobrovec…);
c) fasade – obdelava fasad in oblikovanje fasadnih odprtin morata izhajati iz namembnosti objekta in se prilagoditi sosednjim tradicionalno kvalitetno oblikovanim istonamenskim objektom. Uporaba močnih in izstopajočih barvnih tonov pri fasadnih opleskih ni dovoljena.
Horizontalna členitev fasade z okenskimi in vratnimi odprtinami, balkoni, fasadnimi podstavki, okrasnimi venci mora spoštovati vizualne efekte bližnje kvalitetne pozidave;
d) etažnost
– klet: kjer je le možno, naj bo vkopana v terenu;
– pritličje: pritličje naj bo po možnosti v nivoju terena;
– nadstropje: pri izbiri višinskega gabarita igra pomembno vlogo okoliška gradnja ter vedutna izpostavljenost;
– podstrešje naj bo izkoriščeno.
Priporočljivo je, da so prostori za obrt v pritličju stanovanjskega objekta ali pa v posebnem objektu (delavnica), ki naj bo locirana znotraj funkcionalnega zemljišča (odvisno od vrste obrtne dejavnosti).

Pri urejanju okolice objektov mora biti višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi avtohtonimi materiali.
Za urejanje okolice objektov velja:
– sadovnjaki, vrtovi so primerna oblika in vsebina funkcionalnih zemljišč, kmetijskih gospodarstev in stanovanjskih objektov v tradicionalnih naseljih.
Ograje (po možnosti lesene ali kovinske) so dovoljenje, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželjenimi vplivi okolice. Kadar je ograja samo razmejitev sosednjih funkcionalnih zemljišč, naj bo živica.

Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, bodisi da se gradijo kot prizidki k stanovanjskim objektom bodisi kot samostojni objekti.
Biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov oziroma je potrebno z arhitekturnim oblikovanjem in konstrukcijo ravnih streh ustvariti višjo kvaliteto bivalnega okolja.

Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih veljajo v načelu enaki pogoji glede oblikovanja objektov, kot so opisani v 16. in 17. členu tega odloka.

Površina gradbene parcele mora minimalno ustrezati sledečim kriterijem:
Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele.

+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|     Namenska raba gradbene parcele     | Faktor zazidanosti| Faktor izrabe |
|                                        |        (z)        |      (i)      |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Čista in splošna stanovanjska območja   |        0,4        |      1,2      |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Stanovanjska območja s kmetijskimi      |        0,2        |      0,4      |
|gospodinjstvi                           |                   |               |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območja objektov družbene infrastrukture|        0,6        |      1,6      |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območje centra                          |        0,9        |      3,5      |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Mešana območja                          |        0,6        |      1,2      |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+
|Območja proizvodnih dejavnosti          |        0,8        |      2,4      |
+----------------------------------------+-------------------+---------------+

Cestno omrežje
(1) Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometnotehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke ter vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja.
(2) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba višino cestišča in površin za pešca uskladiti z višinami urejenega terena pred objekti in višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša. Paziti je potrebno, da se asfaltirana površina ne nadaljuje s cestišča vse do stavb. Po možnosti naj se na robu cestišča oblikuje kamnita mulda ali pločnik.
(3) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno z javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč. Rešitvi dostopa mora biti podrejena tudi zunanja ureditev objekta vključno s parkirnimi in ostalimi manipulativnimi površinami.
(4) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop urgentnih in interventnih vozil. Zasnova cestnih priključkov mora zagotavljati preglednost in ostale pogoje glede varnega vključevanja prometa.
(5) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh internih manipulativnih ali dvoriščnih površinah.
 
Hodniki za pešce, peš površine
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja javnih peš povezav za pešce. Potek tras ter dimenzije je potrebno prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru. Hodnik za pešce naj se od cestišča loči vizualno po barvi ali v izbiri materiala. V primeru asfaltirane izvedbe naj se hodnik za pešce ne dotika neposredno stavb.
(2) Hodniki za pešce so širine najmanj 1,60 m oziroma skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob pomembnejših prometnicah, glede na ugotovljene potrebe.
(3) Urejanje hodnikov za pešce, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir ter osvetljeni.
 
Kolesarske steze
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča praviloma nivojsko ločena od vozišča ali kot kolesarske poti. Dvostranske kolesarske steze so minimalne širine 1 m, dvosmerne pa širine 2 m.
 
Mirujoči promet (parkiranje)
(1) Pri gradnji novih objektov (dozidavah, nadzidavah), rekonstrukcijah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli objekta. Pri enostanovanjski stavbi morata biti zagotovljena najmanj dve parkirni mesti, pri več-stanovanjskih stavbah pa min 1,50 parkirnega mesta na vsako stanovanje. Izjemoma se parkirišča lahko zagotavljajo na javnih ali drugih površinah, če je stavba v območju ohranjanja značilne vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli.
(2) Pri stavbah z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (stavbe za storitvene dejavnosti, industrijske stavbe), je treba parkirne prostore zagotoviti na gradbeni parceli stavbe, na skupnem parkirišču za več stavb skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Uporaba javnih parkirišč za potrebe posamezne stavbe je dopustna samo v soglasju z upravljavcem javnega parkirišča)
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m², je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
 
Avtobusna postajališča
Izgled in oblika avtobusnih postaj morata biti izvedena na podlagi javnega ali vabljenega natečaja.
 
Ulično pohištvo
Izbor tipologije in oblik uličnega pohištva je potrebno izvesti na podlagi javnega ali vabljenega natečaja.

(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena gradnja novih objektov, razen izjemoma s soglasjem upravljavca voda oziroma predlagateljem rezervata. Na obstoječih objektih so dopustna le vzdrževalna dela.
(2) Obstoječe in predvidene objekte je obvezno treba priključiti na obstoječa javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenja odpadnih voda, oskrbo z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje. Trase komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajene.
(3) Komunalni in energetski vodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi sanirati.
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte in napeljave (transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba locirati nevpadljivo. Objekti morajo biti primerno arhitekturno prilagojeni kontekstu neposrednega okoliškega prostora.
(5) Gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih in energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in naprave na isti trasi ter ureditev prometnih površin.
(6) Komunalna in energetska infrastruktura mora praviloma potekati po javnih površinah, če to dopuščajo terenske in druge razmere. V primeru poteka komunalne in energetske infrastrukture v območju cestnih teles je treba sanirati tudi celotno tangirano območje prometnih in peščevih površin.
(7) Občinska uprava lahko v postopku izdaje lokacijske informacije za gradnjo ali rekonstrukcijo posameznega komunalnega ali energetskega voda oziroma objekta na podlagi podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture pogojuje potek trase voda oziroma lokacijo objekta.

Elektroenergetsko omrežje
(1) Za zagotovitev ustrezne oskrbe z električno energijo je dopustna gradnja visoko– in nizkonapetostnih vodov ter transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba locirati v okviru poselitvenega območja naselja ob upoštevanju omejitvenih meril in pogojev.
(2) Pri gradnji novih objektov in večjih rekonstrukcijah visoko– in nizkonapetostnega elektro omrežja je obvezna podzemna izvedba s kabelsko kanalizacijo. Obvezne so predhodne arheološke raziskave. V enaki izvedbi morajo biti izvedeni tudi vsi individualni priključki, katerih izvedba mora upoštevati tudi možnost kasnejše navezave ostalih uporabnikov v neposredni okolici. Transformatorske postaje in kabelske prosto stoječe omare je dopustno postavljati le izven varovalnih pasov javnih cest.
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba upoštevati varovalne pasove. Gradnja v teh pasovih je omejena oziroma dopustna po pogojih upravljalca.

Telekomunikacijsko omrežje
(1) Nova telefonska in druga telekomunikacijska kabelska omrežja je dopustno izvajati le v skupnem koridorju in izključno v podzemni izvedbi po predhodnih arheoloških raziskavah.
(2) Bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, so znotraj naselja ali na njegovem robu dovoljene le izjemoma, ko njihova postavitev ne ogroža dediščinskih in spomeniških kvalitet evidentirane dediščine. Bazne postaje ne smejo imeti škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi.

Javna razsvetljava
(1) Javna razsvetljava se izvede ob vseh pomembnejših cestah in peš površinah. Zagotavljati mora minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi. Izbira svetil ne sme povzročati svetlobnega onesnaženja v okolju. Oblikovni izbor svetil mora biti izvedena po predhodnem javnem natečaju.

Vodovodno omrežje
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti obvezno priključeni na javno vodovodno omrežje, skladno s pogoji upravljavca.
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme.
Posegi na varstvenih območjih zajetja pitne vode so dovoljeni v skladu z odlokom o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode ter v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo okolja.

Kanalizacijsko omrežje
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zasnovano ločeno za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda.
(2) Vse fekalne odpadne vode je obvezno treba priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode je možno priključiti na javno kanalizacijo le, če so predhodno očiščene, do predpisane stopnje onesnaženosti. Kanalizacija za odvod odpadnih fekalnih vod mora biti vodotesna.
(3) V območjih, kjer objektov ni možno priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo, je treba objekte priključiti na lokalno, skupinsko ali individualno čistilno napravo. Do izgradnje omrežja za odvajanje in čiščenja fekalnih voda so obvezne vodotesne greznice, katerih vsebina se odvaža na centralno čistilno napravo. Individualna praznitev greznic je dopustna lastnikom, ki razpolagajo s svojimi kmetijskimi površinami, na katerih ni omejena raba zaradi bližine varstvenih pasov pitne vode ali ostale omejitve s področja varstva okolja.
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic, streh objektov se morajo odvajati v ponikovalnico ali vodotoke. Padavinske vode z utrjenih prometnih in manipulativnih površin se morajo odvajati v javno kanalizacijo, ponikovalnico ali vodotoke preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam, ki imajo urejen priključek na javno vodovodno omrežje ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti začasen priključek na javno kanalizacijo ali urejeno vodotesno greznico.

Varstvo zraka
Pri opredelitvi pogojev za posege v prostor, ki vplivajo na kvaliteto zraka, je potrebno upoštevati zakonodajo, ki ureja področje varstva zraka.

Varstvo pred hrupom
Pri opredelitvi pogojev za posege je potrebno upoštevati zakonodajo s področja varstva pred prekomernim hrupom.
Za hrup občutljiva območja, okolje vzgojno–varstvenih zavodov, rekreacijske površine ipd. je potrebno pred prekomernim hrupom, ki ga povzročajo promet na regionalnih in lokalnih cestah, železnici, proizvodni obrati itd., zaščititi z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi. Protihrupna zaščita mora biti izvedena pred začetkom opravljanja dejavnosti.
V stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati dejavnosti, ki ne prekoračujejo dovoljenih nivojev hrupa za to območje.

Varstvo voda in vodnih površin
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je potrebno zagotoviti ustrezen odmik objektov od roba struge ali od roba vodnega zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo področje upravljanja z vodami. Za posege v varstvenem pasu voda je potrebno pridobiti smernice, mnenja in soglasja pristojnih služb za varstvo okolja ter ohranjanja narave.
Za posege v vodotok in njegov varstveni pas je potrebno pridobiti mnenja in soglasja pristojnih služb za varstvo okolja ter ohranjanja narave.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki so določeni v 84. členu Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče in sega pri vodah 2. reda 5 metrov od robov vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
Prav tako je omejena gradnja na ogroženih območjih, kamor spadajo poplavno območje, erozijsko območje in plazovito območje. Za vsa ta ogrožena območja je treba pri posegih v prostor upoštevati določila 85. do 89. člena Zakona o vodah.
Vsi posegi, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.

Varstvo pred požarom
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev.
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno protipožarno zaščito.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V območjih, kjer to ni mogoče, mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek primerno opremljenega odjemnega mesta.

Odstranjevanje odpadkov
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna skupna odjemna mesta za komunalne odpadke in ekološke otoke, ki morajo biti na javni površini.
(2) Odjemna mesta z zabojniki v naseljih morajo biti dostopna in urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah.

Na območjih poplavnih voda se ne smejo izvajati posegi v prostor, ki bi lahko imeli za posledico spremembo smeri ali količin odtoka poplavnih voda in gradenj stanovanjskih, poslovnih ali drugih bivanju ali dejavnostim namenjenih objektov.
Območja, kjer je v prostorskem planu predvidena omejena raba zaradi posebnega statusa za potrebe civilne zaščite, so opredeljena v PUP tako, da se varujejo ali nadgradijo določene funkcije posameznega območja.

Varstvo pred tresljaji
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ipd.), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju in na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.

Nedopustno je z novimi posegi zmanjšati osončenost obstoječih objektov.

Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev.
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno protipožarno zaščito.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna postavitev hidrantov kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V območjih, kjer to ni mogoče, mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek primerno opremljenega odjemnega mesta.

Vse gradnje na območju kulturne dediščine je potrebno urejati v skladu s pogoji in smernicami pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine oziroma na podlagi določil varstvenih režimov, opredeljenih z odloki.
Območje, ki ga ureja PUP – Šentrupert, je v celoti v območju POKD Mirnska dolina – območje z večjim številom kulturnih spomenikov in kulturne dediščine:
 
POKD 23 – Mirnska dolina
Podrobnejša razdelitev na območja kulturne dediščine obsega naslednja območja in objekte:
 
729 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – trško jedro
730 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – cerkev sv. Ruperta
9252 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – kapelica sv. Ruperta
710274 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – spomenik NOB
710260 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – kamnit most
710327 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Kotarjev mlin
710329 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Frelihova hiša
710331 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Prahova domačija
710332 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Kutnarjeva domačija
710333 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Klinčkova domačija
710334 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Jakličev toplar
710335 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Rupertova domačija
710343 Šentrupert – Šentrupert na Dolenjskem – Jakijeva domačija
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99),
– Konvencijo o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Granada – 1985, Uradni list RS, št. 3/93),
– Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine – dopolnjena (La Valetta – 1992, podpisana in ratificirana – Poročevalec 1/99).

Na območjih ohranjanja narave se upoštevajo naravovarstvene smernice (št. 6-II-43/2-O-02, 6-III-36/2-O-02), ki jih je februarja 2002 izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto.
Na območju PUP – Šentrupert segajo naslednja območja ohranjanja narave:
– 311 Bistrica – hidrološka naravna vrednota.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati:
– razvojne in varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote;
– usmeritve za rabo in izkoriščanje naravnih dobrin, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, naravno ravnovesje in varujejo ekosisteme.
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve na območju, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je po 105. členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2) potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje in prostor.

Območje A
A) Glede na vrste posegov:
– Na obravnavanem območju ni dovoljen nikakršen gradbeni poseg, razen v skladu z najstrožjimi kriteriji varstva kulturnih spomenikov (revitalizacija, rekonstrukcija).
B) Glede oblikovanja:
– V projektni dokumentaciji za revitalizacijo kulturnega spomenika je nujno potrebno upoštevati tudi rekonstrukcijo taborskega obzidja v sklopu ravnega platoja, pri čemer se glede možnega uvajanja novih materialov upoštevajo najstrožji kriteriji varstva kulturnih spomenikov.
C) Glede prometnega urejanja in varstva okolja:
– V korist spomenika je nujno potrebno zmanjšati škodljive vplive okolja (tresljaji, izpušni plini, saje, dim in možnost nesreče zaradi porušitve s prometnim sredstvom) in v ta namen odstraniti v čim večji možni meri motorni promet iz krožne komunikacije okrog platoja. Kakršnikoli posegi v območje kulturnega spomenika, v smislu izboljšanja prometne prehodnosti, niso dovoljeni.

Območje B
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– adaptacije, rekonstrukcije, dograditve in prenova objektov ter nadomestna gradnja stanovanjskih objektov se izvajajo le s predhodnim mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– spremembe namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene, družbene in obrtnoproizvodne dejavnosti.
B) Glede oblikovanja veljajo vsa splošna merila in pogoji ter še:
– nadomestna gradnja stanovanjskih objektov in kmetijskih gospodarskih poslopij so dopustne na istih temeljih le v primeru, če adaptacija, rekonstrukcija ali prenova niso mogoče. Dopustno je ohranjanje delov prvotnih objektov, če se vključijo v gradbeno maso novega objekta. Streha mora biti enotna, nakloni pa nespremenjeni. Gabaritne spremembe v višino niso mogoče. Pri vseh možnih naštetih posegih je obvezno skrbeti za predstavitev historične substance in gradbenih oblik.
C) Glede urejanja okolice:
– Ograje (razen lesenih in kovinskih) v območju niso dovoljene. Prepovedano je sekanje visokodebelnega sadnega drevja, če to ni potrebno zaradi sanitarne sečnje ali če drugačna rešitev ni možna. Posekano drevje je obvezno nadomestiti z novo zasaditvijo.
D) Glede prometnega urejanja veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– motorni promet dovoliti samo za potrebe dostavnih, intervencijskih in komunalnih storitev. Centralna obodna prometna površina je pretežno namenjena pešcem.
E) Glede varstva kulturne dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– pri vseh gradbenih in drugih posegih v prostor je obvezno upoštevati strokovno mnenje in pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Območje C
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo vsa splošna merila in pogoji ter še:
– dopustne so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dograditve, nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, kmetijskih gospodarskih poslopij, poslovnih objektov in pomožnih objektov;
– spremembe namembnosti stanovanjskih in kmetijskih objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene, družbene in obrtnoproizvodne dejavnosti.
B) Glede oblikovanja objektov
a) stanovanjski, poslovno–stanovanjski in poslovni objekti
višina: pritličje z izrabljenim podstrešjem ali nadstropje z izrabljenim podstrešjem; podstrešje brez kolenčnega zidu;
streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35°–45° oziroma nagib prilagojen sosednjim objektom; osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami (tam, kjer so zgodovinsko izpričane) ali ležečimi strešnimi okni;
kritina: opečne barve (klasični opečni zareznik, opečni bobrovec);
fasada: ohranjati obstoječo tipologijo ter barvne kontraste; močni in izstopajoči barvni toni fasadnih opleskov niso dovoljeni; dovoljene so bogate in raznolike dekoracije v reliefu in barvni različnosti; ohraniti simetričnost v kompoziciji fasad.
b) kmetijska gospodarska poslopja
gradbena masa: mora biti prilagojena obstoječim gospodarskim poslopjem;
streha: dvokapnica z naklonom 35°–45°;
kritna: opečne barve (klasični opečni zareznik, opečni bobrovec);
fasada: povzemanje arhitekturnega izročila.
c) za oblikovanje pomožnih objektov veljajo splošna merila in pogoji tega odloka. Možna je samo lesena izvedba.
C) Glede urejanja okolice objektov:
– ograje (razen lesenih in kovinskih) niso dovoljene. Centralni del kareja mora pridobiti vsebino zelenega parka. Sedanja skladišča je obvezno prestaviti izven tega območja.
D) Glede varovanja kulturne dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– varovati je obvezno območje historičnega jedra naselja. V ta namen je potrebna ponovna izgradnja objektov na bivših stp. 53 in stp. 54, k.o. Šentrupert, ki sta za nekdanjo identiteto naselja bistvenega pomena ali pa kompromisno usmeriti posege v omejitev parkirnih površin ter v montažo fiksnih ali montažnih klopi na omenjenih stavbiščih, s katerimi naj se ustvari navidezna gradbena linija nekdanjih stavb, pešcem pa naj se poveča možnost izkoriščanja javne površine;
– obvezno je upoštevati strokovno mnenje in pogoje Zavoda za varstvo in kulturne dediščine Slovenije.

Območje D
A) Glede na vrste posegov v prostor:
– dovoljene so adaptacije, rekonstrukcije, dograditve in nadomestna gradnja stanovanjskih, stanovanjsko–poslovnih in kmetijskih gospodarskih objektov. Lokacija je možna le na istem mestu;
– sprememba namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov je dopustna za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene, družbene in obrtnoproizvodne dejavnosti;
– dovoljena je novogradnja objektov za oskrbne in poslovne dejavnosti ter stanovanja.
B) Glede oblikovanja objektov veljajo vsa splošna merila in pogoji tega odloka ter:
– novi objekti morajo biti orientirani na javno komunikacijo;
– gabarit: največ K + P + M.
C) Glede urejanja okolice:
– znotraj območja je potrebno omogočiti javen dostop do ozelenjenega brega potoka.
D) Glede varovanja območij ohranjanja naravne in kulturne dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– na bivši stp. 34, k.o. Šentrupert, obnoviti po pogojih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije tipološko izjemno pomembno celoto kmetije.

Območje E
A) Glede vrste posegov v prostor:
– Mlinščica, kot izjemno pričevalni historični element, mora ostati v prvotni funkciji v celotni potezi ob naselju. Obnoviti je potrebno zapornice ter ohraniti lokacijo in objekt perišča ob prehodu čez potok. Otok, na katerem je ohranjena lokacija mlinov in žaga ob mlinu ter zgrajen kozolec, se ohranja kot zelena površina naselja.
– Ostali pogoji so enaki kot za območje D.

Območje F
A) Glede vrste posegov v prostor:
– na območju kulturnega doma je možna dozidava z določeno arhitektonsko sanacijo obstoječega volumna, za kar predpiše pogoje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
B) Za okolico objekta – kulturnega doma – veljajo naslednji pogoji:
– ob vstopni cesti v naselje zasaditi južni rob z drevoredom;
– severno mejo parcele zasaditi z višjimi grmovnicami;
– oblikovati urban plato, ki bo z ustrezno oblikovano ograjo nad koritom vodotoka nudil možnost zunanjih javnih srečanj.
C) Glede prometnega urejanja veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– v primeru razvoja družbenega programa kulturnega doma in za potrebe parkirišč obiskovalcev je potrebno urediti parkirišče v neposredni bližini pod pogoji, ki jih predpiše organizacija za vzdrževanje cest.

Območje G in H
A) Glede vrste posegov v prostor:
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dograditve in nadomestna gradnja stanovanjskih, stanovanjsko – poslovnih in kmetijskih gospodarskih objektov.
– sprememba namembnosti stanovanjskih in gospodarskih objektov je dopustna za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene in obrtnoproizvodne dejavnosti.
B) Glede oblikovanja objektov veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– novi stanovanjski in stanovanjsko–poslovni objekti morajo biti orientirani na ulico z dvoriščem v ozadju.
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo vsa splošna merila in pogoji tega odloka.

Območje I
Na območju zaščitene kmetije se ohranja sedanja raba. V primeru prenehanja kmetijske funkcije domačije se območje nameni za oskrbnostoritvene dejavnosti, pri čemer pa je vzhodni del parcele namenjen parkovni ureditvi.

Območje J in K
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo naslednja merila in pogoji
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dograditve stanovanjskih, obrtno-stanovanjskih in kmetijskih gospodarskih objektov ter gradnja pomožnih objektov;
– spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe kmetijske, oskrbnostoritvene in obrtnoproizvodne dejavnosti ter za stanovanjske potrebe.
B) Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice objektov veljajo splošna merila in pogoji tega odloka.
C) Glede prometnega in komunalnega urejanja veljajo vsa splošna merila in pogoji tega odloka.
D) Glede varstva naravne in kulturne dediščine veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– objekt na stp. 60, k.o. Šentrupert, se ohrani v smislu ohranjanja obstoječe arhitekture.

Območje L in N
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo naslednja merila in pogoji:
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave stanovanjskih, obrtno-stanovanjskih in kmetijskih objektov ter graditev pomožnih objektov;
– spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe stanovanja, oskrbnih, storitvenih in obrtnih dejavnosti.
B) Glede oblikovanja objektov in urejanje okolice objektov veljajo vsa splošna merila in pogoji ter:
– okolico objektov je potrebno zasaditi z visokoraslo vegetacijo.
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo splošna merila in pogoji.
D) Glede varstva kulturne dediščine veljajo splošna merila in pogoji.

Območje M
A) Glede vrste posegov v prostor:
– Dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije in dograditve ter nadomestne gradnje. Gradnja pomožnih objektov je dopustna;
– možna je sprememba namembnosti objektov.
B) Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice objektov veljajo splošna merila in pogoji ter:
– nakloni strešin za poslovne objekte večjih dimenzij so lahko manjši (ne manj od 25º), dozidave naj se prilagajajo obstoječemu oblikovanju s kvalitetnim izboljšanjem, za manjše prizidke in nadstrešnice pa se lahko izvedejo enokapnice in drugačni nakloni kot pri osnovnih objektih;
– priporoča se zasaditev z volumsko izrazitejšo vegetacijo.
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo splošna merila in pogoji.
D) Glede varovanja okolja ter varstva kulturne dediščine veljajo splošna merila in pogoji.

Območje O
A) Glede vrste posegov v prostor veljajo naslednja merila in pogoji:
– na območju, namenjenem za centralne dejavnosti, je dovoljena izgradnja avtobusne postaje, parkirišč, trgovskih objektov, objektov za potrebe turističnih dejavnosti, obrtno – stanovanjske objekte ter osrednjega izhodišča za pešpoti po celotnem arealu naselja;
– dovoljena je postavitev kioskov pod pogoji, ki jih predpiše Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto;
– gradnja pomožnih objektov ni dovoljena.
B) Glede oblikovanja objektov in urejanja okolice objektov veljajo, poleg splošnih, naslednja merila in pogoji:
– predvideni objekti morajo biti oblikovani skladno z namembnostjo in funkcijo, prilagojeni oblikovanju obstoječih objektov;
– les, kot gradbeni material, naj se v južnem delu območja čim pogosteje uporablja;
– južno fasado predvidene obvoznice je obvezno zazeleniti z avtohtono drevesno vegetacijo.
C) Glede prometnega urejanja veljajo splošna merila in pogoji ter:
– V skladu s kapaciteto načrtovanih dejavnosti je obvezno zagotoviti ustrezne parkirne površine, ki morajo biti bližje zunanjemu robu območja.
D) Glede varstva kulturne dediščine veljajo naslednji posebni pogoji:
– pri izdelavi projektne dokumentacije je obvezno sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Območje P in R
A) Glede vrste posegov v prostor:
– dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave, nadomestne gradnje stanovanjskih, obrtnih, obrtno – stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe kmetovalcev;
– spremembe namembnosti objektov so dopustne za potrebe kmetijskih, obrtnoproizvodne in oskrbnostoritvene dejavnosti ter potrebe stanovanja.
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji tega odloka ter še:
– novi objekti morajo biti orientirani na ulico z dvoriščem v ozadju;
– gabariti novih objektov morajo biti podrejeni ohranjanju pomembnih vedut na dominanto naselja.
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo splošna merila in pogoji tega odloka.
D) Glede varstva kulturne dediščine ter varovanja bivalnega okolja veljajo splošna merila in pogoji tega odloka.

Območje S
A) Glede vrste posegov v prostor velja:
– dovoljena je izgradnja prizidka ali novogradnja objektov za vzgojo in izobraževanje ter dozidave in rekonstrukcije poslovnega objekta.
B) Glede oblikovanja objektov in urejanje okolice objektov veljajo naslednji pogoji:
– Pri izgradnji novih objektov je obvezno upoštevati strokovno mnenje in pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– obvezno je ohraniti visoka drevesa in usmeriti oblikovanje parkirišč, pločnikov in novih objektov okoli njih;
– priporoča se zasajevanje visokorasle avtohtone vegetacije predvsem ob novi obvoznici te na južni strani območja.
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo splošna merila in pogoji ter:
– urediti je potrebno parkirne površine, zgraditi pločnike in jasno ločiti pešpromet;
– osvetliti javne površine.
D) Glede varstva kulturne dediščine veljajo naslednji posebni pogoji:
– pri izdelavi projektne dokumentacije je obvezno sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Območje T
Za območje T veljajo splošna merila in pogoji tega odloka.

Območje U
A) Glede vrste posegov v prostor velja:
– dovoljene so novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije in dozidave objektov.
B) Glede oblikovanja objektov veljajo splošna merila in pogoji, razen glede vertikalnega gabarita, ki je lahko maksimalno P + M (brez kolenčnega zidu).
C) Glede komunalnega in prometnega urejanja veljajo splošna merila in pogoji tega odloka.

Območje V
A) Glede vrste posegov velja:
– dovoljena je širitev pokopališča ter izgradnja spremljajočih objektov, dograditve in rekonstrukcije.

S sprejetjem tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Šentrupert (Skupščinski Dolenjski list št. 13/89).

Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu RS.