Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Zmaga Ukmarja iz Sežane, Martina Davorina Ukmarja iz Nove Gorice ter Dragice Čehovin in Adolfa Čehovina iz Štanjela, na seji dne 7. julija 2005

1. Odlok o uvedbi samoprispevka na območju Vaške skupnosti Gornja Branica (Uradni list RS, št. 108/03) se razveljavi.
2. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o uvedbi samoprispevka na območju Vaške skupnosti Gornja Branica (Uradni list RS, št. 108/03), začet na pobudo Dragice Čehovin in Adolfa Čehovina, se ustavi.

1. Pobudniki navajajo, da je Odlok o uvedbi samoprispevka na območju Vaške skupnosti Gornja Branica (v nadaljevanju: Odlok) v neskladju s 1. členom Zakona o samoprispevku (Uradni list RS, št. 87/01 – v nadaljevanju: ZSam-1), ker uvaja samoprispevek za gradnjo oziroma rekonstrukcijo vaškega kulturnega doma v Gornji Branici, ki je zasebna nepremičnina v lasti Rimskokatoliške cerkve. Menijo, da se lahko na podlagi 1. člena ZSam-1 samoprispevek uvede le za gradnjo ali rekonstrukcijo lokalne javne infrastrukture, ki jo zagotavlja občina. Izpodbijani odlok naj bi bil nezakonit tudi zato, ker ne določa višine sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, kot to določa 12. člen ZSam-1. Nezakonita naj bi bila tudi določba 13. člena Odloka, ki pooblašča Vaški odbor Vaške skupnosti za odločanje o uporabi morebitnega zbranega presežka sredstev samoprispevka za javne namene na območju vaške skupnosti. Pobudnika Zmago Ukmar in Martin Davorin Ukmar sta v dopolnitvi pobude predložila odločbi o odmeri samoprispevka in odločbi o zavrnitvi pritožbe zoper odločbi o odmeri samoprispevka, pobudnik Zmago Ukmar pa je predložil tudi Dokument identifikacije investicijskega projekta z dne 26. 6. 1997 in Dokument identifikacije investicijskega projekta – kulturni vaški dom v Gornji Branici – Kodreti, izdelan v maju 2003 (v nadaljevanju: Dokument). V dopolnitvi pobude pobudnik Zmago Ukmar zatrjuje, da iz Dokumenta izhaja očitna nezakonitost izpodbijanega odloka, saj je samoprispevek uvedel za rekonstrukcijo objekta v nadstropju, kjer so predvidena počitniška stanovanja, in sicer za objekt, ki ga ima Občina Komen (v nadaljevanju: Občina) v najemu na podlagi neveljavne pogodbe in aneksa k tej pogodbi. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijani odlok odpravi.
2. Občinski svet Občine Komen (v nadaljevanju: Občinski svet) v odgovoru na pobudo navaja, da so se krajani odločili, da bodo še nadalje zbirali sredstva za zaključno ureditev Kulturnega vaškega doma v Gornji Branici – Kodreti, ki ga urejajo že daljše obdobje. Zatrjuje, da ZSam-1 ne opredeljuje pojma "javna infrastruktura, ki jo zagotavlja občina," zato je po njegovem mnenju ta pojem mogoče razlagati tako, da ne gre le za nepremičnine, ki so v lasti občine, ampak gre lahko tudi za objekte, ki jih občina zagotavlja na kakšni stvarnopravni ali obligacijskopravni podlagi. Za opredelitev nepremičnine kot javne infrastrukture naj bi bilo bistveno predvsem to, da je njena uporaba zagotovljena vsem in da je namenjena izvajanju javnih služb, pri čemer ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je ta namen zagotovljen. V konkretnem primeru naj bi bila tovrstna javna uporaba objekta, ki je sicer v lasti Rimskokatoliške cerkve, zagotovljena s pogodbo o uporabi in koriščenju objekta za potrebe kulturnega vaškega doma (v nadaljevanju: sporazum). Na poziv Ustavnega sodišča je župan občine nato Ustavnemu sodišču poslal kopiji overjenega sporazuma in aneksa k temu sporazumu z dne 5. 9. 2003, s katerim sta se Občina in Kuracija Gornja Branica dogovorili o ustanovitvi stavbne pravice na sporni nepremičnini, ter kopijo zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo pridobitve stavbne pravice pri tej nepremičnini z dne 2. 6. 2005. Občinski svet meni, da ne gre za neracionalno razpolaganje z zbranimi sredstvi. V zvezi z navedbo pritožnikov, da bi moral izpodbijani odlok v skladu z 12. členom ZSam-1 določati višino sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, Občinski svet navaja, da je ta določba neizvedljiva, saj je višina zbranih sredstev odvisna od več dejavnikov, ki jih je za celotno obdobje veljavnosti Odloka nemogoče predvideti. Ne glede na navedeno pa po mnenju Občinskega sveta navedena pomanjkljivost izpodbijanega odloka ne more pomeniti takšne nezakonitosti, ki bi zahtevala odpravo oziroma razveljavitev Odloka. Glede zatrjevanja pobudnikov, da je nezakonit tudi 13. člen Odloka, Občinski svet tudi meni, da je navedeno določbo 13. člena Odloka možno interpretirati le tako, da daje Vaškemu odboru pooblastilo za odločanje o tem, za katero investicijo v lokalno javno infrastrukturo bo presežek uporabljen, ne pa, da prepušča Vaškemu odboru prosto odločitev o namenu uporabe takšnih sredstev.

3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-337/04 z dne 13. 1. 2005 pobudo za začetek postopka za oceno zakonitosti Odloka sprejelo in izvrševanje izpodbijanega odloka zadržalo do končne odločitve Ustavnega sodišča.
4. ZSam-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da občina lahko uvede samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne komunalne infrastrukture, javne prometne infrastrukture, javne infrastrukture na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva, kulture, športa ter druge javne infrastrukture, ki jo zagotavlja občina. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se smejo sredstva samoprispevka uporabiti samo za namen, za katerega je bil samoprispevek uveden. Člen 13 ZSam-1 še posebej določa, da je samoprispevek namenski prihodek občine in da se evidentira v okviru posebnega stroškovnega mesta. Tudi presežek sredstev samoprispevka se po dokončanju investicijskega programa sme uporabiti samo za investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture.
5. Opredelitev pojma javna infrastruktura na področju kulture vsebuje prvi odstavek 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 – v nadaljevanju: ZUJIK), ki določa, da sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture nepremičnine in oprema, ki so v javni lasti in so namenjene kulturi (v nadaljevanju: javna kulturna infrastruktura). Po prvem odstavku 4. člena ZUJIK pa so kulturne dejavnosti vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju nepremične in premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdio-vizualnih in drugih umetnosti, ter novih medijev, na področju založništva in knjižničarstva, kinematografije in na drugih področjih kulture. Glede na navedeno je moralo Ustavno sodišče najprej oceniti, ali je bil samoprispevek uveden za rekonstrukcijo objekta, ki je namenjen kulturi oziroma v katerem se opravljajo predvsem kulturne dejavnosti.
6. Izpodbijani odlok v 3. členu določa: "Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka, se bodo uporabila v skladu z Dokumentom identifikacije projekta – kulturni vaški dom v Gornji Branici – Kodreti". Iz odgovora Občinskega sveta je razvidno, da naj bi krajani vaške skupnosti uporabljali navedeni objekt kot vaški javni objekt za skupne javne potrebe in da naj bi sporni samoprispevek porabili za zaključno ureditev tega objekta. Glede na besedilo 3. člena Odloka in odgovora Občinskega sveta je mogoče sklepati, da naj bi bil samoprispevek uveden za zaključna dela pri rekonstrukciji objekta, ki je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, saj je objekt poimenovan kot kulturni vaški dom.
7. Dokument, v skladu s katerim naj bi se porabila sredstva, zbrana s spornim samoprispevkom (3. člen Odloka), vsebuje naziv del, ki naj bi se izvajala na podlagi tega dokumenta, in sicer: ureditev nadstropja, ureditev zunanje okolice in ureditev večnamenske ploščadi. Iz 5. točke Dokumenta je razvidno, da ocenjena predračunska vrednost investicije, ki naj bi se financirala s sredstvi samoprispevka, brez upoštevanja 20% davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) znaša 20.142.300,00 SIT oziroma z obračunanim DDV 24.170.760,00 SIT. Od tega zneska je 13.642.300,00 SIT predvidenih za ureditev nadstropja, 4.500.000,00 SIT za ureditev okolice objekta in 2.000.000,00 SIT za ureditev večnamenske ploščadi. V točki 6.3. Dokumenta, kjer sta določena obseg in specifikacija naložbe, je med drugim navedeno, da gre za rekonstrukcijo kulturnega doma v Kodretih – ureditev nadstropja, iz drugega odstavka točke 6.3.1. pa izhaja, da je predmet obravnave Dokumenta prvo nadstropje, v katerem bodo počitniška stanovanja. Tudi projektantski predračun (specifikacija del za ureditev nadstropja) pri vrsti naložbe določa, da gre za rekonstrukcijo vaškega kulturnega doma v Kodretih – notranja ureditev nadstropja in delno zunanja dela. Iz terminskega plana izvedbe (točka 6.5. Dokumenta) je razvidno, da naj bi bila ureditev nadstropja končana do aprila 2003, ureditev okolice objekta do aprila 2004 in ureditev večnamenske ploščadi v letu 2005–2006.
8. Iz navedenih postavk (izhodišč) Dokumenta je razvidno, da investicija, ki naj bi se financirala s sredstvi samoprispevka, obsega ureditev nadstropja, ureditev okolice in ureditev večnamenske ploščadi. Pri tem je večina sredstev namenjenih za ureditev nadstropja oziroma za ureditev počitniških stanovanj. Da naj bi bila sredstva samoprispevka v skladu z Dokumentom namenjena za ureditev nadstropja, v katerem so počitniška stanovanja (ne pa pritličja, kjer se po podatkih iz točke 6.3.1. Dokumenta nahajajo trije večnamenski prostori – dvorana, študijska soba in promocijsko informativni prostor, ki bi glede na svoje značilnosti lahko bili namenjeni izvajanju kulturnih dejavnosti), je razvidno tudi iz točke 2.1. Dokumenta, v kateri je navedeno, da so bili s sredstvi samoprispevka iz leta 1997 že v letu 2001 urejeni pritlični prostori. Počitniških stanovanj glede na določbo prvega odstavka 70. člena in prvega odstavka 4. člena ZUJIK ni mogoče šteti za javno kulturno infrastrukturo, saj počitniška stanovanja niso namenjena kulturi oziroma izvajanju kulturnih dejavnosti. Občina Komen tega tudi ne trdi oziroma ne obrazloži, zakaj naj bi bilo v obravnavanem primeru drugače. Ker se po določbi prvega odstavka 1. člena ZSam-1 samoprispevek lahko uvede za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne kulturne infrastrukture, je izpodbijani odlok v neskladju s to določbo ZSam-1.
9. Izpodbijani odlok je tudi v neskladju s prvim odstavkom 12. člena ZSam-1,(*1) ki določa, da mora odlok o uvedbi samoprispevka vsebovati višino sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom (tretja alineja). Izpodbijani odlok tega ne določa, kar utemeljeno zatrjujejo pobudniki.
10. Po četrtem odstavku 13. člena ZSam-1 se sme presežek sredstev samoprispevka po dokončanju investicijskega programa uporabiti samo za investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture. Člen 13 Odloka dovoljuje uporabo morebitnega zbranega presežka sredstev samoprispevka skladno s sklepi Vaškega odbora vaške skupnosti Gornja Branica za javne namene na njenem območju. Glede na navedeno določbo ZSam-1 je 13. člen Odloka, ki dovoljuje uporabo morebitnega presežka za katerekoli javne namene na območju vaške skupnost Gornja Branica in ne le za investicije in investicijsko vzdrževanje lokalne javne infrastrukture, nedoločen (neopredeljen) in zato omogoča Vaškemu odboru odločanje o uporabi morebitnega presežka sredstev tudi za druge (javne) namene, na kar pobudniki prav tako utemeljeno opozarjajo. Člen 13 Odloka je zato v neskladju z določbo četrtega odstavka 13. člena ZSam-1.
11. Pobudniki so Odlok izpodbijali tudi zato, ker naj bi uvedel samoprispevek za rekonstrukcijo nepremičnine, ki je v zasebni lasti. Ustavnemu sodišču se do tega očitka glede na v 8. točki navedeno stališče ni bilo treba opredeliti.
12. Zaradi ugotovljene nezakonitosti je Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) izpodbijani odlok razveljavilo. Ustavno sodišče se ni odločilo za odpravo izpodbijanega odloka, ker je njegovo izvrševanje zadržalo.

13. Ustavno sodišče je na podlagi 6. člena ZUstS ustavilo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, začet na pobudo Dragice Čehovin. Pobudnica je v vlogi z dne 16. 5. 2005 Ustavnemu sodišču sporočila, da "nepreklicno odstopa od pobude". Ustavno sodišče je takšno izjavo štelo za umik pobude.
14. Ustavno sodišče je ustavilo tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, začet na pobudo Adolfa Čehovina, ker je pobudnik dne 3. 2. 2005 umrl.

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 6. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

(*1) Prvi odstavek 12. člena ZSam-1 določa: "Odlok o uvedbi samoprispevka vsebuje:
– območje in obdobje, za katero se uvede samoprispevek,
– namen, za katerega se uvede samoprispevek – investicijski program izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture in načrt financiranja,
– višino sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom,
– določitev zavezancev,
– stopnjo, po kateri se bo plačeval samoprispevek,
– razloge, iz katerih se lahko zahteva oprostitev ali znižanje samoprispevka,
– rok, v katerem mora biti plačan samoprispevek, oziroma roke, v katerih se plačuje,
– organ, ki je odgovoren za odmero in zbiranje sredstev (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), in organ, ki je odgovoren za izvedbo investicijskega programa izgradnje ali rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture,
– način odmere in plačevanja samoprispevka in način uveljavljanja oprostitev ali znižanj samoprispevka,
– način uporabe presežka sredstev, zbranih s samoprispevkom."