Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO) in 98. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba je koncesijski akt, s katerim se določajo predmet in pogoji opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (v nadaljnjem besedilu: javna služba).

V tej uredbi imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1. plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo na morju;
2. morsko okolje je območje morske gladine, zračnega prostora nad njo, morskega vodnega stebra, morskega dna in podzemlja morja;
3. onesnaženje morja je onesnaženje morskega okolja zaradi nesreče plovil na morju ali onesnaženja morskega okolja z odmetavanjem, izpusti ali izlivi snovi, zlasti nevarnih, s plovil v morje. Za onesnaženje morja šteje tudi nadzorovano ali nenadzorovano izpuščanje, odmetavanje ali izlivanje snovi neposredno v morsko okolje zaradi ekološke ali druge nesreče pri obratovanju naprav ali v prometu na celini in pojav večjih kosov plavja, odpadkov in drugih opuščenih predmetov in snovi na morju kot posledica naravne nesreče ali naravnih pojavov. Za onesnaženje morja ne šteje onesnaženje morskega okolja zaradi razpršenih virov onesnaževanja na celini in izlivov celinskih površinskih voda v morje razen izlivov, ki so onesnaženi zaradi ekološke ali druge nesreče na zbirnem območju celinske površinske vode;
4. upravljavec plovila je oseba, ki je posestnik plovila. Če je plovilo ladja, je upravljavec plovila oseba, ki je določena kot ladjar v skladu s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, št. 37/04).

Z opravljanjem storitev javne službe se na območju Republike Slovenije kot javna dobrina zagotavlja varstvo morskega okolja in zdravja ljudi pred posledicami onesnaženja morja.

(1) Uporaba storitev javne službe je obvezna pri nastanku onesnaženja morja.
(2) Lastniki in drugi posestniki vodnih in priobalnih zemljišč morja ali drugih zemljišč na obali so dolžni dopustiti opravljanje javne službe v skladu z zakonom.
(3) Podrobnejše vrste in obseg nalog, s katerimi se v okviru javne službe zagotavljajo javne dobrine iz prejšnjega člena, so določene v programu del javnih gospodarskih služb urejanja voda ministrstva, pristojnega za okolje.

(1) Javno službo opravlja koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te javne službe.
(2) Koncesijo za Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: koncedent) podeljuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(3) Koncesija se podeli za območje notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije.
(4) Uporabnik storitev javne službe je:
– država za storitve zagotavljanja javne dobrine varstva morskega okolja in zdravja ljudi pred onesnaženjem morja,
– upravljavec plovila, ki pripluje ali se nahaja na območju koncesije iz prejšnjega odstavka, če zaradi nesreče njegovega plovila na morju ali odmetavanja, izpusta ali izliva snovi, zlasti nevarnih, z njegovega plovila nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja,
– upravljavec pristanišča, če zaradi nesreče plovila ali plavajoče naprave v akvatoriju pristanišča ali naprave na obali pristanišča ali namernega odmetavanja, izpusta ali izliva snovi, zlasti nevarnih, na območju pristanišča nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja,
– upravljavec naprave na celini, če zaradi namernega ali nenamernega izpusta ali izliva nevarnih snovi iz nje neposredno v morsko okolje nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja, ali upravljavec prometne infrastrukture na celini, če zaradi izpusta ali izliva nevarnih snovi pri prometni nesreči neposredno v morsko okolje nastane ali bi lahko nastalo onesnaženje morja.

(1) Storitve javne službe so predvsem naslednje storitve v zvezi s preprečevanjem in odpravo posledic onesnaženja morja:
– čiščenje gladine morja,
– preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč morja,
– odstranjevanja plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja,
– spremljanje nenadnega onesnaženja morja,
– zagotavljanje stalne pripravljenosti za izvajanje ukrepov varstva pred onesnaženjem morja,
– vzdrževanje objektov vodne infrastrukture, namenjenih opravljanju storitev javne službe,
– vzdrževanje plovil, naprav in materialnih sredstev, namenjenih opravljanju storitev javne službe,
– zagotavljanje uporabe plovil, naprav in materialnih sredstev za čiščenje in preprečevanje onesnaženja,
– zbiranje, razvrščanje in začasno skladiščenje odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju ukrepov varstva pred onesnaženjem morja;
– oddaja odpadkov iz prejšnje alinee v obdelavo zaradi njihove predelave ali odstranjevanja in
– zagotavljanje sodelovanja z organi državne uprave ter organi in službami za zaščito in reševanje v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesrečah na morju.
(2) Koncesionar mora zagotoviti:
– namestitev pristaniških zmogljivosti za opravljanje storitev javne službe,
– uporabo plovil in naprav za opravljanje storitev javne službe,
– pogoje in sredstva za zagotavljanje stalne pripravljenosti iz prejšnjega odstavka,
– naprave in sredstva za zbiranje, razvrščanje in začasno skladiščenje odpadkov, ki nastajajo zaradi opravljanja storitev javne službe,
– sporazume z izvajalci ravnanja z odpadki za oddajo odpadkov iz prejšnjega odstavka v predelavo ali odstranjevanje in
– opremo in sredstva za zagotavljanje sodelovanja z organi državne uprave.
(3) Za opravljanje storitev javne službe se uporablja pristaniška infrastruktura koprskega tovornega pristanišča ter plovila, naprave, informacijsko komunikacijsko omrežje za zaščito in reševanje ter druga materialna sredstva v posesti koncesionarja ali v lasti države.
(4) Upravljanje pristaniške infrastrukture koprskega tovornega pristanišča ter plovil, naprav in drugih materialnih sredstev, s katerimi upravlja koncesionar, njegove obveznosti glede upravljanja in zagotavljanja plovil, naprav ter drugih materialnih sredstev, ki so v njegovi lasti ali posesti, in druga vprašanja povezana s tem se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncedent pridobiva koncesionarja za izvajanje storitev javne službe na podlagi javnega razpisa
(2) O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
(3) Koncesija za izvajanje javne službe se podeli za dobo petih let, ki začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.

(1) Sestavni deli razpisne dokumentacije morajo biti enaki vsebini razpisa.
(2) Če so posredovane samo nepravilne ali nepopolne prijave na razpis, se razpis za izvajanje javne službe ponovi.

(1) Izbiro koncesionarja opravi vlada na podlagi predloga posebne strokovne komisije, ki jo imenuje vlada.
(2) Strokovno komisijo sestavljajo štirje člani. Po enega člana predlagajo minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za pomorski promet, minister, pristojen za finance, in minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Člani komisije ne smejo biti poslovno ali sorodstveno povezani s prijavitelji oziroma zaposlenimi pri prijaviteljih. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno, preko ministrstva, pristojnega za okolje.
(4) Predsednik strokovne komisije koordinira delo komisije in pripravi skupno poročilo o ocenjevanju prijav na razpis za vlado.

(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– razpolagati mora s pristaniškimi zmogljivostmi, plovili in opremo ter napravami za čiščenje gladine morja, preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč morja in odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja,
– imeti mora naprave za začasno skladiščenje in obdelavo ostankov čiščenja, preprečevanje onesnaženja in odstranjevanje plavja, predmetov in snovi,
– podati mora opis pristaniških zmogljivosti, plovil in opreme ter naprav za čiščenje, preprečevanje onesnaženja in odstranjevanje plavja, predmetov in snovi ter predložiti dokazilo o pravici do uporabe zmogljivosti za postopke nadaljnje obdelave, predelave ali odstranjevanja teh ostankov vsaj za čas trajanja koncesije in
– usposobljen in opremljen mora biti za sprejem sporočil organov in služb za zaščito in reševanje v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesreči na morju ter Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.
(2) Koncesionar mora v svoji prijavi na razpis podrobno opredeliti izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka.
(3) Podrobnejši opis načina ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena je sestavni del razpisne dokumentacije.

(1) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– cena (neto cena v tolarjih, brez DDV, za storitve javne službe, ki se v skladu z drugim odstavkom 21. člena te uredbe financirajo iz državnega proračuna, preračunana na delavca, zaposlenega za opravljanje storitev javne službe,
– število in vrsta plovil za čiščenje, preprečevanje onesnaženja in odstranjevanje plavja, predmetov in snovi,
– obseg opreme in materialov za čiščenje, preprečevanje onesnaženja in odstranjevanje plavja, predmetov in snovi,
– zmogljivost naprav za začasno skladiščenje in obdelavo ostankov čiščenja, preprečevanja onesnaženja in odstranjevanja plavja, predmetov in snovi ter zmogljivost zagotovljene nadaljnje obdelave, predelave in odstranjevanja teh ostankov,
– reference prijavitelja za čiščenje in preprečevanje onesnaženja zaradi nesreč plovil na morju,
– logistična rešitev opravljanja storitev javne službe,
– čas vzpostavitve javne službe,
– kadrovska zasedba, ki zagotavlja ustrezno izvajanje javne službe,
– izdelanost dokumentacije o pristaniških zmogljivostih, plovilih, opremi in drugih napravah ter materialih za izvajanje storitev javne službe,
– komisijski ogled pristaniških zmogljivosti, plovil, opreme in drugih naprav ter materialov iz prejšnje točke, ki jih upravitelj upravlja ali ima v posesti.
(2) Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarja je sestavni del razpisne dokumentacije.
(3) Tehnično opremljenost prijavitelja, kadrovsko usposobljenost ter navedbe o pristaniških zmogljivosti, plovil, opreme in drugih naprav ter materialov, ki jih upravitelj upravlja ali ima v posesti, preverijo člani strokovne komisije iz 9. člena te uredbe.

(1) Koncesijsko pogodbo podpišejo minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in minister, pristojen za pomorstvo.
(2) Najkasneje tri mesece po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku enega meseca od prejema. Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa obeh strank.
(3) Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
(4) V koncesijski pogodbi se poleg podrobnejših pogojev in načina opravljanja storitev javne službe določijo tudi:
– višina finančnih jamstev za opravljanje storitev javne službe ter način uveljavljanja jamstev,
– pogoji odvzema koncesije,
– način, obseg in pogoji odkupa koncesije,
– pogoji in način prevzema javne službe v režijo,
– način potrditve sprememb o načinu opravljanja storitev javne službe in
– način obveščanja javnosti in uporabnikov o storitvah javnih službe.
(5) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogoji in način opravljanja javne službe za primer nastanka višje sile pri koncesionarju, vključevanja v informacijsko komunikacijsko omrežje zaščite in reševanja, opravljanja storitev pri izvajanju zaščite in reševanja ob nesreči na morju ter opravljanja storitev v primeru nesreče pri vojaških ladjah in pri pomožnih ali drugih ladjah v državni lasti, če se uporabljajo za nekomercialne namene.

(1) Koncedent lahko podaljša koncesijo za pet let, če koncesionar v roku osmih mesecev pred prenehanjem veljavnosti koncesijske pogodbe pisno predlaga koncedentu podaljšanje koncesijske pogodbe.
(2) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, pod katerimi je bila podeljena.
(3) Koncedent v primeru predloga za podaljšanje koncesijske pogodbe ponovno preveri izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primerih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Koncedent lahko koncesijo odkupi. Način, obseg in pogoji odkupa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Koncedent lahko odvzame koncesijo v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe.
(4) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo, če:
– je takšen način opravljanja storitev javne službe za koncedenta ekonomsko ugodnejši,
– je zagotovljena večja kakovost opravljanja storitev javne službe,
– pride koncesionar v stečaj ali likvidacijo, koncedent pa ugotovi, da v primernem roku ne bo mogel podeliti koncesije drugemu koncesionarju.
(5) Podrobneje se prevzem javne službe v režijo uredi v koncesijski pogodbi.
(6) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja, odkupa koncesij, odvzema koncesije in prevzema javne službe v režijo mora koncesionar predati koncedentu brezplačno in v uporabnem stanju vsa plovila, opremo in materiale za opravljanje storitev javne službe, ki jih je za namen opravljanja storitev javne službe zagotovil koncedent.

(1) Koncesionar mora opravljati storitve javne službe v vseh pogojih, ob vsakem času in pravočasno.
(2) Pri opravljanju storitev javne službe morajo biti upoštevane določbe te uredbe in predpisov, ki urejajo vode in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se nanašajo na dejavnost javne službe.
(3) Koncesionar mora opravljati javno službo v celotnem obdobju, za katerega mu je podeljena koncesija, s svojimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi redno in nemoteno.
(4) Koncesionar mora zagotoviti opravljanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
(5) Če koncesionar po preteku enega meseca od začetka stavke ne more zagotoviti nadaljnjega opravljanja javne službe, mora dati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago plovila, naprave in materialna sredstva za opravljanje storitev javne službe, ki so opredeljeni v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo.
(3) Koncesionar lahko za upravljanje posameznega plovila ali naprave, ki se uporablja za opravljanje storitev javne službe, ali za opravljanje drugih del v okviru storitev javne službe najame drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec), če z vključitvijo podizvajalca v opravljanje storitev javne službe koncedent soglaša.

(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje storitev javne službe.
(2) Za opravljanje javne službe mora koncesionar voditi posebno ločeno računovodstvo in druge evidence, ki bodo omogočale finančni in drugi nadzor nad poslovanjem koncesionarja v zvezi z nadzorom nad opravljanjem storitev v okviru koncesije.
(3) Koncesionar ne sme izvajati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom in načinom opravljanja javne službe.

Uporaba storitev javne službe je obvezna za uporabnike storitev javne službe iz druge, tretje in četrte alinee četrtega odstavka 5. člena te uredbe.

(1) Uporabnik storitev javne službe mora plačati vse stroške, ki nastanejo zaradi opravljenih storitev javne službe.
(2) Če nastane onesnaženje morja zaradi izlitja olja v morsko okolje iz tankerja, se pri ugotavljanju odgovornosti za škodo zaradi obračuna in izterjavo stroškov, ki nastanejo zaradi opravljenih storitev javne službe, uporabljajo tudi določbe pomorskega zakonika o odgovornosti za onesnaženje, če tanker izlije olje, ki ga prevaža kot tovor.

V razmerjih do koncesionarja in koncedenta imajo uporabniki naslednje pravice:
– pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev in
– pravico do zagotovljenih cen storitev, ki se razlikujejo glede na količino in vrsto opravljenih storitev javne službe.

(1) Viri financiranja javne službe so sredstva državnega proračuna v skladu z zakonom in sredstva uporabnikov storitev javne službe iz druge, tretje in četrte alinee četrtega odstavka 5. člena te uredbe.
(2) Sredstva državnega proračuna financirajo naslednje storitve:
– zagotavljanje stalne pripravljenosti koncesionarja na izvajanje ukrepov varstva pred onesnaženjem morja,
– vzdrževanje plovil, naprav in materialnih sredstev, namenjenih opravljanju javne službe,
– zagotavljanje uporabe plovil, naprav in materialnih sredstev za čiščenje, preprečevanje onesnaženja in odstranjevanje plavja, predmetov in snovi,
– čiščenje gladine morja, preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč morja ter odstranjevanje plavja, predmetov in snovi z morja in vodnih ter priobalnih zemljišč morja kot posledice naravnih nesreč, naravnih pojavov ali neznanega povzročitelja onesnaženja morja,
– zagotavljanje sodelovanja z drugimi organi državne uprave ter organi in silami za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesreči na morju.
(3) Uporabniki storitev javne službe iz druge, tretje in četrte alinee četrtega odstavka 5. člena te uredbe financirajo naslednje storitve:
– čiščenje gladine morja, preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč morja ter odstranjevanje predmetov in snovi z morja in vodnih ter priobalnih zemljišč morja v primeru onesnaženja morja zaradi nesreče plovila na morju ali odmetavanja, izpusta ali izliva snovi, zlasti nevarnih, z njihovih plovil,
– čiščenje gladine morja in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč morja ter odstranjevanje predmetov in snovi z morja in vodnih ter priobalnih zemljišč morja v primeru izpusta nevarnih snovi neposredno v morsko okolje iz naprave ali vozil na celini,
– zbiranje, razvrščanje in začasno skladiščenje ostankov čiščenja, preprečevanja onesnaženja in odstranjevanja, ki nastanejo pri izvajanju ukrepov varstva pred onesnaženjem morja;
– oddajo ostankov iz prejšnje alinee v obdelavo zaradi njihove predelave ali odstranjevanja ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(4) Ceno storitev javne službe določi vlada.
(5) Vlada določi ceno na podlagi predlagane cene za opravljanje storitev javne službe izbranega koncesionarja, pri čemer za ceno za uporabnike storitev javne službe iz druge, tretje in četrte alinee četrtega odstavka 5. člena te uredbe upošteva naslednja merila:
– cena mora pomembno prispevati k pokrivanju celotnih stroškov javne službe ne glede na dejanski obseg storitev javne službe, ki je bil opravljen zaradi onesnaženja morja, ki so ga ti uporabniki povzročili. Za ta namen se vključi v ceno storitev javne službe posebni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov zagotavljanje stalne pripravljenosti koncesionarja na izvajanje ukrepov varstva pred onesnaženjem. Cena za storitve javne službe se lahko razlikujejo glede na kategorijo, vrsto in velikost plovila oziroma glede na vrsto snovi ali velikost predmetov, pri čemer pa morajo vsa vplačana sredstva iz posebnega pavšalnega zneska v petletnem povprečju pokriti najmanj eno tretjino vseh stroškov opravljanja storitev javne službe iz drugega odstavka tega člena;
– preostali del cene storitev javne službe, ki se ne krije s posebnim pavšalnim zneskom iz prejšnje alinee, se krije na podlagi cene za dejansko opravljene storitve javne službe.

(1) Stroški koncesionarja so predvsem:
– stroški vzdrževanja vodne infrastrukture, namenjene opravljanju storitev javne službe,
– stroški namestitve, vzdrževanja in obratovanja pristaniških zmogljivosti za opravljanje storitev javne službe,
– stroški vzdrževanja plovil, naprav in materialnih sredstev za opravljanje storitev javne službe,
– stroški uporabe plovil, naprav in materialnih sredstev za opravljanje storitev javne službe,
– stroški nakupa ali najema plovil in naprav za opravljanje storitev javne službe,
– stroški prevzemanja, zbiranja in razvrščanja in začasnega skladiščenja ostankov čiščenja, preprečevanja onesnaženja in odstranjevanja, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe,
– stroški nadaljnje obdelave, predelave in odstranjevanja ostankov iz prejšnje alinee in
– stroški sodelovanja z organi državne uprave ter organi in silami za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesreči na morju.
(2) Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za oceno stroškov storitev javne službe.

(1) Koncesionar mora predložiti koncedentu garancijo za vsako leto trajanja koncesijske pogodbe posebej in sicer za prvo leto opravljanja javne službe pred začetkom opravljanja storitev javne službe ter za vsako naslednje leto najkasneje do 30. decembra tekočega leta.
(2) Garancija za izpolnitev obveznosti koncesionarja je lahko dana v obliki bančne garancije ali zavarovalne police v korist ministrstva, pristojnega za okolje.
(3) Višina garancije mora zadoščati za kritje vseh stroškov opravljanja storitev javne službe iz drugega odstavka 21. člena te uredbe.
(4) Koncesionar lahko uporabi garancijo potem, ko je ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi pregleda poročila o opravljanju storitev javne službe ugotovilo in izdalo koncesionarju potrdilo, da so izpolnjene njegove obveznosti za preteklo leto.
(5) Ministrstvo, pristojno za okolje, izda potrdilo iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po prejemu popolnega poročila o opravljanju storitev javne službe.

(1) Inšpekcijski nadzor nad zagotavljanjem storitev javne službe koncesionarja opravljajo inšpektorji, pristojni za okolje.
(2) Inšpekcijski nadzor nad uporabniki storitev javne službe iz druge alinee četrtega odstavka 5. člena te uredbe opravljajo pomorski inšpektorji, nad uporabniki storitev javne službe iz tretje in četrte alinee pa inšpektorji, pristojni za okolje.

Storitve javne službe so za uporabnike storitev javne službe obvezne tri mesece po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja.

(1) Do vzpostavitve javne službe po tej uredbi opravlja storitve iz prvega odstavka 6. člena te uredbe v zvezi z onesnaženjem morja, vodnih in priobalnih zemljišč zaradi izpustov, izlivov ali odmetavanja snovi iz plovil ali naprav v pristaniščih Luka Koper, d.d., v zvezi z onesnaženjem morja, vodnih in priobalnih zemljišč zaradi plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov ter v zvezi z izlivi ali izpusti v morje iz naprav na kopnem, ki niso naprave v pristaniščih, pa Drava, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d.
(2) Vir financiranja opravljanja storitev iz prejšnjega odstavka so sredstva proračuna Republike Slovenije in sredstva uporabnikov storitev javne službe iz druge, tretje in četrte alinee četrtega odstavka 5. člena te uredbe.
(3) Pogodbo o opravljanju storitev iz prvega odstavka tega člena podpišejo z Luko Koper, d.d., minister, pristojen za okolje, minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in minister, pristojen za pomorstvo, z Dravo, Vodnogospodarskim podjetjem Ptuj, d.d., pa minister, pristojen za okolje.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.