Na podlagi 175. člena Zakona o urejanju prostora ­(ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 pop. in 58/03 – ZZK -1) in 19. člena Statuta občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 18. seji dne 27. 6. 2005 sprejel

Ta odlok ob upoštevanju Urbanistične zasnove Mirna, ki jo je izdelal Savaprojekt iz Krškega (Uradni list RS, št. 36/92) in Odloka o spremembah in dopolnitvah urbanistične zasnove Mirna, ki ga je izdelal Geodetski zavod Slovenije (Uradni list RS, št. 65/04), predstavlja čistopis odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mirna z upoštevanjem odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mirna, ki jih je izdelal Savaprojekt Krško (Uradni list RS, št. 75/94), upoštevanjem odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mirna, ki ga je izdelal Acer Novo mesto d.o.o. (Uradni list RS, št. 7/02), ter dopolnjenega predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mirna, ki ga je izdelal Geodetski zavod Slovenije, pri čemer je iz osnovnega odloka prevzeta ter smiselno dopolnjena vsebina glede na zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – pop.) ter zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).
Tekstualni del obsega odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mirna ter mnenja in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Kartografski del odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mirna je izdelan v digitalni obliki kot čistoris prostorskih ureditvenih pogojev ter njihovih sprememb in dopolnitev na digitalnem katastrskem načrtu ter izrisan v merilu 1:5000 v analogni obliki.

S tem odlokom se določijo merila in pogoji za umestitev objektov v prostor ter drugi ukrepi v zvezi z urbanističnim načrtovanjem znotraj meje urbanistične zasnove za naselje Mirna.

Osnovna merila za gradnje so obstoječe kvalitetne sestavine bivalnega in naravnega okolja. Zato se skozi uravnotežen prostorski razvoj še posebej ohranjajo in dograjujejo pozitivna razmerja v prostoru in kvalitetne naselbinske, arhitekturne in druge kulturne sestavine prostora.
V prostoru, ki je predmet urejanja, se z vsako gradnjo teži k izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev ter revitalizacije naselbinske dediščine.
Kvalitetni elementi vstopov v naselje se morajo ohranjati.
Oblikovanje javnih prostorov (trgi) in objektov mora upoštevati ustvarjeno merilo naselja. Prepovedano je načrtovati in izvajati trge in objekte monumentalnih in megalomanskih dimenzij, če to ni v skladu z merilom že obstoječega stavbnega prostora.

Na območju urejanja PUP-a so dopustne naslednje gradnje:
– novih stavb na prostih gradbenih parcelah, ki se ne urejajo z lokacijskimi načrti
– rekonstrukcije objektov, nadomestne gradnje in odstranitve objektov
– gradbeno inženirskih objektov
– objektov gospodarske javne infrastrukture
– enostavnih objektov: pomožni objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema
– spremembe namembnosti
– spremembe rabe
– vzdrževanje objektov.

Na območju, ki se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji za naselje Mirna, so dovoljene naslednje gradnje:
– gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov na tistih zemljiščih znotraj ureditvenega območja, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele, v skladu z urbanistično – arhitektonskimi značilnostmi obstoječe gradbene strukture,
– gradnja nadomestnih objektov, ki so praviloma locirani na mestu, na katerem je stal objekt in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni, požarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta, lahko tudi delno na kmetijskem zemljišču, če zaradi obstoječe infrastrukture celoten objekt ni možno locirati na stavbno zemljišče,
– gradnja objektov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti kot so kmečke bivalne hiše, hlevi, skednji, silosi, ipd.
– gradnja objektov za potrebe drobnega gospodarstva,
– gradnja objektov za potrebe turistično – gostinskih in športno – rekreacijskih dejavnosti,
– gradnja objektov za komunalne ureditve in njihove rekonstrukcije,
– gradnja pomožnih objektov.
Gabariti:
Situacija mora biti prilagojena obstoječim gradbenim linijam (stanovanjski objekti, gospodarski objekti, pomožni objekti, kombinacija), oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični zasnovi naselja.
Globina objektov oziroma tlorisno razmerje – dolžina: širina mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo – prilagojeno novim tehničnim pogojem funkcioniranja posamezne skupine objektov.
Novogradnje, nadzidave, prizidave so dovoljene le do višinskih gabaritov bližnjih kvalitetnih gradenj enake namembnosti in s podobnimi reliefnimi pogoji.
Za poslovne in druge proizvodne objekte velja, da se morata horizontalni in vertikalni gabarit po možnosti čim bolj prilagajati prostorskim značilnostim lokacije in tehnološkemu procesu dejavnosti ter optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov.
Oblikovanje objektov:
Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave. Če ta ni lokalno izrazita, naj se upoštevajo oblikovne in prostorske značilnosti širšega prostora.
Postavitev novih objektov na parceli mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in prevladujočo lego objekta na parceli, upoštevaje položaj, dostopnost in osnovno orientacijo.
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
a) tlorisna zasnova naj upošteva značilnosti tlorisne tipologije okoliške zazidave
b) streha
streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35–45ْ oziroma prilagojena sosednjim obstoječim objektom, v kolikor so oblikovani kvalitetno in ustrezno prostoru. Odpiranje strešin v obliki frčad je dopustna izven območij varovanja kulturne dediščine.
Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim arhitektonskim elementom in klimatskim razmeram.
Fasade – obdelava fasad in oblikovanje fasadnih odprtin morata izhajati iz namembnosti objekta in se prilagoditi sosednjim tradicionalno kvalitetno oblikovanim istonamenskim objektom. Uporaba močnih in izstopajočih barvnih tonov pri fasadnih opleskih ni dovoljena.
Horizontalna členitev fasade, z okenskimi in vratnimi odprtinami, balkoni, fasadnimi podstavki, okrasnimi venci, mora spoštovati vizuelne efekte bližnje kvalitetne pozidave.
c) etažnost
d) klet
kjer je le možno, naj bo vkopana v terenu
e) pritličje
pritličje naj bo po možnosti v nivoju terena
f) nadstropje
pri izbiri višinskega gabarita igra pomembno vlogo okoliška gradnja, ter vedutna izpostavljenost.
g) podstrešje naj bo izkoriščeno

Dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževanje objektov je dopustno le v takem obsegu, da ne porušijo urbanistično arhitektonskih značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje na parceli, razmerje med objekti, gradbena linija in merilo obstoječih objektov. Sprememba namembnosti prostorov oziroma objektov je možna, če to ni v nasprotju s predvideno dolgoročno rabo prostora.

Na območju PUP-a so dovoljene gradnje objektov gospodarske infrastrukture, rekonstrukcije in vzdrževalna dela teh objektov. Komunalne naprave in objekti (TP, črpališča, javne sanitarije, vodni zbiralniki ipd.) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem terena.

Za gradnjo enostavnih objektov veljajo določbe pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

Pomožni objekti se lahko gradijo kot prizidki k obstoječim objektom, lahko so prosto stoječi, morajo pa biti zakriti pogledom iz ulice. Streha prizidka mora imeti praviloma enak naklon kot obstoječi objekt, možne so tudi ravne strehe. Streha mora imeti enako kritino kot obstoječi objekt in mora oblikovno ohranjati karakteristične elemente fasade obstoječega objekta.

Zunanja ureditev prostora mora upoštevati naslednja načela:
– kota zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem
– podporni zidovi so možni samo na delih, kjer ni možno drugačno zavarovanje brežin, material za podporne zidove je naraven, kamen
– okolica objektov se zazeleni ali drugače ustrezno uredi
– ograje so dovoljene zaradi varovanja objektov in zemljišč pred nezaželenimi vplivi okolice, lahko so iz avtohtonih grmovnic, naravnega kamna ali leseni plotovi ali drugi ustrezni materiali
– saditev avtohtonih in sadnih dreves

Lokacija za postavitev spominskih obeležij na posameznih območjih ali objektih mora biti izbrano tako:
– da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost
– da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta, če je obeležje na objektu
– da se vklaplja v okolje in ga kvalitetno dopolnjuje.
Spominska obeležja na območjih ali posameznih objektih, za katere veljajo pogoji ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine, se ne smejo postavljati brez mnenj in soglasij pristojnih služb.

Začasni objekti, ki so prvenstveno namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski, stojnice in podobno se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Oblikujejo se tako, da ne kvarijo izgleda ulice ali trga, z upoštevanjem kulturne krajine. Z njihovo namestitvijo se ne sme bistveno ovirati izvajanje drugih dejavnosti v prostoru in vzdrževanje komunalnih naprav. Po prenehanju dovoljenega roka se morajo odstraniti in vzpostavitvi zemljišča v prvotno stanje.

Površina gradbene parcele mora minimalno ustrezati sledečim kriterijem:
Faktor izrabe gradbene parcele (i) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (z) se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele.

+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Namenska raba gradbene parcele                |     Faktor    |   Faktor  |
|                                              |  zazidanosti  | izrabe (i)|
|                                              |      (z)      |           |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Čista in splošna stanovanjska območja         |      0,4      |    1,2    |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Stanovanjska območja s kmetijskimi            |               |           |
|gospodinjstvi                                 |      0,2      |    0,4    |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Območja objektov družbene infrastrukture      |      0,6      |    1,6    |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Območje centra                                |      0,9      |    3,5    |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Mešana območja                                |      0,6      |    1,2    |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+
|Območja proizvodnih dejavnosti                |      0,8      |    2,4    |
+----------------------------------------------+---------------+-----------+

Dovoljena gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda, gradnja objektov za vzdrževanje naravnih vodotokov ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. Zagotoviti renaturalizacijo vodnih bregov in revitalizacijo obvodnega prostora.

Cestno omrežje
(1) Pri rekonstrukciji cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometno tehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke ter vidno izpostavljene in krajinsko značilna območja.
(2) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je treba višino cestišča in površin za pešca uskladiti z višinami urejenega terena pred objekti in višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša. Paziti je potrebno, da se asfaltirana površina ne nadaljuje s cestišča vse do stavb. Po možnosti naj se na robu cestišča oblikuje kamnita mulda ali pločnik.
(3) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno iz javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč. Rešitvi dostopa mora biti podrejena tudi zunanja ureditev objekta vključno s parkirnimi in ostalimi manipulativnimi površinami.
(4) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop urgentnih in interventnih vozil. Zasnova cestnih priključkov mora zagotavljati preglednost in ostale pogoje glede varnega vključevanja prometa.
(5) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. Obračanje vozil mora biti zagotovljeno tudi na vseh internih manipulativnih ali dvoriščnih površinah.
(6) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob državni cesti na državno cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran regionalne ceste 15,00 m.
(7) V kolikor območje ureditve nižjega prostorskega akta ali gradnja objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, enostavnih) posega v varovalni pas ali cestno telo državne ceste, se je vsak posamezen investitor dolžan držati sledečih postopkov oziroma si s strani upravljalca državne ceste Direkcije RS za ceste – Območje Novo mesto dolžan pridobiti sledeče:
– smernice za načrtovanje in mnenja za plansko investicijske akte nižjega nivoja,
– projektne pogoje ter soglasja in dovoljenja za objekte, za katere se bo pridobivalo gradbeno dovoljenje, ne bodo pa podrobneje obdelani v plansko investicijskih aktih nižjega nivoja,
– soglasja in dovoljenja za vse ostale (nezahtevne) objekte, za katere se ne bodo pridobivala gradbena dovoljenja
– dovoljenja za zapore cest za objekte, ki se bodo izvedli na območju plansko investicijskega akta nižjega nivoja,
– dovoljenja za izredne prevoze, ki se bodo izvajali za potrebe izgradnje objektov v območju plansko investicijskega akta nižjega nivoja,
– služnostne pravice na podlagi veljavne služnostne pogodbe in izvedbe vpisa v zemljiško knjigo
Hodniki za pešce, peš površine
(1) Varovano območje poti za pešce pomeni smer povezovanja javnih peš povezav za pešce. Potek tras ter dimenzije je potrebno prilagoditi terenu in drugim razmeram v prostoru. Hodnik za pešce naj se od cestišča loči vizualno po barvi ali v izbiri materiala. V primeru asfaltirane izvedbe naj se hodnik za pešce ne dotika neposredno stavb.
(2) Širine hodnikov za pešce je najmanj 1.60 m oziroma skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob pomembnejših prometnicah, glede na ugotovljene potrebe.
(3) Urejanje hodnikov za pešce, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir ter osvetljeni.
Kolesarske steze
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča praviloma nivojsko ločena od vozišča ali kot kolesarske poti. Dvostranske kolesarske steze so minimalne širine 1 m, dvosmerne pa širine 2 m.
Mirujoči promet (parkiranje)
(1) Pri gradnji novih objektov (dozidavah, nadzidavah), rekonstrukcijah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli objekta. Pri enostanovanjski stavbi morata biti zagotovljena najmanj dva parkirna mesta, pri večstanovanjskih stavbah pa min 1,50 parkirnega mesta na vsako stanovanje. Izjemoma se parkirišča lahko zagotavljajo na javnih ali drugih površinah, če je stavba v območju ohranjanja značilne vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli.
(2) Pri stavbah z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (stavbe za storitvene dejavnosti, industrijske stavbe) je treba parkirne prostore zagotoviti na gradbeni parceli stavbe, na skupnem parkirišču za več stavb skupaj ali pogodbeno na drugem stavbnem zemljišču. Uporaba javnih parkirišč za potrebe posamezne stavbe je dopustna samo v soglasju z upravljalcem javnega parkirišča).
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
Avtobusna postajališča
Izgled in oblika avtobusnih postaj morata biti izvedena na podlagi javnega ali vabljenega natečaja.
Ulično pohištvo
Izbor tipologije in oblik uličnega pohištva je potrebno izvesti na podlagi javnega ali vabljenega natečaja.

Na območju rezerviranih površin koridorja predvidene obvoznice je prepovedana gradnja objektov.

Železnica
Ob železniški progi Trebnje–Sevnica, ki poteka preko območja, ki ga urejajo ti prostorsko ureditveni pogoji, se varuje koridor za potrebe elektrifikacije.
Za vsak poseg v 200 metrskem varovalnem progovnem pasu železnice, se upošteva veljavni zakon o varnosti v železniškem prometu in pravilnik o graditvi gradbenih objektov ali drugih objektov v varovanem progovnem pasu, glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji, proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane žel. proge. Za objekte v železniškem varovalnem progovnem pasu morajo investitorji pridobiti soglasje h gradnji od pristojnega soglasodajalca.
Ukine se železniški prehod ceste proti zaselku Sv. Helene.

(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena gradnja novih objektov, razen izjemoma s soglasjem upravljalca voda oziroma predlagateljem rezervata. Na obstoječih objektih do dopustna le vzdrževalna dela.
(2) Obstoječi in predvideni objekti se priključijo na obstoječa javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenja odpadnih voda, oskrbe z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje. Trase komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajene.
(3) Komunalni in energetski vodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi sanirati.
(4) Nadzemne komunalne in energetske objekte in napeljave (transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba locirati nevpadljivo. Objekti morajo biti primerno arhitekturno prilagojeni kontekstu neposrednega okoliškega prostora.
(5) Gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih in energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in naprave na isti trasi ter ureditev prometnih površin.
(6) Komunalna in energetska infrastruktura mora praviloma potekati po javnih površinah v kolikor to dopuščajo terenske in druge razmere. V primeru poteka komunalne in energetske infrastrukture v območju cestnih teles je treba sanirati tudi celotno tangirano območje prometnih in peščevih površin.
(7) Občinska uprava lahko v postopku izdaje lokacijske informacije za gradnjo ali rekonstrukcijo posameznega komunalnega ali energetskega voda oziroma objekta, na podlagi podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture pogojuje potek trase voda oziroma lokacijo objekta.
(8) Najvišje območje na Rojah se namenja izgradnji vodohrana. Dovoljena je gradnja oddajnikov in podobnih objektov.
(9) Na območjih vodnih virov (Greda, Dana) z varstvenimi pasovi veljajo določila odloka o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode. Ožje varstvene pasove s črpališči je možno zaščititi z ustreznimi ograjami ali objekti.

Elektroenergetsko omrežje
(1) Za zagotovitev ustrezne oskrbe z električno energijo je dopustna gradnja visoko in nizko napetostnih vodov ter transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba locirati v okviru poselitvenega območja naselja ob upoštevanju omejitvenih meril in pogojev.
(2) Pri gradnji novih objektov in večjih rekonstrukcijah visoko in nizkonapetostnega elektro omrežja je obvezna podzemna izvedba s kabelsko kanalizacijo. Obvezne so predhodne arheološke raziskave. V enaki izvedbi morajo biti izvedeni tudi vsi individualni priključki, katerih izvedba mora upoštevati tudi možnost kasnejše navezave ostalih uporabnikov v neposredni okolici. Transformatorske postaje in kabelske prosto stoječe omare je dopustno postavljati le izven varovalnih pasov javnih cest.
(3) Za obstoječe in predvidene daljnovode je treba upoštevati varovalne pasove. Gradnja v teh pasovih je omejena oziroma dopustna po pogojih upravljalca.

Telekomunikacijsko omrežje
(1) Nova telefonska in druga telekomunikacijska kabelska omrežja je dopustno izvajati le v skupnem koridorju in izključno v podzemni izvedbi po predhodnih arheoloških raziskavah.
(2) Bazne postaje namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam je treba postavljati praviloma znotraj poselitvenega območja naselja z upoštevanjem varovalnih odmikov. Bazne postaje ne smejo imeti škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter zdravje ljudi.

Javna razsvetljava
(1) Javna razsvetljava se izvede ob cestah in peš površinah. Zagotavljati mora minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi. Izbira svetil ne sme povzročati svetlobnega onesnaženja v okolju.

Odstranjevanje odpadkov
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna skupna odjemna mesta za komunalne odpadke in ekološki otoki, ki morajo biti na javni površini.
(2) Odjemna mesta z zabojniki v naseljih morajo biti dostopna in urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah.

Vodovodno omrežje
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti obvezno priključeni na javno vodovodno omrežje, skladno s pogoji upravljalca.
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme.
Na območju naselja Mirna sta dva zajetja pitne vode in sicer »zajetje Mirna« ob podjetju Dana in »zajetje Greda«. Posegi na varstvenih območjih so dovoljeni v skladu z odlokom o varstvu virov pitne vode v Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode ter okoljsko zakonodajo. Če je predvidena gradnja takega značaja, za katerega ni dovoljena gradnja v posameznem varstvenem pasu, taka gradnja ni dovoljena.

Kanalizacijsko omrežje
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zasnovano ločeno za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda.
(2) Vse fekalne odpadne vode se priključijo na javno kanalizacijo s čistilno napravo. Tehnološke odpadne vode se priključijo na javno kanalizacijo le, če so predhodno očiščene, do predpisane stopnje onesnaženosti. Kanalizacija za odvod odpadnih fekalnih vod mora biti vodotesna.
(3) Do izgradnje omrežja za odvajanje in čiščenja fekalnih voda so obvezne vodotesne greznice, katerih vsebina se odvaža na centralno čistilno napravo. Individualna praznitev greznic je dopustna lastnikom, ki razpolagajo s svojimi kmetijskimi površinami na katerih ni omejena raba zaradi bližine varstvenih pasov pitne vode ali ostale omejitve s področja varstva okolja.
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic in streh objektov se morajo odvajati v ponikovalnico ali vodotoke. Padavinske vode z utrjenih prometnih in manipulativnih površin se morajo odvajati v javno kanalizacijo, ponikovalnico ali vodotoke preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam, ki imajo urejen priključek na javno vodovodno omrežje ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti začasen priključek na javno kanalizacijo ali urejeno vodotesno greznico.

Varstvo zraka
Pri opredelitvi pogojev za posege v prostor, ki vplivajo na kvaliteto zraka je potrebno upoštevati zakonodajo, ki ureja področje varstva zraka.

Varstvo pred hrupom
Pri opredelitvi pogojev za posege je potrebno upoštevati zakonodajo s področja varstva pred prekomernim hrupom.
Za hrup občutljiva območja, kot so vzgojno varstveni zavodi, rekreacijske površine ipd. se zaščitijo pred prekomernim hrupom, ki ga povzroča promet na regionalnih in lokalnih cestah, železnici, proizvodni obrati itd. z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi. Protihrupna zaščita mora biti izvedena pred začetkom opravljanja dejavnosti.
V stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati dejavnosti, ki ne prekoračujejo dovoljenih nivojev hrupa za to območje.

Varstvo voda in vodnih površin
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je potrebno zagotoviti ustrezen odmik objektov od roba struge ali od roba vodnega zemljišča v skladu s predpisi ki urejajo področje upravljanja z vodami. Za posege v vodotok in njegov varstveni pas je potrebno pridobiti mnenja in soglasja pristojnih služb za varstvo okolja ter ohranjanja narave.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki so določene v 84. členu Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče in sega pri vodah 1. reda 15 metrov od robov vodnega zemljišča (reka Mirna), na vodah 2. reda (preostale vode) pa 5 metrov od robov vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
Prav tako je omejena gradnja na ogroženih območjih, kamor spadajo poplavno območje, erozijsko območje in plazovito območje. Za vsa ta ogrožena območja je treba pri posegih v prostor upoštevati določila 85. do 89. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Vsi posegi, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.

Varstvo pred požarom
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev.
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno protipožarno zaščito.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil.
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje je nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V območjih kjer to ni mogoče mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka prek primerno opremljenega odjemnega mesta.

Na območjih poplavnih voda se ne sme izvajati posegov v prostor, ki bi lahko imeli za posledico spremembo smeri ali količin odtoka poplavnih voda in gradenj stanovanjskih, poslovnih ali drugih bivanju ali dejavnostim namenjenih objektov.
Območja kjer je v prostorskem planu predvidena omejena raba zaradi posebnega statusa za potrebe civilne zaščite, so opredeljena v PUP tako, da se varuje ali nadgradi določene funkcije posameznega območja.

Vse gradnje in rekonstrukcije ter ostale ureditve na objektih kulturne dediščine je potrebno urejati v skladu s pogoji in smernicami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Objekti kulturne dediščine so objekti, ki so razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike, oziroma objekti, ki so v fazi razglasitve. Gradnje in rekonstrukcije se morajo izvajati v skladu z določili razglasitvenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za vse ostale objekte, ki so evidentirani kot kulturna dediščina, pa še niso zavarovani z ustreznimi akti, pa je potrebno upoštevati smernice pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Območje, ki ga ureja PUP – Mirna, je v večjem delu znotraj območja POKD – območje z večjim številom kulturnih spomenikov in kulturne dediščine in je razvidno iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
POKD 23 – Mirnska dolina
460 Mirna – trško jedro
461 Mirna – cerkev sv. Janeza Krstnika
2038 Mirna – cerkev sv. Helene
7527 Mirna – grad
9333 Mirna – kamnit most
14145 Mirna – arheološko najdišče Gradec
710137 Mirna – spomenik NOB na Rojah
710274 Mirna – Kramarjeva domačija
710275 Mirna – gostilna »pri Francki«
710276 Mirna – gostilna Kolar
710278 Mirna – hiša Pot na Laze 1
710279 Mirna – Zaplatarjeva domačija
710290 Mirna – hiša Glavna cesta 10
710291 Mirna – Böhmova vila
710292 Mirna – vila Cesta na Fužine 8
710293 Mirna – Škarjatova domačija
710294 Mirna – Kolenčeva gostilna
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/1999);
– Konvencijo o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva (Granada – 1985, Uradni list RS, št. 3/1993)
– Evropsko konvencijo o varstvu arheološke dediščine – dopolnjena (La Valetta – 1992, podpisana in ratificirana – Poročevalec 1/1999).

Na območjih ohranjanja narave se upoštevajo naravovarstvene smernice (št. 6-II-43/2-O-02, 6-III-36/2-O-02), ki jih je februarja 2002 izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto.
Na območju PUP – Mirna so evidentirana naslednja območja ohranjanja narave:
– 310 Mirna – hidrološka naravna vrednota
– 1279 Vejar – hidrološka naravna vrednota
– 1283 Zabrščica – hidrološka naravna vrednota
– 1334 sadovnjak v Mirni – habitatni tip
– SI 3000059 Mirna – posebno varstveno območje Natura 2000
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati:
– razvojne in varstvene usmeritve za hidrološke naravne vrednote;
– usmeritve za habitatne tipe, s katerimi se ohranjajo v ugodnem stanju;
– usmeritve, ki so podane v Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000);
– usmeritve za rabo in izkoriščanje naravnih dobrin, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, naravno ravnovesje in varujejo ekosisteme.
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve na območju, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je po 105. členu zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2) potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje in prostor.

Način ravnanja s plodno zemljo
Pri zemeljskih delih je potrebno kvalitetno prst odgrniti in deponirati vendar izven območij ohranjanja narave. Prst se uporabi za zunanjo ureditev in izboljšanje zemljišč znotraj naselja oziroma izboljšanja kmetijskih zemljišč.

Zasaditve
Zelene površine znotraj naselja Mirna se zasadijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Pri zasaditvi morajo prevladovati listnata drevesa.
Na obravnavanem območju se upoštevajo priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini in na območjih strnjene poselitve, kot je določeno v 35. in 36. členu Zakona o ohranjanju narave ter v soglasju pristojnega Zavoda RS za varstvo narave.

Znotraj območja prostorskih ureditvenih pogojev se določajo posebna merila in pogoji za posege v prostor za naslednja ureditvena območja:
1 Staro jedro
2 Center
3 Roje
4 Grajske njive
5 Industrijsko območje
6 Obrtno-industrijsko območje
7 Obrtno-stanovanjsko območje
8 Območje čistilne naprave
9 Območje – Roje – vrh
10 Športno rekreacijski center
11 Grad – bazen
12 Zapuže
13 Ostala območja
14 Nad cerkvijo

Območje je namenjeno bivanju, upravnim funkcijam in uslužnostnim dejavnostim. Do sprejetja lokacijskega načrta so na tem ureditvenem območju možne novogradnje, nadomestne gradnje, rekonsrtukcije, spremembe namembnosti, spremembe rabe ter dozidave.
Za posege na objektih opredeljenih kot kulturna dediščina je potrebno pridobiti smernice, pogoje in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

V stavbni strukturi starega jedra naselja Mirna se razlikujeta dva tipa objektov:
– Enonadstropna hiša trškega videza ob ulici, ki tvori primarni niz ulične fasade in je sestavni del enote z internim dvoriščem ter sekundarno stavbno strukturo. Vertikalni gabariti so praviloma P+1+M.
– Pritlična kmečko–obrtniška hiša, ki je praviloma stanovanjska hiša oblikuje ulično fasado ali sekundarno stavbno strukturo z gospodarskimi poslopji. Vertikalni gabarit je P+PO.

Merila in pogoji za oblikovanje trške in kmečko-obrtniške hiše:
– pritličje trške hiše se lahko oblikuje kot javno, nadstropje in podstrešje pa stanovanjsko ali upravno
– kmečko-obrtniška hiša pa lahko oblikuje notranje interno dvorišče namenjeno obrtni ali kmetijski dejavnosti
– vertikalni gabariti so max. (K)+P+1+M
– možna je izvedba kleti, ki pa je v celoti ali delno vkopana glede na naklon terena
– vhod v objekt se oblikuje z ulice
– prostori med stavbami so namenjeni za dostop na interno dvorišče
– fasade objektov se oblikujejo v enotnem proporcijskem sistemu, ki je prisoten na širšem prostoru
– fasadno ploskev se oblikuje v homogeno, likovno, prostorsko kompozicijo, s praviloma osno členitvijo fasadnih elementov. V vertikalni simetrali fasade se oblikuje glavni vhod v stavbo, na strehi so dopustne frčade
– v pritličju se po potrebi oblikujejo izložbena okna, primerno oblikovana in usklajena z ostalimi elementi fasade
– vhod v garažo z ulične strani ni dovoljen
– glavni vhod v hišo je lahko oblikovan kot prehod skozi hišo v notranje dvorišče
– streha je praviloma simetrična dvokapnica z možnostjo oblikovanja frčad (tam kjer so zgodovinsko izpričane oziroma samo v osi nad glavnim vhodom) in čopov, naklon strehe se naj prilagodi obstoječim (35 do 47 stopinj)
– kritina se tudi prilagodi obstoječi, to pa je bobrovec in ostale vrste opečne kritine
– dovoljeno je podaljšanje napušča strehe kot nadstrešek
– z dvoriščne strani je dovoljeno oblikovanje ganka
– kolenčni zid mora biti skrit pod napuščem tako, da je višina kapi v višini stropa nad etažo
– dovoljeni so reklamni izveski, oblikovani brez uporabe utripajočih neonskih luči in skladno z objektom, na katerem so postavljeni in z dejavnostjo, ki jo oglašujejo
– na glavnih ali obcestnih fasadah stavb ni dovoljena namestitev komunalnih omaric (PTT, elektro, plin, ipd)
– plinske cisterne morajo biti vkopane.

Merila in pogoji za oblikovanje internih dvorišč kot sekundarnega niza:
– stavbe sekundarnega niza oblikujejo notranje interno dvorišče za primarnim nizom stavb in predstavljajo mejo med naselbinskim telesom in naravnim prostorom,
– stavbe sekundarnega niza so namenjene gospodarski in kmetijski dejavnosti,
– vertikalni gabarit je praviloma samo pritličen z uporabnim podstrešjem,
– stavbe ne smejo presegati višinskega gabarita stavb primarnega niza,
– elementi sekundarnega dela ne smejo biti vidni preko slemena primarnega niza v bližnjem prostoru ulice,
– višina objekta naj bi se nižala od primarnega niza do naravnega prostora.

Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih pomembnih z vidika varstva kulturne dediščine je potrebno ohraniti prvotne elemente členitve fasade (oblika in izvedba stavbnega pohištva, omet, obdelan kamen, barva fasade in stavbnega pohištva) in likovne elemente (dekorativni fasadni elementi izvedeni v ometu, dekorativno oblikovanje prezračevalnih lin, stenske slike, posebno dekorativno oblikovanje vratnih in okenskih kamnitih ali lesenih okvirjev ipd.)

2A – Območje centra je namenjeno za centralne mesto tvorne funkcije.
Možna nadomestna gradnja, gradnja novih eno in več stanovanjskih objektov in gradnja objektov družbenih dejavnosti, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli, dozidave, nadzidave, preureditve podstrešij, spremembe namembnosti in vzdrževalna dela.
Na območju tovarniškega kompleksa so možne sanacije obstoječih objektov (fasade in strehe), adaptacije prostorov v objektih ter gradnja objektov za nemoteno funkcioniranje proizvodnje. Sprememba tehnološkega postopka je možna pod pogojem, da se ne poslabšujejo vplivi na okolje. Možne so spremembe namembnosti za namene iz prvega odstavka tega člena.
Pri oblikovanju posegov v prostor na območju Centra je potrebno vertikalne gabarite prilagajati obstoječi grajeni strukturi.
2B – Dovoljena je gradnja več stanovanjskih objektov z maksimalnim gabaritom največ K+P+2+M.
2C – Območje je namenjeno gradnji otroškega vrtca.

Ureditveno območje Roje je stanovanjsko območje, dopolnjeno z uslužnostimi in servisnimi dejavnostmi. Sestavljajo ga naslednje gradbene celote s pogoji za poseganje v prostor:
3A – Dovoljene so gradnje večstanovanjskih objektov, ki se oblikovno prilagajajo obstoječi gradnji, dograditve in spremljajoče zunanje ureditve. Vertikalni gabarit večstanovanjskih objektov ne sme presegati obstoječe pozidave. Dovoljena je gradnja niza individualnih garaž za stanovalce.
3B – Dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih hiš, dvojčkov ali vrstnih hiš. Vertikalni gabariti so K (le-ta mora biti vkopana oziroma lahko sega največ 1m iz terena) +P+M.
3C – Dovoljena je gradnja poslovno stanovanjskih objektov. Vertikalni gabariti K+P +M.
3D – Dovoljena je individualna gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov max. vertikalnih gabaritov K+P+M. Pred vsako gradnjo so potrebne dodatne geološke raziskave. V primeru nestabilne geološke podlage se zemljišča namenijo zelenim in rekreacijskim površinam.
3E – Na območju gradbene celote so dovoljeni posegi iz 4. člena.
3F – Dovoljena so urejanja zelenih površin, posegi na obstoječem spomeniku pa le v skladu s soglasji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine
Na ureditvenem območju Roje so dovoljene samo tiste nemoteče dejavnosti, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
– zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest
– infrastrukture ne obremenjujejo več kot dve stanovanjski hiši
– ne prekoračujejo s predpisi dovoljenih emisij v okolje, ki veljajo za stanovanjska območja
– na celotnem območju je dovoljena sprememba parcelacije.

Ureditveno območje Grajske njive je namenjeno stanovanjski in storitveni dejavnosti.
Za območje je predvidena izdelava lokacijskega načrta. Do izdelave LN pa je možna le gradnja ali rekonstrukcija infrastrukture.

Industrijsko območje je namenjeno industrijskim, obrtnim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim in prometu.
5A – Dovoljena je gradnja novih industrijskih objektov za namene proizvodnje in skladiščenja, manipulativne površine ipd. kot zapolnitev prostih površin. Oblikovanje novih industrijskih objektov mora slediti vertikalnim gabaritom obstoječih objektov. Dovoljene so postavitve ograj za varovanje premoženja, plinskih cistern in enostavnih objektov.
5B – Dovoljena je novogradnja objektov oskrbne in storitvene dejavnosti kot zapolnitev prostih površin in spremembe namembnosti, dograditve, rekonstrukcije obstoječih objektov ter gradnja enostavnih objektov.
5C – Dovoljene so dograditve železniške postaje ter spremembe namembnosti za stanovanja in spremembe namembnosti za storitvene in oskrbne dejavnosti, objekti, ki služijo za nemoteno delovanje železniškega transporta, gradnje parkirnih in manipulativnih površin, dograditve in rekonstrukcija obstoječih objektov in gradnja enostavnih objektov.

Ureditveno območje je namenjeno obrtni in industrijski dejavnosti. Na prostih površinah ureditvenega območja niso dovoljene gradnje do sprejetja lokacijskega načrta.
Dovoljene so dozidave in spremembe namembnosti obstoječega kompleksa ter gradnja enostavnih objektov.

Gradnje so opredeljene v zazidalnem načrtu za to območje.

Ureditveno območje čistilne naprave je namenjeno širitvi čistilne naprave in dopolnilnim dejavnostim s predelavo in pakiranjem odpadnih komponent ipd.. Širitev čistilne naprave mora upoštevati gabarite in oblikovane značilnosti čistilne naprave, obvoznice, katere koridor poteka ob njej ter priključka do industrijske cone.

Območje je namenjeno varstvenemu pasu vodohrana Roje. Dovoljena je izgradnja vodohrana, oddajne antene za različne namene ipd.

Ureditveno območje je namenjeno športno-rekreacijskim površinam in objektom.
Dovoljene so gradnje športnih igrišč, balinišča, otroških igrišč, postavitev igral, ureditev sprehajalnih poti, enostavnih objektov ter začasnih objektov za množične prireditve (vrtiljaki, začasni šotori …)
Dovoljena je ureditev dostopov tudi za funkcionalno ovirane osebe do območij ali posameznih objektov in naprav. Dopušča se tudi gradnja potrebnih pomožnih objektov za hrambo orodja in paviljon odprtega tipa.
Po sprejetju lokacijskega načrta pa se gradnja in ureditve dopuščajo v skladu z njim.

Ureditveno območje je namenjeno športno-rekreacijskim površinam, gostinstvu, turizmu in prezentaciji nekdanjega gospodarskega dela mirnskega gradu.
Dovoljena je gradnja športno-rekreacijskih, gostinskih in turističnih objektov. Oblikovanjein vertikalni gabariti objektov morajo biti usklajeni s krajinskimi značilnostmi prostora.

Ureditveno območje Zapuže je namenjeno stanovanjski in nemoteči poslovni dejavnosti. Glede oblikovanja veljajo splošna merila in pogoji.

Dopustna je novogradnja na prostih gradbenih parcelah za stanovanja in nemoteče oskrbne in storitvene dejavnosti, nadomestne gradnje, ureditve podstrešij, nadzidave, prizidave, spremembe namembnosti, gradnje enostavnih objektov in objektov za kmetijske namene.
Na robnih območjih (13) ob obrtno–industrijskem območju je dopustna sprememba namembnosti tudi za dejavnosti iz lokacijskega načrta.
Na območju nad cerkvijo so dopustne ureditve v smislu izboljšanja obstoječega zelenega predela nad centrom. Gradnje niso dovoljene.

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mirna (Uradni list RS, št. 75/94, 7/02)

Nadzor nad izvajanjem prostorsko ureditvenih pogojev za naselje Mirna opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.