Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 20. 6. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje urejanja VS 3/5 Brdo, del območja urejanja VP 3/2 Brdo in del območja urejanja VS 3/3 Brdo – Vrhovci, ki ga je na podlagi strokovnih podlag izdelal LUZ d.d., Ljubljana, Verovškova 64, pod št. projekta 5470, v februarju 2005.

Kartografski del zazidalnega načrta obsega naslednje grafične načrte:
 
– Načrt gradbenih parcel in zakoličbeni
načrt na katastrskem načrtu                           M 1:1000
– Načrt gradbenih parcel in zakoličbeni
načrt na geodetskem načrtu                            M 1:1000
– Zazidalna situacija – nivo terena
na geodetskem načrtu                                  M 1:1000
– Zazidalna situacija – nivo terena
na katastrskem načrtu                                 M 1:1000
– Zazidalna situacija – nivo kleti                    M 1:1000
– Zazidalna situacija z načrtom zunanjih
in zelenih površin                                    M 1:1000
– Načrt odstranitve objektov                          M 1:2000
– Prometno-tehnična situacija
in višinska regulacija                                M 1:1000
– Zbirni načrt komunalno-energetskih
napeljav                                              M 1:1000
– Načrt intervencijskih poti                         M 1:2000.
 
Priloge zazidalnega načrta so:
1. Povzetek za javnost,
2. Obrazložitev zazidalnega načrta,
3. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
4. Grafični del
– Izsek iz Dolgoročnega plana (PKN)                   M 1:5000
– Geodetski načrt                                     M 1:1000
– Topografski načrt                                   M 1:1000
– Prerezi                                            M 1:1000,
5. Strokovne podlage.

Ureditveno območje zazidalnega načrta (v nadaljevanju: ureditveno območje) zajema celotno območje urejanja VS 3/5 Brdo ter dela območij urejanja VP 3/2 Brdo in VS 3/3 Brdo – Vrhovci ter se nahaja v katastrski občini Vič in katastrski občini Šujica.
Meja ureditvenega območja se prične v severozahodnem delu območja urejanja VS 3/5 Brdo, v točki št. 27, v katastrski občini Vič in poteka po severnem robu predvidene Ceste na Brdo proti vzhodu do točke št. 206/J, ki predstavlja stičišče mej med območjema urejanja VS 3/5 Brdo in VP 3/2 Brdo. V točki št. 206/J meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka proti jugu po osi predvidene povezovalne ceste do točke št. 157, po parcelah št. 2019/1, 1338/4, 1339/1 in 1339/10. Od točke št. 157 meja ureditvenega območja poteka proti vzhodu do točke št. 207 in pri tem prečka parcele št. 1339/10, 1339/1, 1337/1, 1336/9, 1336/11, 1336/3 in 2019/1. V točki št. 207 meja ureditvenega območja spremeni smer in poteka naprej proti jugu, in sicer najprej preko parcel št. 1230/1, 1231, 1283/1 in 1283/2 do točke št. 674. Od točke št. 674 naprej poteka meja ureditvenega območja po parcelnih mejah naslednjih parcel, ki so vključene v ureditveno območje, 1284, 1276/2, 1276/3, 1276/4 do točke št. 220. V nadaljevanju meja ureditvenega območja poteka preko parcel št. 1285/4, 1286/2, po vzhodni meji parcele št. 1270/2, preko parcel št. 1312/2, 1290/2, 1293/4, 1316/2, 1328, po vzhodni meji parcele št. 1326/5, preko parcel št. 2020/2, 2020/1, 1399, po vzhodni meji parcele št. 1398, preko parcele št. 1399, po vzhodni meji parcele št. 1396/1 do točke št. 886 in po parcelni meji parcele št. 1397/1 proti vzhodu do točke št. 889. Od točke št. 889 meja ureditvenega območja poteka proti jugozahodu po parceli št. 1397/1 do točke št. 190. Od točke št. 190 do točke št. 98 meja ureditvenega območja poteka po meji lokacijskega načrta za območje urejanja VT 3/1, in sicer najprej proti jugozahodu po parcelah št. 1397/1 in 1397/3 do točke št. 73, kjer prečka Cesto Dolomitskega odreda, parcela št. 1407, in nadaljuje potek po parcelah št. 2002/10, 1414/5, 1414/8, 1414/4, 1414/6, 1414/1, prečka Gradaščico, parcela št. 2002/12, in v nadaljevanju parcele št. 1414/3, 2002/9, 1513/2, 1511/1, 1512 do točke št. 93. Meja ureditvenega območja v točki št. 93 spremeni smer proti jugozahodu in še vedno poteka po meji lokacijskega načrta do točke št. 98 in pri tem prečka parcele št. 2013/1, 1440 in 1438. V točki št. 98 meja ureditvenega območja spremeni smer proti severu in poteka po naslednjih parcelah št. 1438, 1439, 1434/2, 1435/3, 2002/12, po zahodnem robu parcele št. 2002/10 do točke št. 205, kjer prečka Cesto Dolomitskega odreda, parcela št. 1407, in parceli št. 1397/1 in 353/2 (parcela št. 353/2 je edina parcela, ki jo tangiramo v katastrski občini Šujica) do točke št. 107. Meja ureditvenega območja v nadaljevanju poteka po parcelnih mejah naslednjih parcel št. 1394/3, 1394/5, 1393/4 do točke št. 119, kjer prečka parceli št. 1393/3 in 1393/2. Med točkama št. 124 in 126 meja ureditvenega območja poteka po zahodnem robu parcele 1393/6, prečka parcelo št. 2021 in od točke št. 127 poteka po parcelnih mejah parcel št. 1336/2 do točke št. 259. Od točke št. 259 do točke št. 256 meja ureditvenega območja sledi regulacijski liniji ceste in pri tem prečka parcelo št. 2021. V točki št. 256 meja ureditvenega območja spremeni smer proti severu, prečka Cesto X, parcela št. 2021 in poteka po mejah parcel št. 1342, 1343/1 do točke št. 140. Od točke št. 140 meja ureditvenega območje poteka proti severu po meji območja urejanja VS 3/5 Brdo po mejah parcel št. 1344/1, 1345/12, 1345/3 in 1346/2 do točke št. 1, prečka Cesto na Brdo in se konča v izhodiščni točki št. 27.
Meja ureditvenega območja je opisana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije. Površina območja obdelave znaša okoli 22 ha.
Potek meje ureditvenega območja je razviden iz karte Načrt gradbenih parcel in zakoličbeni načrt na katastrskem načrtu v merilu 1:1000, ki je sestavni del odloka.

V območju urejanja VS 3/5 Brdo je 14 funkcionalnih enot. Funkcionalne enote F2, F3, F4, F5, F6 in F9 so namenjene novi stanovanjski pozidavi, funkcionalna enota F1 pozidavi za šport in rekreacijo ter druge storitvene dejavnosti, funkcionalni enoti F7 in F8 obstoječi stanovanjski pozidavi s spremljajočim programom, funkcionalna enota F10 skupnim zelenim in rekreacijskim površinam, funkcionalna enota F11 novi stanovanjski pozidavi ter pozidavi za trgovske dejavnosti, funkcionalne enote C1, C2 in C3 pa so namenjene novim prometnicam.
V delu območja urejanja VP 3/2 Brdo so 3 funkcionalne enote. Funkcionalna enota F1 je namenjena pozidavi za trgovski, poslovni in drug storitveni program, funkcionalna enota F2 je namenjena gradnji tehnološkega parka, funkcionalna enota C1 pa je namenjena novi primarni prometnici.
Površine ureditvenega območja, ki niso zajete v funkcionalnih enotah, so namenjene javnim in prometnim površinam.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, prikazane na Zazidalni situaciji z načrtom zunanjih in zelenih površin iz 2. člena odloka.
Pomen regulacijskih elementov in oznak na kartah in v odloku je:
– RL – regulacijska linija razmejuje javne površine od drugih površin,
– GM – gradbena meja je črta, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost,
– GL – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti,
– P + število nadstropij (npr. P+2) – je največje število nadstropij objekta nad nivojem terena,
– T – terasna etaža je zadnja etaža, ki je pozidana do s posebnimi določili določenega deleža in vsebuje tudi terase na strehi predzadnje etaže,
– h – maksimalna višina objekta v skladu z 11. členom tega odloka,
– BEP – bruto etažna površina nad nivojem terena,
– zatravljena / zelena površina – parkovno urejena travnata površina s tlakovanimi ali peščenimi potmi, zasaditvijo vegetacije in določenimi enostavnimi objekti,
– utrjena površina – tlakovana površina z določenimi enostavnimi objekti in vegetacijo (trg, ploščad, dostopna površina z vodnimi in igralnimi motivi).

(1) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
Območje urejanja VS 3/5 Brdo je območje, ki je pretežno namenjeno bivanju s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
Dopustne dejavnosti:
– funkcionalna enota F1: rekreacijske in športne dejavnosti, gostinstvo (do 10% BEP), osebne storitvene dejavnosti (do 10% BEP), trgovina na drobno (do 10% BEP), poslovne dejavnosti (do 10% BEP), izobraževanje (do 10% BEP);
– funkcionalne enote F2, F3, F4, F5 in F6: bivanje, poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, gostinstvo, osebne storitvene dejavnosti, rekreacijske in športne dejavnosti;
– funkcionalna enota F7: bivanje, trgovina na drobno, gostinstvo, osebne storitvene dejavnosti, rekreacijske in športne dejavnosti;
– funkcionalni enoti F8 in F9: bivanje;
– funkcionalna enota F10: rekreacijske in športne dejavnosti;
– funkcionalna enota F11: bivanje, trgovina na drobno, gostinstvo, rekreacijske in športne dejavnosti.
Funkcionalne enote C1, C2 in C3 so prometne površine.
(2) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Jugozahodni del območja urejanja VP 3/2 Brdo je območje proizvodnih dejavnosti, ki je namenjeno proizvodnim in servisnim dejavnostim posebnega tipa – tehnološkemu parku (podjetjem z visoko tehnologijo in razvojem visoko specializiranih znanj).
Dopustne dejavnosti:
– funkcionalna enota F1: trgovina na drobno, gostinstvo, osebne storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti, rekreacijske in športne dejavnosti, bivanje (do 10% BEP);
– funkcionalna enota F2: proizvodnja električne in optične opreme, obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezanih dejavnosti, raziskovanje in razvoj, izobraževanje, poslovne dejavnosti, gostinstvo (skupaj do 20% BEP pritličij), rekreacijske in športne dejavnosti.
Funkcionalna enota C1 predstavlja prometne površine.

(1) V celotnem ureditvenem območju so dopustni naslednji posegi:
– gradnja prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje zelenih in utrjenih površin.
V ureditvenem območju ni dopustna gradnja baznih postaj telekomunikacij.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
V funkcionalni enoti F1 so dopustni tudi naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih objektov,
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja športnih objektov ter večnamenske športne dvorane,
– gradnja igrišč za šport in rekreacijo na prostem,
– urejanje otroških igrišč.
V funkcionalnih enotah F2, F3, F4, F5 in F6 so dopustni tudi naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja večstanovanjskih stavb,
– gradnja stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji,
– gradnja podzemnih parkirnih, servisnih in tehničnih prostorov,
– gradnja igrišč za šport in rekreacijo na prostem,
– urejanje otroških igrišč.
V funkcionalni enoti F6 je dodatno dopustna tudi gradnja enostanovanjskih stavb – vrstnih hiš.
V funkcionalnih enotah F7 in F8 so dopustni tudi naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gostinskih objektov,
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– nadomestna gradnja objektov.
V funkcionalni enoti F9 so dopustni tudi naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja enostanovanjskih stavb – dvojčkov,
– gradnja igrišč za šport in rekreacijo na prostem.
V funkcionalni enoti F10 so dopustni tudi naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– ureditev zelenih in utrjenih površin,
– gradnja igrišč za šport in rekreacijo na prostem,
– urejanje otroških igrišč,
– urejanje vodnih površin.
V funkcionalni enoti F11 so dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih objektov,
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja večstanovanjske stavbe,
– gradnja trgovskega objekta,
– gradnja igrišč za šport in rekreacijo na prostem,
– urejanje otroških igrišč,
– urejanje vodnih površin.
Na objektih, ki so predvideni za odstranitev, so dovoljena vzdrževalna dela.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
V funkcionalni enoti F1 so dopustni tudi naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja trgovsko-poslovnega objekta,
– gradnja podzemnih parkirnih, servisnih in tehničnih prostorov,
– gradnja igrišč za šport in rekreacijo na prostem.
V funkcionalni enoti F2 so dopustni tudi naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja poslovno-tehnoloških objektov,
– gradnja podzemnih parkirnih, servisnih in tehničnih prostorov,
– gradnja igrišč za šport in rekreacijo na prostem,
– urejanje otroških igrišč,
– urejanje vodnih površin.
Na objektih, ki so predvideni za odstranitev, so dovoljena vzdrževalna dela.
(4) V območju urejanja VS 3/5 Brdo in delu območja urejanja VP 3/2 Brdo je dopustna tudi:
– gradnja brvi za pešce, kot izvennivojske povezave.

(1) Znotraj celotnega ureditvenega območja je dovoljeno graditi še:
– nadkrito čakalnico na avtobusnem postajališču.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
V funkcionalnih enotah F1, F2, F3, F4, F5, F6 in F11 je dovoljeno graditi in postavljati tudi:
– javne kolesarnice z nadstreškom,
– javne telefonske govorilnice,
– objekte za oglaševanje, vendar samo reklamne stolpe,
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjake oziroma okrasne bazene,
– ograje atrijev pritličnih stanovanj v večstanovanjskih objektih,
– igriščne ograje,
– protihrupne ograje.
V funkcionalnih enotah F7, F8 in F9 je dovoljeno graditi in postavljati tudi:
– objekte za lastne potrebe: lope, nadstreške, ute oziroma senčnice,
– medsosedske ograje.
V funkcionalnih enotah F7 in F8 je dodatno dovoljena tudi gradnja garaže.
V funkcionalnih enotah F5 in F7 je dodatno dopustna tudi postavitev sezonskega gostinskega vrta.
V funkcionalni enoti F10 je dovoljeno graditi in postavljati tudi:
– javne kolesarnice z nadstreškom,
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjake oziroma okrasne bazene,
– igriščne ograje.
(3) V funkcionalnih enotah F1 in F2 v območju urejanja VP 3/2 Brdo je dovoljeno graditi in postavljati tudi:
– javne kolesarnice z nadstreškom,
– javne telefonske govorilnice,
– objekte za oglaševanje, vendar samo reklamne stolpe,
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– vodnjake oziroma okrasne bazene,
– varovalne ograje (razen ob Cesti na Brdo in povezovalni cesti C1),
– protihrupne ograje,
– sezonske gostinske vrtove.

Brv za pešce nad povezovalno cesto C1 naj se vključi v omrežje pešpoti obeh območij urejanja in naj bo oblikovana kot prostorski poudarek. Dolžina brvi lahko odstopa od predvidene dolžine, obvezna je premostitev ceste C1. Ob cesti C1 je treba predvideti dostop(e) na brv.
(1) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
Rešitve za stanovanjske objekte v funkcionalnih enotah F2, F4, F5 in F6 ter brvi za pešce se pridobi z javnim odprtim projektnim natečajem.
Objekti in stanovanja morajo biti oblikovani skladno s tipologijo in lego.
Pritličja v funkcionalnih enotah F2, F4, F5 in F6 so lahko javno prehodna.
Povezovalna objekta in večstanovanjski objekti, ki mejijo na mestni javni prostor (Cesto na Vrhovce), morajo imeti programu primerno oblikovano pritličje.
Strehe predvidenih objektov v funkcionalnih enotah F1, F2, F3, F4, F5, F6 in F11 so lahko ravne, eno- ali večkapne z naklonom do 15°. Ravne strehe se lahko oblikuje kot terase ali zelene strehe. Strehe predvidenih objektov v funkcionalni enoti F9 se oblikuje kot mansarde z ustreznim naklonom. Večstanovanjski objekti v funkcionalnih enotah F2, F3, F4, F5, F6 in F11 morajo imeti zgornjo etažo oblikovano kot terasno, ki lahko obsega največ 70% površine osnovnih etaž. Načrtovani trgovski objekt v F11 ima ravno oziroma eno- ali večkapno streho z naklonom do 10°. Sleme strehe mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.
Podzemna izraba je kot skupna klet možna znotraj funkcionalnih enot F2, F3, F4, in F5. Posamezni objekti v funkcionalni enoti F6 so delno podkleteni. Dovoljena je eno- ali večetažna podkletitev objektov oziroma skupin objektov. Kletne etaže posameznih funkcionalnih enot so lahko med seboj povezane, možno pa jih je tudi fazno ločevati znotraj posameznih funkcionalnih enot.
Skupne kleti morajo biti zasnovane tako, da je možno nad njimi urediti kvalitetne zunanje površine z zasaditvijo in odvodnjavanje. Debelina sloja zemlje nad kletjo je najmanj 1 m.
Glavni vhodi objektov morajo biti ustrezno zaščiteni z nadstreški.
Medsosedske ograje v okviru posameznih funkcionalnih enot morajo biti oblikovane enotno. Igriščne ograje so lahko žične ali kombinirane žične s sajeno živo mejo.
(2) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Rešitve za objekte tehnološkega parka v funkcionalni enoti F2 se pridobi z variantnimi rešitvami (vsaj tremi).
Možno je povezovanje objektov, kot je prikazano na Zazidalni situaciji – nivo terena.
Strehe predvidenih objektov so lahko ravne, enokapne ali skrite večkapne z naklonom do 6°. Ravne strehe se lahko oblikuje kot terase ali zelene strehe.
Dovoljena je eno- ali večetažna podkletitev objektov oziroma skupin objektov. Kletne etaže posameznih funkcionalnih enot so lahko med seboj povezane.
Skupne kleti morajo biti zasnovane tako, da je možno nad njimi urediti kvalitetne zunanje površine z zasaditvijo in odvodnjavanje. Debelina sloja zemlje nad kletjo je najmanj 1 m.
Varovalne ograje morajo biti enotno oblikovane. Lahko so žične ali kombinirane žične z živo mejo, visoke maksimalno 2 m.

(1) Splošno
Za krajinsko ureditev ureditvenega območja je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, ki mora upoštevati značilnosti krajinske zasnove zazidalnega načrta.
Zasnova krajinske ureditve mora upoštevati celostno zasnovo glede zasaditve, oblikovanja terena, razporeditve programov in sistemu poti. Biti mora tudi usklajena s stičnimi območji.
V osrednjem delu se preko območja urejanja VS 3/5 Brdo in južnega dela območja urejanja VP 3/2 Brdo izvede brv za pešce ter zelena zasaditev pod njo.
Sestavni del krajinske ureditve mora biti vodnogospodarska ureditev dveh vodnih površin, v območju urejanja VS 3/5 Brdo in v južnem delu območja urejanja VP 3/2 Brdo. Vodna površina v funkcionalni enoti F10 v območju urejanja VS 3/5 Brdo se uredi pretežno sonaravno.
Obcestni prostor povezovalne ceste C1 je treba bogato zasaditi tudi v prečnem profilu kot povezavo obeh območij urejanja. Aktivno protihrupno zaščito naj se zagotavlja z zazelenitvijo, če pa to ni mogoče, je treba tehnični objekt protihrupne zaščite vključiti v zasnovo zasaditve in oblikovanja reliefa kot čimbolj neopazen element.
Vse brežine, podporne in oporne zidove je treba krajinsko oblikovati.
V največji možni meri je treba ohranjati raščen teren. Na območjih nad kletmi je treba zagotoviti pogoje za rast manjših dreves in grmovnic, priporoča se oblikovanje zemeljskih nasipov.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
Varovane gozdne površine Vrhovškega hriba, ki posegajo v ureditveno območje, se ohranjajo. Gozdni rob gozdnega sestoja na Vrhovškem hribu je dopustno selektivno razredčiti.
Zunanje površine objektov in okolico objektov znotraj gradbenih parcel je treba oblikovati v ambientalno in programsko različne enote, ki se med seboj povezujejo v celoto. Programi odprtega prostora morajo biti urejeni razpršeno, z upoštevanjem dostopnosti predvsem za otroke in starejše.
Zunanje javne površine morajo biti zasnovane kot parkovne površine, s prevladujočim deležem travnatih površin s skupinami drevja in grmovnic, z otroškimi igrišči za manjše otroke in prostori za sedenje. Športna igrišča za mladostnike se uredi na robu funkcionalnih enot.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Površine med objekti se uredi kot parkovne površine z drevesnimi zasaditvami.
Uredi se peš poti in se jih naveže na obstoječe peš poti, ki potekajo vzhodno od ureditvenega območja.
V funkcionalni enoti F2 je zunanje površine med objekti dopustno urediti kot večnamenske utrjene površine, s postavitvijo razstavnih elementov.
Za preprečevanje parkiranja izven parkirnih površin se uporabi ustrezne elemente, kot so zasaditve, izbor talnih materialov, višinske bariere, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve.

(1) Največje možno število nadstropij nad nivojem terena v območju urejanja VS 3/5 Brdo je:

– Funkcionalna enota F2:
– objekta A1, A2:                  P+3+T,
– objekta B,C:                     P+2+T,
– Funkcionalna enota F3:
– objekt F:                        P+3+T,
– Funkcionalna enota F4:
– objekti B1, B2, D1:              P+3+T,
– objekta A, D2:                   P+4+T,
– Funkcionalna enota F5:
– objekti A1, A2, B, C1, C2:       P+3+T,
– objekti A3, C3, C4:              P+4+T,
– povezovalni objekt:                  P,
– Funkcionalna enota F6:
– objekti E1, E2, E3, E4, E5:      P+1+T,
– Funkcionalna enota F9:             P+M,
– Funkcionalna enota F11:
– stanovanjski objekt:             P+2+T,
– trgovski objekt:                     P.

Bruto etažne višine posameznih etaž so lahko največ:
– 3 m – stanovanja,
– 4 m – javno pritličje v stanovanjskih in trgovskih objektih.
V funkcionalni enoti F1 je višina novogradnje omejena z višino obstoječega objekta, torej na višino 311,85 m.n.v. glede na karto Prometno-tehnična situacija in višinska regulacija. Ta omejitev velja za zgornjo točko zadnje stropne plošče. Nad to koto je dovoljena izvedba strehe, zaključnega venca, tehničnih naprav, strojnih instalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa dovoljena ureditev mansarde.
(2) Najvišji dopustni višinski gabarit v delu območja urejanja VP 3/2 Brdo je za vse objekte 12 m nad nivojem terena. Ta omejitev velja za zgornjo točko zadnje stropne plošče. Nad to koto je dovoljena izvedba strehe, zaključnega venca, tehničnih naprav, strojnih instalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa dovoljena ureditev mansarde.
(3) Najvišji dopustni faktorji izrabe (količnik med bruto etažno površino objekta nad terenom in površino gradbene parcele) v območju urejanja VS 3/5 Brdo so:

– Funkcionalna enota F1:             0,65
– Funkcionalna enota F2:             0,95
– Funkcionalna enota F3:             0,80
– Funkcionalna enota F4:             1,25
– Funkcionalna enota F5:             1,20
– Funkcionalna enota F6:             0,70
– Funkcionalna enota F9:             0,35
– Funkcionalna enota F11:           0,60.
(4) Najvišji dopustni faktorji izrabe (količnik med bruto etažno površino 
objekta nad terenom in površino gradbene parcele) v delu območja urejanja
VP 3/2 Brdo so:
– Funkcionalna enota F1:             0,75
– Funkcionalna enota F2:            0,80.

(1) V območju urejanja VS 3/5 Brdo so horizontalni gabariti objektov omejeni z:
– Objekt A: 15 m / 30 m,
– Objekt B: 15 m / 42 m,
– Objekt C: 15 m / 52 m,
– Objekt D: 15 m / 60 m,
– Objekt E: 12 m / 32 m,
– Objekt F: 14 m / 77 m,
– Stanovanjski objekti v funkcionalni enoti F9: 6,5 m/11 m
– Stanovanjski objekt v funkcionalni enoti F11: 14 m/38 m
– Trgovski objekt v funkcionalni enoti F11: 20 m / 50 m,
– Vzhodni prizidek Konex: pravokotni trikotnik s stranicami 94,5 m ob obstoječem objektu, 89 m in 32,5 m,
– Severni prizidek Konex: nepravilne oblike s stranicami 10 m, 40 m in 15 m,
– Večnamenska športna dvorana Konex: 54 m / 39 m.
(2) V delu območja urejanja VP 3/2 Brdo so horizontalni gabariti objektov omejeni z:
– Objekt G: 22 m / 32 m,
– Objekt H: 22 m / 40 m,
– Objekt I: 22 m / 48 m,
– Objekt J: 34 m / 71,5 m,
– Objekt K: 32 m / 44 m.

Po sredi ureditvenega območja se v smeri sever – jug zgradi povezovalna cesta, ki je del širše povezave med AC priključkoma Vič in Brdo. V območju urejanja VS 3/5 Brdo in delu območja urejanja VP 3/2 Brdo je označena kot funkcionalna enota C1 in razmejuje območji urejanja VS 3/5 in VP 3/2-jug.

Normalni profil povezovalne ceste C1 ima elemente:
vozišče                        2 x 3,50 m
pas za levo zavijanje          1 x 3,00 m
zelenica z drevoredom          2 x 2,50 m
kolesarska steza               2 x 2,00 m
hodnik                         2 x 2,00 m
-----------------------------------------
skupaj                            23,00 m

Na povezovalni cesti C1 se uredijo križišča:
– križišče s Cesto na Brdo je polno, štirikrako, semaforizirano, na vseh krakih so dodani levi zavijalni pasovi;
– križišče s podaljškom Vrhovci, cesta X (cesta C2) je polno, štirikrako, semaforizirano, levi zavijalni pasovi so dodani na glavni smeri;
– križišče z notranjo dovozno cesto je polno, štirikrako, semaforizirano, levi zavijalni pasovi so dodani na glavni smeri;
– križišče s Cesto na Vrhovce je štirikrako, semaforizirano, na treh krakih so dodani levi zavijalni pasovi. Vzhodni krak Ceste na Vrhovce je enosmeren, z vožnjo od vzhoda proti zahodu.

Cesto X se podaljša do povezovalne ceste C1. Ta nova povezovalna cesta pa je označena s funkcionalno enoto C2.

Normalni profil ceste C2 ima elemente:
vozišče                        2 x 3,00 m
vzdolžno parkiranje            2 x 2,50 m
hodnik                         2 x 2,00 m
-----------------------------------------
skupaj                            15,00 m

Cesto na Vrhovce se dodatno poveže s Cesto Dolomitskega odreda tudi s povezovalno cesto, ki je označena s funkcionalno enoto C3.

Normalni profil ceste C3 ima elemente:
vozišče                        2 x 2,75 m
hodnik                         1 x 1,60 m
-----------------------------------------
skupaj                             7,10 m

(1) Splošno
Notranje dovozne ceste imajo širino vozišča 6 m in enostranski oziroma dvostranski hodnik za pešce širine najmanj 2 m.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
– Na severu se funkcionalna enota F1 (Konex) navezuje na Cesto na Brdo z obstoječim uvozom.
– Severni del območja se napaja preko križišča povezovalne ceste C1 in povezovalne ceste C2. Na to križišče se priključujeta funkcionalni enoti F2 in F3.
– Južni del stanovanjskega območja se napaja preko drugega notranjega križišča na povezovalni cesti C1. Nanj se priključujeta funkcionalni enoti F4 in F6.
– Funkcionalna enota F5 se na jugu navezuje na Cesto na Vrhovce.
– Funkcionalna enota F9 se navezuje na Ažmanovo ulico.
– Funkcionalna enota F11 se preko ceste C3 navezuje na Cesto na Vrhovce in Cesto Dolomitskega odreda.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
– Na severu se predvideni objekt v funkcionalni enoti F1 navezuje na Cesto na Brdo z novim uvozom.
– Osrednji del območja se na povezovalno cesto C1 navezuje preko dveh notranjih križišč.

Kolesarske steze se uredijo vzdolž nove povezovalne ceste C1, z ustreznimi navezavami v priključnih križiščih. Na notranjih dovoznih cestah poteka kolesarski promet po vozišču.
Hodniki za pešce se vodijo ob povezovalni cesti, ob notranjih dovoznih cestah ter kot samostojne peš poti znotraj posameznih stanovanjskih enot. Peš povezava med alejo »POT« na Brdu in predvidenim rekreacijskim območjem na Vrhovcih (funkcionalna enota F10), se v območju prečkanja povezovalne ceste izvede kot brv za pešce.
Obstoječa proga mestnega potniškega prometa (v nadaljevanju MPP) 14 poteka po Cesti na Brdo. Avtobusna postajališča je treba vzpostaviti tako, da bo možno vodenje avtobusnih prog po Cesti na Vrhovce, Cesti Dolomitskega odreda, povezovalni cesti C1 in Cesti na Brdo. Nova avtobusna postajališča se zgradijo v križiščih povezovalne ceste C1 s Cesto na Brdo, s cesto C2 ter s Cesto na Vrhovce.

Za potrebe nove zazidave je treba urediti parkirišča na nivoju terena ter podzemne parkirne hiše v okviru posameznih objektov in funkcionalnih enot. Uvozno/izvozne klančine so predvidene v vsaki funkcionalni enoti, kot je prikazano na grafičnih kartah Zazidalna situacija – nivo terena na katastrskem in na topografskem načrtu.
Glede na izrabo površin je treba zagotoviti naslednje minimalne parkirne kapacitete:

– stanovanja                        2 PM / 1 enoto,
– oskrbovana stanovanja             1 PM / 1 enoto,
– poslovne, pisarniške dejavnosti   1 PM / 40 m2 BEP,
– laboratoriji                      1 PM / 40 m2 BEP,
– proizvodnja                       1 PM / 70 m2 BEP,
– skladišča                         1 PM / 100 m2 BEP,
– športne dvorane                   1 PM / 60 m2 BEP,
– tenis igrišča                     4 PM / igrišče,
– gostinski lokali                  1 PM / 20 m2 BEP,
– trgovine                          1 PM / 40 m2 BEP,
– odprte športne površine           1 PM / 250 m2 BEP.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– vsi objekti znotraj območja urejanja morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
Na severni strani območja se komunalna, energetska in druga gospodarska javna infrastruktura navezuje na obstoječo infrastrukturo po Cesti na Brdo in na predvideno infrastrukturo po ZN za območje VP 3/2 Brdo (severni del) – Tehnolo­ški park Brdo.
Na južni strani območja se komunalna, energetska in druga gospodarska javna infrastruktura navezuje na obstoječo infrastrukturo po Cesti na Vrhovce in na predvideno infrastrukturo po LN za povezovalno cesto med Tržaško cesto in območjem VP 3/2 Brdo in PGD projektu Navezava regionalne ceste III. r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003.
Glede na to, da so primarne ureditve komunalne, energetske in druge gospodarske javne infrastrukture predvidene v povezovalni cesti C1, je potrebno, v primeru gradnje le v delu ureditvenega območja, primerno komunalno, energetsko in drugo gospodarsko javno infrastrukturo dimenzionirati in graditi za potrebe izgradnje celotnega območja.

(1) Splošno
Vse ureditve se izvedejo po programski rešitvi: Gradnja kanalizacije za OU VP 3/2 – Brdo – južni del (VP 3/2, VS 3/5), št. projekta 2909K, JP Vodovod kanalizacija d.o.o.
Splošni pogoji za potek in gradnjo kanalizacijskega omrežja v ureditvenem območju so:
– Na obravnavanem območju je zasnovan ločen sistem kanalizacije. Na Cesti na Brdo je predvidena obnova kanalizacije za komunalno odpadno vodo po PGD projektu št. 6K-P70-00, IEI, januar 2003, na Cesti na Vrhovce pa gradnja kanalizacije za padavinsko odpadno vodo po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003.
– Priključitev objektov je možna z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališča. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec kanalizacijskega omrežja.
– Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu oziroma funkcionalni enoti.
– Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti glede na veljavne podzakonske akte.
– Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba veljavni pravilnik podjetja Vodovod-Kanalizacija o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema.
Za odvajanje komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je treba zgraditi naslednje nove kanale:
– kanal po osi povezovalne ceste C1 za odvajanje komunalne odpadne vode iz območja VS 3/5 Brdo (funkcionalni enoti F1 in F2) in dela območja VP 3/2 Brdo (funkcionalna enota F1 in severni del F2), ki se bo priključil na obstoječi kanal DN 30 cm po Cesti na Brdo. Kanal poteka od najvišje točke povezovalne ceste C1 na križišču povezovalne ceste C1 in povezovalne ceste C2 proti severu do Ceste na Brdo;
– kanal po povezovalni cesti C1 za odvajanje komunalne odpadne vode iz območja VS 3/5 Brdo (funkcionalne enote F3, F4, F5 in F6) in dela območja urejanja VP 3/2 Brdo (južni del funkcionalne enote F2), ki se bo priključil na obstoječi kanal DN 40 cm po Cesti na Vrhovce. Kanal poteka od najvišje točke povezovalne ceste C1 na križišču povezovalne ceste C1 in povezovalne ceste C2 proti jugu do Ceste na Vrhovce;
– kanal po Ažmanovi ulici za odvajanje komunalne odpadne vode iz območja urejanja severozahodnega dela območja urejanja VS 3/5 Brdo (funkcionalna enota F9), ki se bo priključil na obstoječi kanal DN 30 cm po Cesti na Brdo.
Padavinska odpadna voda z obravnavanega območja gravitira v pretežnem delu proti jugu, to je v potok Gradaščico, in v manjšem delu proti severu v prispevne vode potoka Glinščice. Oba potoka sta že sedaj obremenjena s padavinskimi odpadnimi vodami svojega zaledja, oba pa odvajata tudi vodo s poplavnih območij na Koseškem polju (Glinščica) in poplavnega območja Vrhovcev (Gradaščica).
Zaradi verjetnosti nastopa visokih voda bo treba ob obilnejših padavinah določeno količino padavinskih voda, ki gravitirajo na Gradaščico, zadržati. Na skrajnem južnem delu območja urejanja VP 3/2 Brdo se zgradi zadrževalni bazen v betonski podzemni izvedbi. Vse rešitve odvajanja padavinske odpadne vode iz objektov je treba urediti tako, da se bodo čim dalj časa zadrževale na mestu nastanka (ureditev suhih zadrževalnikov).
Za odvajanje padavinske odpadne vode iz strešin predvidenih objektov, manipulacijskih in utrjenih površin ter cest in dostopnih poti je treba zgraditi naslednje nove kanale za padavinsko odpadno vodo:
– Kanal po povezovalni cesti C1 za odvajanje padavinske odpadne vode z območja severnega dela območja VS 3/5 Brdo (funkcionalne enote F1, F2, del F3) in severnega dela območja urejanja VP 3/2 Brdo (funkcionalna enota F1 in severni del F2) se bo priključil na predvideni kanal, ki poteka v cesti C2 severnega dela območja urejanja VP 3/2 Brdo (nadaljevanje povezovalne ceste C1) in na obstoječi kanal DN 80 cm po Cesti na Brdo.
– Kanal po povezovalni cesti C1 za odvajanje padavinske odpadne vode z južnega dela območja VS 3/5 Brdo (funkcionalne enote del F3, F4, F5, F6, F7 in F10) in južnega dela območja VP 3/2 Brdo (funkcionalna enota F2), ki se bo iztekal neposredno v Gradaščico. Zaradi potrebe po čiščenju odpadne padavinske vode iz povezovalne ceste C1 se pred izpustom v Gradaščico predvidi lovilec olj.
– Kanal po Ažmanovi ulici za odvajanje padavinske odpadne vode iz severozahodnega dela območja urejanja VS 3/5 Brdo in dela območja urejanja VS 3/3 Brdo – Vrhovci (funkcionalni enoti F8 in F9). Predviden kanal se bo navezoval na že obstoječ kanal za odvajanje padavinske odpadne vode po Ažmanovi ulici, ki se navezuje na obstoječi meteorni kanal po Cesti na Brdo DN 80 cm.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
Za odvajanje odpadne komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je treba zgraditi naslednje nove kanale za komunalno odpadno vodo:
– kanal po severni strani funkcionalne enote F2 za odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov v funkcionalni enoti F2, ki se priključi na kanal v povezovalni cesti C1;
– kanal po severni strani funkcionalne enote F4 za odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov v severnem delu funkcionalne enote F4, ki se priključi na kanal v povezovalni cesti C1;
– kanal po severni strani funkcionalne enote F5 za odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov v funkcionalni enoti F6, severnem delu funkcionalne enote F5 in južnem delu funkcionalne enote F4, ki se priključi na kanal v povezovalni cesti C1;
– kanal po Ažmanovi ulici za odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov v funkcionalni enoti F8.
Objekte v funkcionalni enoti F1 se naveže na sistem obstoječega odvajanja komunalne odpadne vode iz tega območja ali neposredno na kanal v povezovalni cesti C1 ali obstoječi kanal na Cesti na Brdo. Objekte v južnem delu funkcionalne enote F5 se naveže neposredno na obstoječi kanal v Cesti na Vrhovce. Objekte v severnem delu funkcionalne enote F11 se naveže na obstoječ fekalni kanal v Cesti na Vrhovce. Objekte v južnem delu funkcionalne enote F11 se naveže na obstoječ kanal v cesti Dolomitskega odreda.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Za odvajanje odpadne komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov je treba zgraditi naslednje nove kanale za komunalno odpadno vodo:
– kanal po severni strani funkcionalne enote F2 za odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov v severnem delu funkcionalne enote F2, ki se priključi na kanal v povezovalni cesti C1,
– kanal po dovozni cesti do funkcionalen enote F2 za odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov v severnem delu funkcionalne enote F2, ki se priključi na kanal v povezovalni cesti C1,
– kanal ob vzhodni in južni strani objektov na sredini funkcionalne enote F2 za odvajanje komunalne odpadne vode iz osrednjih objektov v funkcionalni enoti F2, ki se priključi na kanal v povezovalni cesti C1.
Objekte v funkcionalni enoti F1 se naveže neposredno na kanal v povezovalni cesti C1.
Objekte v južnem delu funkcionalne enote F2 se naveže neposredno na kanal v povezovalni cesti C1.

(1) Splošno
Vse ureditve se izvedejo po programski rešitvi: Gradnja kanalizacije za OU VP 3/2 – Brdo – južni del (VP 3/2, VS 3/5), št. projekta 2245V, JP Vodovod kanalizacija d.o.o.
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana. Na Cesti na Brdo je predvidena obnova vodovoda po PGD projektu št. 6V-P70-00, IEI, januar 2003, na Cesti na Vrhovce pa gradnja vodovoda po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003, in obnova vodovodnega omrežja po PGD projektu Obnova vodovoda po cestah: Vrhovci I, II, III, V in IX, Cesti Dolomitskega odreda in Cesti na Vrhovce – VS 3/3, Hidroinženiring, februar 2001.
Vse vodovode se opremi s hidranti praviloma nadzemne izvedbe. Pri tem se upošteva ustrezna zakonska določila in predpise.
Predvideni objekti se priključijo na obstoječe in novo vodovodno omrežje. Vodomerne jaške se izvede v objektih ali na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec vodovodnega omrežja.
Zagotoviti je potrebno ustrezno količino vode za potrebe obeh vodnih ureditev.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Obstoječi vodovodi, ki jim je potekla amortizacijska doba, bodo obnovljeni.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo z vodo. Upoštevati je treba veljavni pravilnik glede tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih naprav.
Za oskrbo predvidenih objektov s pitno, požarno in tehnološko vodo je treba zgraditi vodovod DN 200 mm po povezovalni cesti C1 med obstoječima vodovodoma DN 200 mm na Cesti na Brdo in DN 150 na Cesti na Vrhovce. Na Cesti na Vrhovce se bo z južne strani priključil še predvideni vodovod DN 200 po PGD projektu Navezava regionalne ceste III. r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
Za oskrbo predvidenih objektov s pitno in požarno vodo je treba zgraditi naslednje nove vodovode:
– vodovod po dostopni cesti do funkcionalne enote F2, ki se priključi na vodovod v povezovalni cesti C1, za oskrbo objektov v funkcionalnih enotah F2 in F3,
– vodovodno zanko okrog funkcionalne enote F4, ki poteka skozi funkcionalno enoto F6 in se na severovzhodnem in jugovzhodnem delu območja navezuje na vodovod v povezovalni cesti C1, za oskrbo objektov v funkcionalni enoti F4 in severnem delu funkcionalne enote F5 ter funkcionalni enoti F6.
Objekte v funkcionalni enoti F1 se naveže na sistem obstoječe oskrbe z vodo ali neposredno na vodovod v povezovalni cesti C1. Objekte v južnem delu funkcionalne enote F5 se naveže neposredno na obstoječi vodovod na Cesti na Vrhovce. Objekti v funkcionalni enoti F9 se bodo napajali iz predvidenega vodovoda po Ažmanovi ulici, ki se bo na jugu navezoval na obstoječ vodovod DN po Ažmanovi ulici, na severu pa na obstoječ vodovod DN 100 po Cesti na Brdo. Objekti v funkcionalni enoti F11 se bodo priključili na obstoječe vodovodno omrežje po Cesti na Vrhovce ali na predvideno vodovodno omrežje po povezovalni cesti.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Za oskrbo predvidenih objektov s pitno, požarno in tehnološko vodo je treba zgraditi naslednje nove vodovode:
– vodovod na skrajnem severu funkcionalne enote F2 za napajanje objektov v severnem delu funkcionalne enote F2, ki se navezuje na vodovod po cesti C1;
– vodovod po severni dovozni cesti v funkcionalni enoti F2 in ob vzhodni strani objektov v osrednjem delu funkcionalne enote F2, ki se navezuje na vodovod po cesti C1, in služi za oskrbo objektov v osrednjem delu funkcionalne enote F2.
Objekte v funkcionalni enoti F1 in južnem delu funkcionalne enote F2 se naveže neposredno na vodovod v povezovalni cesti C1. Na vodovod po cesti C1 se neposredno navežeta tudi dva objekta na zahodni strani osrednjega dela funkcionalen enote F2.

(1) Splošno
Vse ureditve se izvedejo po idejni zasnovi: Plinovodno omrežje za območje urejanja VS 3/5 Brdo in VP 3/2 Brdo – jug, št. načrta R – 85- P/8, Energetika Ljubljana, d.o.o.
Območje urejanja VS 3/5 Brdo, del območja VS 3/3 Brdo – Vrhovci in jugozahodni del območja VP 3/2 Brdo se nahajajo na vplivnem področju oskrbe z zemeljskim plinom za potrebe ogrevanja, hlajenja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije. Na Cesti na Vrhovce je predvidena gradnja plinovoda po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003.
Priključke se izvede iz obstoječega plinovoda ter zaključi s fasadno plinsko omarico in glavno požarno pipo na fasadi objekta.
Pri načrtovanju novopredvidenih objektov in spremljajočih komunalnih vodov je treba upoštevati obstoječe plinovodno omrežje v smislu zaščite plinovodov v primeru večjih izkopov oziroma drugih posegov na Cesti na Brdo.
Projektiranje in gradnjo plinovodnih priključkov bo treba izvesti v skladu s smernicami upravljavca plinovodnega omrežja.
Za oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom v območju urejanja VS 3/5 Brdo je treba zgraditi nizkotlačno plinovodno omrežje DN 200 mm po povezovalni cesti C1 med obstoječim plinovodom DN 200 mm na Cesti na Brdo in predvidenim plinovodom DN 225 mm po povezovalni cesti med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2 Brdo po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003. Za napajanje objektov v funkcionalni enoti F9 je treba zgraditi plinovod po Ažmanovi ulici, ki se navezuje na obstoječ plinovod DN 150 po Grampovčanovi ulici.
Za oskrbo predvidenih objektov v delu območja urejanja VP 3/2 Brdo je treba zgraditi srednjetlačno plinovodno omrežje DN 200, ki se navezuje na predvideno srednjetlačno omrežje v območju VP 3/2 Brdo – sever.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
Za oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom je treba zgraditi naslednje nove plinovode:
– plinovod po dostopni cesti C2 do funkcionalne enote F2, ki se priključi na plinovod v povezovalni cesti C1, za oskrbo objektov v funkcionalnih enotah F2 in F3,
– plinovod po severni strani funkcionalne enote F4, ki se priključi na plinovod v povezovalni cesti C1, za oskrbo objektov v severnem delu funkcionalne enote F4,
– plinovod po južni strani funkcionalne enote F4, ki se priključi na plinovod v povezovalni cesti C1, za oskrbo objektov v funkcionalni enoti F6, južnem delu funkcionalne enote F4 in severnem delu funkcionalne enote F5.
Objekte v funkcionalni enoti F1 se naveže na sistem obstoječe oskrbe z zemeljskim plinom ali neposredno na plinovod v povezovalni cesti C1. Objekte v južnem delu funkcionalne enote F5 se naveže neposredno na obstoječi plinovod na Cesti na Vrhovce. Objekte v funkcionalni enoti F9 se naveže na predviden plinovod po Ažmanovi ulici. Objekte v funkcionalni enoti F11 se naveže na predvideno plinovodno omrežje po Cesti na Vrhovce ali na predvideno plinovodno omrežje po povezovalni cesti C1.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Za oskrbo predvidenih objektov z zemeljskim plinom je treba zgraditi naslednje nove plinovode:
– plinovod med funkcionalnima enotama F1 in F2, za napajanje objektov v severnem delu funkcionalne enote F2,
– plinovod po severni dostopni cesti in po vzhodnem delu funkcionalne enote F2, ki se na severozahodnem delu območja navezuje na plinovod v povezovalni cesti C1, za oskrbo objektov v severnem in vzhodnem delu funkcionalne enote F2.
Objekt v funkcionalni enoti F1 se naveže neposredno na plinovod v povezovalni cesti C1. Neposredno na plinovod po povezovalni cesti C1 se navežeta tudi objekta na zahodni strani osrednjega dela funkcionalne enote F2 ter objekta na jugu funkcionalne enote F2. Za oskrbo objektov v južnem delu območja urejanja VP 3/2 Brdo je potrebna predhodna izgradnja plinovodnega omrežja v severnem delu območja urejanja VP 3/2 Brdo.

(1) Splošno
Vse ureditve se izvedejo po idejni zasnovi: Elektroenergetsko napajanje območja urejanja VS 3/5 Brdo in VP 3/2 Brdo – jug, št. projekta 01/05 – DELM, Elektro Ljubljana, d.d.
Na južnem delu območja je predvidena gradnja srednjenapetostne kabelske kanalizacije po povezovalni cesti C1 med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2 Brdo po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003.
Pri postavitvi transformatorske postaje (v nadaljevanju: TP) je treba upoštevati zakonska določila. TP se locira ob prostore za odpadke, dovoze, parkirišča itd. TP se ne sme nahajati v neposredni bližini prostorov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. Pri postavitvi TP in vodenju srednjenapetostnih kabelskih tras je treba upoštevati določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
Priključitev predvidenih TP in objektov se izvede po smernicah upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Vse nove trase elektroenergetskih povezav se izvedejo kot kabelske kanalizacije z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij.
Za oskrbo novopredvidenih objektov z električno energijo je treba zgraditi kabelsko kanalizacijo in srednjenapetostne elektroenergetske podzemne kable po povezovalni cesti C1 med obstoječim srednjenapetostnim omrežjem na Cesti na Brdo in predvideno srednjenapetostno kabelsko kanalizacijo po povezovalni cesti med Tržaško cesto in območjem urejanja VP 3/2 Brdo po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003. Pred predvideno gradnjo na območju urejanja VS 3/5 Brdo in delu območja urejanja VP 3/2 Brdo je potrebno urediti tudi manjkajoče elektroenergetsko omrežje (kabelski vodi, kabelska kanalizacija in jaški) za potrebno priključevanje območja od RTP Šiška do obravnavanega območja.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
Za oskrbo predvidenih objektov z električno energijo je treba zgraditi naslednje nove transformatorske postaje:
– TP južno od parkirišča v funkcionalni enoti F1 za oskrbo objektov v funkcionalnih enotah: F1, F2, F3 in F9.
– TP ob dostopni cesti do funkcionalnih enot F4 in F6 za oskrbo objektov v funkcionalnih enotah F4 in F6. TP se priključi na srednjenapetostno omrežje po povezovalni cesti C1.
– TP v vzhodnem delu funkcionalne enote F5 za oskrbo objektov v funkcionalnih enotah F5 in F11. TP se priključi na srednjenapetostno omrežje po povezovalni cesti C1.
Nizkonapetostno omrežje do objektov v funkcionalnih enotah F4 in F5 bo potekalo v nivoju podzemnih kleti, do objektov v funkcionalnih enotah F1, F3, F6 in F9 pa na nivoju terena. Objekte v funkcionalni enoti F1 je možno priključiti tudi na obstoječi sistem elektroenergetskega napajanja v tej funkcionalni enoti.
V funkcionalni enoti F11 bo potrebno prestaviti in pokabliti obstoječi 20 kV daljnovod. Objekti v funkcionalni enoti F11 se bodo napajali iz predvidenega NN omrežja po Cesti na Vrhovce.
Elektroenergetske priključke se izvede v kleteh posameznih objektov. Po potrebi bo potrebno ob objektih umestiti dodatne TP.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Za oskrbo predvidenih objektov z električno energijo je treba zgraditi naslednje nove transformatorske postaje:
– TP na vzhodnem delu funkcionalne enote F1 za oskrbo objektov funkcionalni enoti F1. TP se priključi na srednjenapetostno omrežje po Cesti na Brdo.
– TP v severni dostopni cesti v funkcionalni enoti F2 za oskrbo objektov v severnem in srednjem delu funkcionalne enote F2. TP se priključi na srednjenapetostno omrežje po povezovalni cesti C1.
– TP ob brvi za pešce za oskrbo objektov v južnem delu funkcionalne enote F2. TP se priključi na srednjenapetostno omrežje po povezovalni cesti C1.
Nizkonapetostno omrežje do objektov v funkcionalni enoti F1 in severnem ter osrednjem delu funkcionalne enote F2 bo potekalo v nivoju podzemnih kleti, do objektov v južnem delu funkcionalne enote F2 pa na nivoju terena.
Elektroenergetske priključke se izvede v kleteh posameznih objektov.

(1) Splošno
Vse ureditve se izvede po idejnem projektu: Telekomunikacijsko omrežje, št. načrta 3010361, TK projekt, d.o.o.
Celotno telekomunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s kabelsko kanalizacijo z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij. Ker trase elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja pretežno sovpadajo, je treba zagotoviti ustrezne varnostne odmike med obema kabelskima kanalizacijama.
Priključitev objektov se izvede po pogojih upravljavca telekomunikacijskega omrežja.
Ob gradnji telekomunikacijskega omrežja oziroma komunalnem urejanju območja je treba zagotoviti tudi vgradnjo dodatnih cevi kabelske kanalizacije in vgradnjo optičnega kabla za potrebe prenosa zvoka, slike in podatkov (kabelska televizija).
Na južnem delu območja je predvidena gradnja telekomunikacijske kabelske kanalizacije po povezovalni cesti med Tržaško cesto in območjem VP 3/2 po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003.
Za oskrbo predvidenih objektov s telekomunikacijskim omrežjem je treba zgraditi kabelsko kanalizacijo in telekomunikacijske podzemne kable po povezovalni cesti C1 med obstoječim telekomunikacijskim omrežjem na Cesti na Brdo in predvideno telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo po povezovalni cesti med Tržaško cesto in območjem VP 3/2 po PGD projektu Navezava regionalne ceste III.r. št. 641R3 Cesta Dolomitskega odreda na južno avtocesto v priključku Tržaške ceste, PNG, november 2003.
V to povezavo bo vključena nova izdvojena enota telefonske centrale za obravnavano območje.
(2) Območje urejanja VS 3/5 Brdo
V območju urejanja VS 3/5 Brdo in delu območja VS 3/3 Brdo – Vrhovci je za oskrbo predvidenih objektov s telekomunikacijskim omrežjem je treba zgraditi novo izdvojeno enoto telefonske centrale v kletnih prostorih objektov v funkcionalnih enotah F2, F3 ali F4.
Prostor mora biti dimenzije 25–35 m2, pri čemer stroške odkupa prostora in montaže telefonske centrale nosi upravljavec telekomunikacijskega omrežja.
Telekomunikacijsko omrežje do objektov v funkcionalnih enotah F3, F4 in F5 bo potekalo v nivoju podzemnih kleti, do objektov v funkcionalnih enotah F1, F2 in F6 in F9 pa na nivoju terena.
Objekti v funkcionalni enoti F11 se bodo priključili na obstoječe telekomunikacijsko omrežje po Cesti na Vrhovce.
Priključke se izvede v kleteh posameznih objektov.
(3) Del območja urejanja VP 3/2 Brdo
Telekomunikacijsko omrežje do objektov v funkcionalni enoti F1 in severnem delu funkcionalne enote F2 bo potekalo na nivoju kleti, do objektov v osrednjem in južnem delu funkcionalne enote F2 pa na nivoju terena.
Priključke se izvede v kleteh posameznih objektov.

Vse ureditve se izvedejo po idejnem projektu: Načrt javne razsvetljave povezovalne ceste v območju urejanja VS 3/5 Brdo in VP 3/2 Brdo – jug, št. projekta 08 – 03 – 1811/1882, Javna razsvetljava, d.d.
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje. Razsvetljava mora ustrezati zahtevam, podanim v priporočilih SDR PR 5/2 ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
Omrežje javne razsvetljave bo priključeno na obstoječe omrežje javne razsvetljave, energetsko pa se bo napajalo iz novopredvidenih TP na obravnavanem območju. Javna razsvetljava bo izvedena s podzemno kabelsko kanalizacijo, vlečnimi in priključnimi jaški ter svetilkami.
Križišča povezovalne ceste C1 s Cesto na Brdo, cesto C2, dovozno cesto in Cesto na Vrhovce bodo semaforizirana.

(1) Splošne določbe
Za vse posege v prostor, ki vključujejo proizvodnjo ali niso našteta v 7. členu tega odloka, se izdela poročilo o vplivih na okolje.
(2) Varstvo zraka
Novi objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka, kar se zagotovi z uporabo okolju prijaznih kurišč in goriv.
Prezračevanje objektov se spelje nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž se izvede z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren.
(3) Varstvo pred hrupom
V območju urejanja VS 3/5 Brdo in delu območja urejanja VS 3/3 Brdo – Vrhovci je dovoljena mejna raven hrupa za vir hrupa 59 dB(A) v dnevnem času in 49 dB(A) v nočnem času.
V delu območja urejanja je dovoljena mejna raven hrupa za vir hrupa 64 dB(A) v dnevnem času in 54 dB(A) v nočnem času.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba zagotoviti ustrezno pasivno zaščito objektov v prvi vrsti ob cesti, in sicer njihovih fasad, ki gledajo proti cesti.
V območju urejanja VS 3/5 Brdo je za stanovanjske bloke treba zagotoviti skupno zvočno izolativnost zunanje stene objektov 36 dB.
V južnem delu območja urejanja VP 3/2 Brdo je za objekte tehnološkega parka in trgovsko servisne objekte treba zagotoviti skupno zvočno izolativnost zunanje stene objektov ob dovozni proti cesti C1 31 dB.
(4) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za območje urejanja VS 3/5 Brdo velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, za južni del območja urejanja VP 3/2 Brdo pa II. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(5) Osončenje
Pri vseh novih gradnjah mora biti zagotovljena naravna osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov. V stanovanjih ni dopustna severna lega vseh bivalnih prostorov.
V primeru, da se dispozicija ali zasnova objektov spremeni v okviru toleranc, mora biti za vse objekte zagotovljena minimalna osončenost: 1 uro v zimskem solsticiju, 3 ure v ekvinokciju in 5 ur v poletnem solsticiju.
(6) Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in odjemna mesta za posode za odpadke morajo biti na zemljišču povzročitelja in ustrezno prometno dostopna. Imeti morajo ustrezno število posod. Locirana so izven objekta na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico. Poleg zbirnih mest se uredi eko otoke.
Razmestitev zbirnih in odjemnih mest za posode za odpadke in eko otokov je razvidna iz Zazidalne situacije z načrtom zunanjih in zelenih površin.

Ohranjati je treba obstoječo površino gozda, ki je razglašen za naravno dediščino (tri enote naravne dediščine – nižinski gozd).
Deponije morebitnega odvečnega materiala naj se locira izven območij naravne dediščine (naravnih vrednot), zavarovanih območij in območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Gospodarjenje z gozdom v območju obdelave in stičnih območjih mora ostati neovirano. Do zemljišč gozda je treba zagotoviti dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo.

(1) Splošne določbe
V fazi izdelave projektne dokumentacije mora biti izdelana strokovna požarnovarnostna ocena.
(2) Intervencijske poti in površine
Okoli načrtovanih objektov je treba zagotoviti krožne intervencijske poti v skladu s standardom SIST DIN 14090 – površine za gasilce na območju. Intervencijske poti izven vozišč morajo biti v izvedbi, ki dopušča ozelenitev teh površin.
(3) Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

Konture objektov, gradbene meje in gradbene linije, opredeljene na grafičnih kartah Zazidalna situacija – nivo terena na geodetskem načrtu ter na katastrskem načrtu ter določila v tem odloku predstavljajo maksimalen gabarit objektov. Kot gabarit velja zunanji rob konstrukcije brez fasade. Odstopanja od gabaritov objektov so lahko do ±1,5 m v horizontalni smeri, razen v funkcionalni enoti F3, kjer so odstopanja lahko do +-2 m v horizontalni smeri. Balkoni in lože lahko presegajo gabarit objektov za maksimalno 1,5 m, nadstreški in oblikovni poudarki (vendar ne balkoni in lože) pa lahko presegajo gabarit objektov za maksimalno 2 m.
Širina nadstrešnice v območju VP 3/2 Brdo v funkcionalni enoti F1 je max. 3,6 m.
Višinska regulacija terena je idejna. Podrobna določitev višinskih kot terena se izvede v fazi izdelave projektne dokumentacije.
Kontura in število kletnih etaž in pozicija uvozne/izvozne klančine se lahko prilagaja arhitekturnim rešitvam.

Sočasno z gradnjo objektov visokih gradenj je treba realizirati komunalno energetsko in prometno infrastrukturo ter vodnogospodarske ureditve.
Zazidalni načrt se lahko izvaja etapno po funkcionalnih enotah. Objekte je možno graditi tudi posamično znotraj funkcionalnih enot s pripadajočo prometno in komunalno infrastrukturo. Zaključeno etapo predstavljajo objekti z zunanjo ureditvijo ter prometno in komunalno infrastrukturo.
Obstoječ stanovanjski objekt v območju urejanja VS 3/5 Brdo v jugovzhodnem delu funkcionalne enote F5 se lahko ohrani, tako da se objekt B na njegovem mestu ne izvede.
Trgovski objekt v funkcionalni enoti F11 se lahko izvede šele po izvedbi povezovalne ceste med Cesto na Vrhovci in Cesto Dolomitskega odreda.
Brv za pešce je lahko ločena samostojna faza gradnje.

Za stanovanjske objekte v funkcionalnih enotah F2, F4, F5 in F6 v območju urejanja VS 3/5 Brdo, ureditev funkcionalne enote F10 in brv za pešce je treba izvesti javni odprti projektni natečaj.
Izgradnja brvi za pešce je obveza investitorja gradnje novih večstanovanjskih objektov v območju urejanja VS 3/5 Brdo.
Pred načrtovanimi posegi v prostor je treba izdelati podrobno geomehansko raziskavo tal.

Za potrebe izgradnje komunalne in prometne infrastrukture za obe območji urejanja se odstrani objekte na parcelah št. 1336/8, 1336/9, 1337/3, 1339/5, 1339/6, 1339/7, 1339/15, 1397/24, 1397/25, vse k.o. Vič.
V območju urejanja VS 3/5 Brdo in delu območja urejanja VP 3/2 Brdo se za potrebe gradnje lahko odstrani vse obstoječe objekte.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič in
– Četrtni skupnosti Rožnik.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99, 98/99), ki se nanašajo na ureditveno območje zazidalnega načrta.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.