Na podlagi 12. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02) in 17. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 24/03 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Semič na 18. redni seji dne 30. 6. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednjo enoto dediščine: Semič – cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD 2253).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji na terasi, vkopani v gozdnatem pobočju hriba Semenič, nad Gabrom, ob kolovozni poti, ki pelje k razvalinam gradu Smuk in na robu arheološkega najdišča Semenič (prazgodovinsko gradišče). Orientirana je skoraj pravilno na vzhod. Ima za belokranjske razmere kvalitetno baročno arhitekturo, v zgodovinskem pogledu je ena najstarejših podružnic semiške župnije, veliko ambientalno vrednost pa ji daje tudi osamljena in izpostavljena lega sredi gozdnatega pobočja, zaradi katere je cerkev v določenih letnih časih vidna iz belokranjske ravnine.
Naselje Gaber je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1498, sama cerkev – (capella) sancti Primi et sancti Jahannis – pa dosti prej, že leta 1354, ko je navedena kot ena od dveh podružnic semiške fare. Leta 1526 je za obrambo dežele pred Turki darovala kelih z bakreno nogo, težak 15 lotov in še nekaj malega v denarju. Kot podružnico semiške župnije omenja cerkev Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. kot kapela (Capellen) pa je navedena tudi v opisu jožefinskega vojaškega zemljevida, nastalega v letih 1763–1787.
V srednjeveški listini omenjena stavba je vsaj v 18. stoletju doživela temeljito barokizacijo, ki je zabrisala njeno prvotno podobo. Današnji izgled cerkve je baročen, njeno arhitekturno podobo pa oblikujejo ravno zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in v njeno fasado vgrajen zvonik. Sicer skromna barokizirana cerkev preseneča s kar razkošnimi stavbnimi elementi v notranjščini: zrcalni obok v ladji, izredno bogato profilirani kapiteli pilastrov in zidni venec.

Območje spomenika: parcela št. *86 (stavbišče), k.o. Pribišje.
Vplivno območje: del parcel št. 1346/1 (gozd), 1336/2 (gozd), 1337/2 (gozd) in 3533 (pot), vse k.o. Pribišje.
Izris meje območja spomenika in meje vplivnega območja, v merilu 1:1000, je sestavni del strokovnih podlag za razglasitev, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (v nadaljevanju: Zavod) februarja 2005.
Strokovne podlage so na vpogled pri Zavodu in Občini Semič.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, talne plasti, tlorise, gabarite, opremo cerkve, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnimi pisnimi kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem odobri Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
– prepoved predelav vseh likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika;
– pri kakršnemkoli posegu v talne plasti ob cerkvi ali v njeni notranjosti so obvezne predhodne arheološke raziskave;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet;
– na spomenik je prepovedano postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklama anten in ostalih naprav, razen v primerih, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika varovanju spomeniško varstvenih kvalitet spomenika;
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z gradnjo vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev;
– prepoved vseh posegov, ki bi lahko škodljivo vplivali na spomenik.
Varstveni režim omogoča:
– trajno ohranitev kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanje pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitev kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih;
– znanstveno-raziskovalno delo;
– učno-demonstracijsko delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika, njegovega dela ali vplivnega območja in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje, je v skladu s 45. in 46. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovar­stveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Občinska uprava občine Semič mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega sklepa izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Na podlagi tega sklepa pristojni organ občine v roku 30 dni od njegove uveljavitve predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.

Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.