Na podlagi 23. člena in 175. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in v skladu z 18. in 98. členom Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet občine Škofja Loka na 13. seji dne 7. 7. 2005 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka (krajše: “PUP za mesto”), ki jih je izdelal Urbi, d.o.o., Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana, št. projekta 110, novembra 2004.

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt, ki določa merila in pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.

(1) Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz razmejitev, meril in pogojev na DKN v merilu 1:5.000,
– obrazložitev pogojev za posege v prostor,
– mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(2) Grafični prikazi so sestavni del odloka in so izdelani v analogni in digitalni obliki. Digitalna vsebina grafičnega dela PUP za mesto obsega: namensko rabo površin in ureditvene enote z oznakami ter s podatki o načinih urejanja s PIA, s podatki o varstvu pred hrupom, površine prekrivajoče rabe (rekreacija v naravnem okolju), območja varstva infrastrukture, območja naravnih vrednot, območja varstva kulturne dediščine, območja varstva vodnih virov. Digitalni grafični prikazi PUP za mesto so izdelani na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta (DKN) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– mejo območja urejanja,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– pogoje za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor,
– pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– pogoje za prometno urejanje,
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za telekomunikacije,
– pogoje za urejanje in varstvo voda,
– pogoje za ohranjanje narave,
– pogoje za varstvo kulturne dediščine
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja
– merila in pogoji za obrambo in zaščito ter
– posebne pogoje za posege v prostor.

(1) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Pogoji so prostorsko določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote.
(3) Namenska raba površin in podrobnejša namenska raba površin določata pretežno namembnost posamezne površine ali območja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.
(4) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki vsebujejo pretežno enovite določbe glede oblikovanja.

Uporabljeni pojmi v tem odloku imajo naslednje pomene:
(1) Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
(2) Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti in gradbeništvo.
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
(4) Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije.
(5) Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
(6) Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje.
(7) Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih površin in je določena v grafičnem prikazu.
(8) Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.
(9) Gradbena meja določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu.
(10) Nadomestna gradnja je novogradnja na isti lokaciji, istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi.
(11) Enostavni objekti po tem odloku so pomožni objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema, za postavitev katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno v skladu s »Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči«.

(1) Območje, ki se ureja s “PUP za mesto”, obsega območje urbanistične zasnove za mesto Škofja Loka, razen veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov.
(2) Meja območja urejanja s PUP za mesto je grafično prikazana na pregledni karti v merilu 1:40.000 in na grafičnih prikazih razmejitev, meril in pogojev v merilu 1:5.000.

(1) PUP za mesto določajo merila in pogoje za območja urejanja in ureditvene enote, ki so navedena v prilogi k odloku v Tabeli 1.
(2) Razmejitve namenske rabe površin, meje območij urejanja, meje ureditvenih enot in območja varstva so določena v grafičnih prikazih, karte št. 1 do 3 v merilu 1:5.000.

Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za izrabo in za varstvo okolja. V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora iz prostorskega plana so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov v PUP določene za posamezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko rabo površin, in sicer za:
(a) območja in površine za poselitev,
(b) območja in površine, ki so namenjeni gospodarski infrastrukturi,
(c) površine, ki niso namenjene poselitvi.

1 Območja za stanovanja (S) so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovine in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:

1.1 Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SE)
1.2 Območja več-stanovanjskih stavb (SV)
1.3 Območja za stanovanja posebnega namena (SS)
1.4 Območja za stanovanja in kmetije (SK)
1.5 Območja za stanovanja in kmetije izključno za kmetije (SKk)

2 Območja proizvodnih dejavnosti (P) so namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:

2.1 območja za industrijo (PI)
2.2 območja za druge proizvodne dejavnosti (PD)

3 Območja javne infrastrukture (D) so namenjena za potrebe izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:

3.1 območja za vzgojo in izobraževanje (DI)
3.2 območja za dejavnosti kulture (DK)
3.3 območja za šport (DS)
3.4 območja za zdravstvo (DZ)
3.5 območja za verske dejavnosti (DC)

4 Območja mešane rabe (M) so namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:

4.1 območja urbanih središč (MS)
4.2 območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP)
4.3 posebna območja (MB)
4.4 turistična območja z nastanitvijo (MT)

5 Območja za šport, rekreacijo in zelene površine (Z) so namenjena za šport in rekreacijo na prostem in za urejene javne zelene površine in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:

5.1 območja za šport in rekreacijo (ZS)
5.2 območja za druge zelene površine (ZD)
5.3 parki (ZP)
5.4 pokopališča (ZK).

6 Območja prometne infrastrukture (I)

6.1 Območja državnih cest (ID)
6.2 Območja prometnih površin izven vozišča – parkirišča, postaje (IP)
6.3 Območja železniških postaj – postaja (IZp)
6.4 Območja železniških postaj – tiri (IZt)

7 Območja energetske infrastrukture (E)

7.1 območja za oskrbo z električno energijo (EE)

8 Območja komunalne in okoljske infrastrukture (O)

8.1 območja za čiščenje odpadnih vod (OC)

9 površine kmetijskih zemljišč (K)
10 površine gozdov (G)
11 površine površinskih voda (V)
12 površine mineralnih surovin (LN)
12.1 površine mineralnih surovin – sanacija v kmetijske površine (LNk)
12.2 površine mineralnih surovin – sanacija v rekreacijske površine (LNr).

1) Območja za stanovanja (S):
1.1) Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SE) so namenjena bivanju v eno-, dvo- ali več stanovanjskih (enodružinskih) stavbah nižje gostote in dopolnilnim oblikam dela na domu:
1.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– stanovanja,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro..., ni delo s strankami),
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja;
1.1b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.2) Območja za stanovanja z večstanovanjskimi stavbami (SV) so namenjena bivanju v večstanovanjskih stavbah srednje in višje gostote in dopolnilnim oblikam dela na domu,
1.2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– stanovanja,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro..., ni delo s strankami),
– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja,
– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
1.2b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.3) Območja za stanovanja posebnega namena (SS) so namenjena bivanju posebnih skupin prebivalcev (npr. samski domovi, domovi za stare...)
1.3a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– stanovanja,
– terciarne in kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti osnovni namembnosti območja,
1.3b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.4) Območja za stanovanja in kmetije (SK) so namenjena bivanju, kmetijam in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, javni infrastrukturi, storitvenim dejavnostim in trgovini
1.4a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v proizvodne dejavnosti,
– šport in rekreacija.
1.4b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
1.5) Območja za stanovanja in kmetije izključno za kmetije (SKk) so namenjena kmetijam (bivanju in kmetijskim gospodarskim objektom) ter dopolnilnim dejavnostim na kmetiji
1.5a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),
– terciarne in kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti kmetiji,
– proizvodne dejavnosti, kot dopolnilne dejavnosti kmetiji, ki po površini ne presegajo 120 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko v pritličju ali kleti objekta.
1.5b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne,
– novogradnje objektov,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti, za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko - gozdarski objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
2) Območja za proizvodne dejavnosti (P):
2.1) Območja za industrijo (PI) so namenjena industriji in proizvodnim dejavnostim:
2.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– industrija,
– proizvodne dejavnosti,
– skladiščenje,
2.1b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
2.2) Območja za druge proizvodne dejavnosti (PD) so namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim ter skladiščenju,
2.2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– gradbeništvo,
– skladiščenje,
– servisi in storitvene dejavnosti,
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi.
2.2b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
3) Območja javne infrastrukture (D):
3.1) Območja za vzgojo in izobraževanje (DI) so namenjena izobraževanju, znanstvenemu in raziskovalnemu delu
3.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– otroško in socialno varstvo,
– izobraževalne dejavnosti, znanstveno in raziskovalno delo,
– druge kvartarne dejavnosti,
– bivanje za oskrbnika posamezne stavbe,
3.1b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
3.2) Območja za dejavnosti kulture (DK) so namenjena kulturnim dejavnostim, razvedrilu, knjižnicam, muzejem in spremljajočim dejavnostim,
3.2b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
3.3) Območja za šport (DS) so namenjena za športnim dejavnostim in rekreaciji (pretežno v objektih)
3.3a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja in sicer brez nastanitvenih kapacitet.
3.3b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov,
– ureditve rekreacijskih in športnih površin,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
3.4) Območja za zdravstvo (DZ) so namenjena zdravstvu, bolnišnični in zavodski oskrbi
3.4a) poleg naštetih so dopustne še naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– trgovina, storitve rekreacija in kulturne dejavnosti kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja,
3.4b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
3.5) Območja za verske dejavnosti (DC) so namenjena opravljanju verskih dejavnosti,
3.5b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti kulture,
– novogradnje objektov,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin.
4) Območja mešane rabe (M)
4.1) območja urbanih središč (MS) – centralna območja, so pretežno namenjena za trgovino, gostinstvo, storitve, kulturo, javno upravo in stanovanja.
4.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti,
– stanovanja (bivanje),
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, dejavnost se odvija samo v zaprtih prostorih in ne presega vplivov drugih dejavnosti te rabe.
4.1b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
4.2) območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP) so namenjena za proizvodnjo, trgovino, storitve in za stanovanja.
4.2a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– servisi in storitvene dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših objektih (obrti),
– trgovina za občasne nakupe z večjimi vplivi prometa,
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi,
– stanovanja v povezavi s proizvodnimi ali storitvenimi dejavnostmi (tim. obrtna cona), z zagotovljeno III. stopnjo varstva pred hrupom.
4.2b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
4.3) posebna območja (MB) so namenjena za trgovino in storitve,
4.3a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– trgovina za občasne nakupe z večjimi vplivi prometa,
– servisi in storitvene dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših objektih (obrti),
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi,
4.3b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne (p) in druge zelene površine (z) in igrišča (zi),
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
4.4) turistična območja z nastanitvijo (MT) so namenjena pretežno gostinskim nastanitvenim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi gostinske storitve prehrane, trgovine in storitev
4.4b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
5) Območja za šport, rekreacijo in zelene površine (Z)
5.1) območja za šport in rekreacijo (ZS) so namenjena za šport in rekreacijo na prostem (pretežno brez objektov),
5.1a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja, in sicer brez nastanitvenih kapacitet.
5.1b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– ureditve rekreacijskih in športnih površin,
– postavitve enostavnih objektov (pomožnih objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
5.2) območja za druge zelene površine (ZD) so namenjena pasivni rekreaciji, oddihu, pretežno so to proste javne zelene površine,
5.2a) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve javnih površin,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
5.3) parki (ZP) so območja urejenih javnih zelenih površin,
5.3a) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
5.4) pokopališča (ZK) so namenjena pokopavanju,
5.4a) dopustne so naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo,
– novogradnje objektov,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, spominska obeležja in urbana oprema).
(b) Območja in površine, ki so namenjeni gospodarski infrastrukturi so:
6) Območja prometne infrastrukture (I)
6.1) Območja državnih cest (ID)
6.2) Območja prometnih površin izven vozišča – parkirišča, postaje (IP)
6.3) Območja železniških postaj – postaja (IZp)
6.4) Območja železniških postaj – tiri (IZt)
7) Območja energetske infrastrukture (E)
7.1) Območja za oskrbo z električno energijo (EE)
8) Območja komunalne in okoljske infrastrukture (O)
8.1) Območja za čiščenje odpadnih vod (OC)
a) V vseh navedenih območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi (I, E, O) so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s posamezno namensko rabo območja.
b) V vseh navedenih območjih namenjenih gospodarski infrastrukturi so dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za osnovno namensko rabo,
– novogradnje infrastrukturnih objektov,
– postavitve enostavnih objektov (ograje, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja in urbana oprema),
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
(c) Površine, ki niso namenjene poselitvi – območja krajine:
9) površine kmetijskih zemljišč (K)
10) površine gozdov (G)
11) površine površinskih voda (V)
12) površine mineralnih surovin (LN)
12.1) površine mineralnih surovin - sanacija v kmetijske površine (LNk)
12.2) površine mineralnih surovin - sanacija v rekreacijske površine (LNr)
13) območja za rekreacijo v naravnem okolju (prekrivajoča raba)
9) površine kmetijskih zemljišč (K)
9a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
– lov in ribolov,
9b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči :
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,
– začasni objekti, namenjeni prireditvam,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
10) Površine gozdov (G):
10a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča,
– lov in ribolov,
10b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve za rekreacijo,
– postavitve enostavnih objektov pod pogoji, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi,
– začasni objekti, namenjeni prireditvam,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema,
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– krčitve gozdov do površine 1ha za ureditev kmetijskih površin;pred izvedbo krčitve je potrebno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
10c) posegi v gozd so dopustni, če ne ogrožajo, razvrednotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda; strokovno presojo oz. mnenje o tem izdela Zavod za gozdove Slovenije.
11) površine površinskih voda (V)
11a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti, razen energetske izrabe vodotokov,
– šport in rekreacija, lov in ribolov,
11b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve za potrebe voda,
– ureditve za potrebe rekreacije,
– postavitve enostavnih objektov (ograje za potrebe varstva narave, varstva voda, pomožni infrastrukturni objekti, vadbeni objekti, urbana oprema)
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– ureditve javnih površin, postavitev urbane opreme, ureditev za izobraževanje in prezentacijo narave, postavitve obeležij.
12) Površine mineralnih surovin (LN)
12.1) Površine mineralnih surovin - sanacija v kmetijske površine (LNk)
12.2) Površine mineralnih surovin - sanacija v rekreacijske površine (LNr)
12a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– sanacija v kmetijske (LNk) ali rekreacijske (LNr) površine,
– izkoriščanje mineralnih surovin za potrebe sanacije območja;
12b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– postavitve objektov in naprav za potrebe sanacije in v zvezi s planirano namensko rabo,
– odstranitve objektov,
– postavitve enostavnih objektov za potrebe sanacije,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin.
13) Območja za rekreacijo (R) v naravnem okolju - prekrivajoča raba (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna ali vodna):
13a) dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:
– športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin.
Na stavbnih zemljiščih znotraj območij za rekreacijo v naravnem okolju so dopustne dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo .
13b) dopustne so naslednje vrste posegov:
– ureditve rekreacijskih površin,
– postavitev smučarskih žičnic in vlečnic,
– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze),
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih površin,
– postavitve enostavnih objektov (pomožni infrastrukturni objekti, vadbeni objekti),
– postavitev začasnih objektov za prireditve in turistično ponudbo, razen v območjih površinskih voda,
– gradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov ni dopustna, razen stebrov žičnic.

(1) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa od predpisane namembnosti za posamezno območje (območje urejanja ali ureditveno enoto), če ima obstoječi objekt tako (drugačno) namembnost določeno (pridobljeno) z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem.
(2) Velikost posameznega objekta ali izraba posameznega zemljišča prav tako lahko presega merila in pogoje za posamezno območje ali ureditveno enoto, če ima objekt tako velikost in izrabo določeno z veljavnim lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem. Za te objekte je dopustna tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta. Širitev dejavnosti, povečevanje kapacitet in površin objekta iz prejšnjih dveh stavkov, ki ni v skladu s predpisano pretežno namembnostjo, preko namembnosti in obsega, določenega v pridobljenem dovoljenju, ni dopustna.

(1) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
(2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija. Na območjih, kjer ni planirane javne kanalizacije, je dopustna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.

(1) V čistih stanovanjskih območjih, v območjih sekundarnih bivališč, za domove za stare, za varstvo otrok in izobraževanje, rekreacijskih območjih in pokopališčih so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(2) V območjih mešane rabe, mestnih središčih, na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopuščajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih za proizvodne dejavnosti, storitve in servise, trgovino na debelo, gospodarsko infrastrukturo so dopustni posegi in dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopuščajo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(4) V IV. območju varstva pred hrupom se vsi obstoječi stanovanjski objekti v teh območjih varujejo oziroma urejajo pod pogoji za III. območje varstva pred hrupom.
(5) V II. območjih varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva, pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah znaša 15 m na vsako strah od roba ceste.
(6) Posamični objekti, ki so v območjih za proizvodnjo se varujejo s III. stopnjo varstva pred hrupom, dokler je v njih stanovanjska namembnost.

Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč, gozdov, območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih predpisih, je izvajanje posegov omejeno, skladno z veljavnimi predpisi za posamezno področje varstva oz. infrastrukture.

(1) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje objektov, odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– postavitve enostavnih objektov,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
(2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami.
(3) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ki imajo posebej določeno ureditveno enoto »bs«, so izjemoma dopustne vse vrste posegov, ki veljajo za namembnost »SV«
(4) Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ki imajo posebej določeno ureditveno enoto »v«, so izjemoma dopustne vse vrste posegov, ki veljajo za namembnost »SK«.

Merila in pogoji za oblikovanje so določena:
(a) s skupnimi merili in pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,
(b) z merili in pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor
(c) z merili in pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah.

(1) Odmiki od parcelne meje naj na ulični strani sledijo obstoječi gradbeni liniji (če je enovita oz. razpoznavna).
(2) Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.

(1) V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
(2) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika oz. pojavnost v prostoru.

(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oz. zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja oz. zaselka.
(2) Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

(1) Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v ureditvenih enotah.
(2) Pri določanju etažnosti objektov je kletnih etaž lahko več kot ena, ki je navedena pri etažnosti v posameznih ureditvenih enotah.
(3) Površina kleti je lahko večja od zazidane površine stavbe.
(4) Na nagnjenem terenu lahko celotna stranica kletne etaže sega iz urejenega terena, vendar na tem delu višina objekta ne sme presegati treh polnih etaž.
(5) Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprtine spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le strešna okna.

(1) Oblika in naklon strešin je določen za posamezne ureditvene enote in vrste objektov. Strešine morajo imeti isti naklon. Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah je dopusten na nestanovanjskih objektih:
– v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.
(2) Ravna streha je dopustna:
– v primeru ureditve terase za gostinsko dejavnost,
– nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod teren.
(3) Frčade in druge odprtine na strehi morajo biti skladne z oblikovanjem in razmerji celotne fasade objekta. Skupna dolžina odprtin na strehi (v eni vrsti), ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.
(4) Prosto stoječi pomožni objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 38° do 45°, enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru nizkega pomožnega objekta ob visoki osnovni stavbi, je lahko streha pomožnega objekta izvedena tudi tako, da je med kapjo osnovne strehe in slemenom pomožnega objekta presledek (osnovna streha se ne podaljša nad pomožni objekt), naklon strešine pomožnega objekta pa mora biti enak naklonu strešine osnovnega objekta. Vrtne ute imajo lahko šotorasto streho.

(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje objektov.
(2) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s celotno stavbno maso objekta, njegovim oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta
(3) Dozidava objekta se šteje do povečanja površine objekta za 30% zazidane površine, povečanje nad 30% zazidane površine objekta se po tem odloku obravnava za novogradnjo objekta, ki se priključi osnovnemu objektu.

V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.

(1) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini območja naravne vrednote.
(2) Pomožni objekti izven ureditvenih območij morajo biti pretežno izvedeni v lesu, dopustni so le točkovni temelji in montažni betonski stebri. Pri oblikovanju je treba upoštevati razmerja in oblikovanje tradicionalnih pomožnih objektov, streha mora biti dvokapnica, strešine pa v naklonu 38 do 45°.
(3) Pomožni objekti ne smejo imeti bivalnih prostorov in ne priključkov na infrastrukturna omrežja in naprave.
(4) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
(5) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom strehe, razen v ureditvenih enotah delavnice.
(6) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oz. gospodarskega poslopja.
(7) Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih.

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoža.
(2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez robov z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oz. površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam.
(3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš, razen v ureditvenih enotah dvorane in delavnice (d).
(3) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapa in do površine 1 m². Njihova postavitev v mestnem jedru Škofje Loke ni dopustna.
(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom oz. urejeno pohodno površino.
(5) Lokacije in oblikovanje turističnih oznak, obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev je določeno v Oblikovalskih pogojih za prometne in neprometne znake občine Škofja Loka.

(1) Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija mora biti odmaknjena 2 m od parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika, pri čemer je potrebno zagotavljati še svetli profil vozišča, kolesarske steze in pločnika.
(2) Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
(3) Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje.
(4) Protihrupne ograje morajo biti v naseljih oblikovane kot del mestne/vaške opreme (mestna ali vaška ograja parcele, ne pa kot protihrupna ograja na avtocesti). Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.

Ureditve rekreacijskih površin izven ureditvenih območij naselij morajo biti praviloma izvedene brez ograj, dopustne so le lesene ograje za omejitev prehoda na kmetijska ali gozdna zemljišča ter za omejitev prometa. Postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča ipd. igrišča) niso dopustne.

(1) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
(2) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje praviloma uporabljati samonikle vrste.
(3) Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani.
(4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na parcelnih mejah ne bo višinskih razlik oz. bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene z uporabo naravnih materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati, po izvedbi posega pa površine sanirati oz. renaturirati.

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
(2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba:
– ohranjati pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– ohranjati krajinsko izrazite gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi ali okrepiti,
– ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti.

Kamnolome, peskokope in gramoznice je treba po končani rabi (eksploataciji) sanirati v prvotno rabo prostora (na primer gozd, kmetijske površine).

Merila in pogoji za oblikovanje so določeni za naslednje ureditvene enote:

mj     mestno jedro,
v      vaška zazidava,
e      enodružinska zazidava (zazidava manjšega merila),
dv     dvojčki, vrstne hiše (strnjena in urejena zazidava manjšega merila),
vs     velike stavbe (večji objekti ob ulici ali trgu),
bs     bloki, stolpiči in stolpnice (zazidava večjega in velikega merila,
       z urejeno razporeditvijo objektov),
h      ploščati objekti (večji samostojni ploščati objekti),
d      delavnice in dvorane (večji objekti, proizvodne dvorane, skladišča),
x      svojstveno oblikovanje,
t      prometne površine (parkirišča),
f      infrastrukturni objekti in naprave,
z      zelene površine,
zi     igrišča,
p      parkovne površine.

Mestno jedro - “mj”
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni enoti »mj - mestno jedro« veljajo naslednja merila in pogoji:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– Novogradnje in nadomestne gradnje objektov se morajo prilagajati obstoječi gradbeni liniji ob ulici. Odmiki od parcelne meje so lahko manjši od 4m, objekti se lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo, če se pri tem ohranja značilnost zazidave.
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– višina: K+P+3+M na ulični strani,
– streha: 38°–45°, enak naklon strešin.
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni materiali:
– Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati vzporedno z ulico.
– vetrolovov ni dopustno dodajati na ulične fasade objektov,
– zatrepi morajo biti ometani,
– napušči morajo biti ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapi.
– Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah in sekundarnih strehah čopi niso dopustni.
– kritina mora biti rdeče barve,
– tekstura kritine: dopustne so kritine z majhnimi strešniki oz. takšno teksturo, ki ustreza izgledu majhnih strešnikov. Kritine z močnim odsevom niso dopustne,
– enostavnih objektov ni dopustno postavljati na ulični strani.
Vaška zazidava - “v”
Za oblikovanje objektov in drugih posegov v ureditveni enoti »v« - vas veljajo naslednja merila in pogoji:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3. Najmanj 10% površine gradbene parcele mora biti ozelenjene,
– v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna do štiri stanovanja
– Novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten, če ni možna drugačna ureditev zaradi ozke parcele ali oblikovanosti terena,. Odmiki od parcelne meje so lahko manjši v območjih ohranjanja značilne vaške in mestne zazidave (kulturna dediščina), kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo, če se pri tem ohranja značilnost zazidave.
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– stanovanjske stavbe:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4,
– višina: največ K+P+1+M, pritličje je pri vhodu lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm (pojasnilo: nižje višine so dopustne, vendar niso posebej predpisane).
– streha: 38-45°, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni smeri stavbe
– gospodarska poslopja in delavnice:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– višina: največ K+P+M, max višina kapa je 10 m ,
– streha: 38-45°, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni smeri stavbe,
– objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,5,
– višina: največ K+P+1+M, kolenčni zid je lahko visok največ 40 cm.
– streha: 38-45°, enak naklon strešin, sleme v vzdolžni smeri stavbe.
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni materiali:
– Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
– Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
– Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev med oblogo (lesom) in ometanim delom stavbe izvedena vodoravno.
– Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). Kap je lahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapi.
– Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah in sekundarnih strehah čopi niso dopustni.
– Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu in v prvem nadstropju. Balkoni oz. ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju, izjemoma pa tudi v pritlični etaži, kadar klet na spodnji strani nagnjenega terena sega izven terena.
– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.
– Tekstura kritine: dopustne so kritine z majhnimi strešniki oz. takšno teksturo, ki ustreza izgledu majhnih strešnikov. Kritine z močnim odsevom niso dopustne.
Enodružinska zazidava (zazidava manjšega merila) – “e”
Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »e« - zazidava manjšega merila, veljajo naslednja merila in pogoji:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– indeks zazidanosti ne sme preseči 0,3, najmanj 20% zemljišča mora biti ozelenjenega,
– v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna do štiri stanovanja,
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten, če ni možna drugačna ureditev zaradi ozke parcele ali oblikovanosti terena,
– dopustna je postavitev enega samostojnega pomožnega objekta na gradbeni parceli do površine 30m2.
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– stanovanjske stavbe:
– višina: največ K+VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm.
– stavbe za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– višina: do K+VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.
Dvojčki in vrstne hiše (strnjena in urejena zazidava manjšega merila) – »dv«
Z določbami za ureditveno enoto »dv - dvojčki in vrstne hiše« se urejajo območja s strnjeno zazidavo manjšega merila, večinoma so ta območja zgrajena na podlagi zazidalnih načrtov ali skupinskih lokacijskih dokumentacij, obsegajo pa urejeno, pravilno razporejeno in strnjeno enodružinsko zazidavo, dvojčke, vrstne hiše, zazidavo atrijskih hiš v nizu ali tepihu; za to ureditveno enoto veljajo naslednja merila in pogoji:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– na posamični parceli je dopusten po en objekt,
– v posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni do dve stanovanji
– stavbe dvojčki se morajo z eno fasado stikati, vrstne stavbe v sredini niza pa se morajo stikati z dvema fasadama, odmiki od parcelne meje na drugih robovih morajo biti najmanj 4 m.
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– dozidave niso dopustne v smeri proti ulici, dopustne so dozidave na vrtno stran oz. tako, da se pri tem ne spreminja gradbena linija ob ulici, dopustna je dozidava med dvojčki do zapolnitve v vrstno zazidavo, vendar z ohranjanjem skupnih značilnosti zazidave in skladnim oblikovanjem oken, fasade, balkonov ter uporabljenih materialov.
– višina objektov: nadzidave niso dopustne,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno podstreho urediti v bivalne prostore, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt oz. skupino objektov v nizu,
– novogradnje so dopustne kot dopolnitve obstoječe zazidave in zapolnitve vrzeli, vertikalni gabariti in ulična gradbena meja se z novogradnjami ne sme spreminjati, vertikalni gabariti in oblikovanje mora biti enako zazidavi na sosednjih parcelah.
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni materiali:
– Tekstura kritine: dopustne so kritine z enako barvo, majhnimi strešniki oz. takšno teksturo, ki ustreza izgledu majhnih strešnikov. Kritine z močnim odsevom niso dopustne.
– Pomožnih objektov ni dopustno postavljati na ulično stran gradbene parcele.
Velike stavbe (večji objekti ob ulici ali trgu) – “vs”
Ureditvena enota »vs - velike stavbe« ureja zazidavo večinoma posamičnih objektov večjega in velikega merila, postavljenih vzdolž ulice ali trga; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov se morajo prilagajati obstoječi ulični gradbeni liniji, odmiki objekta od parcelne meje morajo biti na drugih straneh objekta najmanj 4 m, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objekta; na delih ulice, kjer gradbena linija ni razpoznavna ali določena, mora biti odmik objektov od pločnika min. 3 m,
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– tloris objekta: podolgovat tloris, daljša stranica vzporedna z ulico,
– višina: K+P+3+M na ulični strani, razen v SKL-SE 09, SKL-MS 14, SKL-SK 08 kjer je dopustna višina K+P+1+M
– streha: sleme vzporedno z ulico v primeru dvokapnice,
(3) oblikovanje stavbnih elementov/členov in gradbeni materiali:
– vetrolovov ni dopustno dodajati na ulične fasade objektov,
– enostavnih objektov ni dopustno postavljati na ulični strani.
Bloki, stolpnice, stolpiči (zazidava večjega in velikega merila, z urejeno razporeditvijo objektov) – »bs«
Za oblikovanje posegov v ureditveni enoti »bs« - bloki, stolpiči in stolpnice«, to je zazidava večjega in velikega merila, z urejeno obliko razporeditve objektov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– odmik stavb od parcelne meje mora biti za nižje dele stavb (do 8 m do kapi) najmanj 4 m, za višje in visoke stavbe pa več (4.5 m in več),
– s prenovo objektov se gostota nastanitve ne sme povečevati,
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt, dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.);
– nadzidave niso dopustne,
– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno podstrešne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt,
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt, dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove, ki morajo biti oblikovane enotno za celoten objekt,
– postavitve pomožnih objektov ali druge ureditve površin za individualne potrebe niso dopustne.
Ploščate stavbe (večji samostojni ploščati objekti) – “h”
Ureditvena enota »h - ploščate stavbe« ureja zazidavo večinoma posamičnih ploščatih objektov večjega in velikega merila; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– odmiki objekta od parcelne meje morajo biti najmanj 4 m, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objekta;
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– višina: dopustne so nadzidave objekta do P+2
Dvorane in delavnice (večji objekti, proizvodne dvorane, skladišča) – “d”
V ureditveni enoti dvorane in delavnice (d) so dopustne postavitve delavnic, dvoran in njim sorodnih objektov, za oblikovanje objektov velja:
(1) Urbanistično oblikovanje:
– novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Za visoke objekte (nad P+1+M oz. višine kapi 8 m in več nad urejenim/raščenim terenom) morajo biti odmiki večji (4.5 m in več), da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objektov,
(2) Arhitekturno oblikovanje stavb:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase,
– poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam,
– max. vertikalni gabarit znaša: K+P+M
Objekti s svojstvenim oblikovanjem (cerkev, šola, zdravstveni dom, kopališče, samostan, grad ...) – “x”
(1) Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno in ni nujno pogojeno z zgledovanjem po kvalitetnih značilnostih območja.
(2) Novogradnje in nadomestne gradnje objektov morajo biti od parcelne meje odmaknjene najmanj 4 m. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo.
(3) Za visoke objekte (nad P+1+M) morajo biti odmiki večji, da se zagotovi nemoteno vzdrževanje in raba objektov.
(4) V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih z elementi dediščine upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.
(5) Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja.
(6) Naklon strešin je lahko drugačen od naklona strešin v sosednjih ureditvenih enotah.
Prometne površine (parkirišča) – »t«
(1) Ureditvena enota »t – prometne površine« ureja prometne površine izven cest, večinoma parkirišča, kjer ni dopustno postavljanje objektov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike visoke vegetacije,
– parkirišča, ki po površini presegajo 500 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
Infrastrukturni objekti in naprave – »f«
Ureditvena enota »f – infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN....), ki imajo svojstven izgled (za ureditveno enoto ni meril in pogojev za oblikovanje).
Zelene površine – »z«
Ureditvena enota »z – zelene površine« ureja območja mestnih javnih zelenih površin; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– dopustne so ureditve zelenih površin in ureditve površin za potrebe rekreacije,
– dopustne so postavitve začasnih objektov,
– gradnja objektov ni dopustna; postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.
Igrišča – »zi«
Ureditvena enota »zi – igrišča« ureja območja zelenih površin z igrišči; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– dopustne so ureditve rekreacijskih in športnih igrišč ter ureditve zelenih površin,
– postavitve enostavnih objektov za potrebe igrišč in rekreacije,
– gradnja objektov ni dopustna; postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne.
Parkovne površine – »p«
Ureditvena enota »p – parkovne površine« ureja območja parkov; v ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji:
– parkovne ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč, postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek,
– postavitve enostavnih objektov (urbana oprema, obeležja...),
– gradnja objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne,
– odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja ali v sklopu parkovne ureditve, v primeru odstranitve dreves je potrebna njihova nadomestitev.

(1) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi priključki.
(2) Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, pomožne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– dostope in dovoze z javne ceste, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, poteka komunalnih in energetskih vodov,
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
(3) Na območju za stanovanja (SE in SK) se velikost gradbene parcele določi tako, da je indeks zazidanosti med 0,1 in 0,3. Na strmih in reliefno razgibanih legah je velikost gradbene parcele za stanovanjske objekte lahko tudi do 50 % večja.
(4) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(5) Pri določanju gradbene parcele za proizvodne dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije.
(6) Za objekte sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti mora biti dovoz na gradbeno parcelo širok najmanj 6 m.
(7) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov, je potrebno pri določanju gradbene parcele upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oz. odprtih prostorih.
(8) Parcele skupnih parkirnih, zelenih površin ali odprte površine v območjih višje gostote, stanovanjskih sosesk in stanovanjske zazidave (bivši zazidalni načrti) ni možno razdeliti na manjše gradbene parcele za interese posameznikov.

(1) V rezervatih planirane prometne infrastrukture ni dopustna gradnja novih objektov in naprav. Dozidave in nadzidave, rekonstrukcije obstoječih objektov so dopustne s soglasjem upravljavca prometne infrastrukture. V varstvenih pasovih obstoječe infrastrukture se posegi izvajajo pod pogoji predpisov in pogojev upravljalcev infrastrukture.
(2) Rezervati za lokalne ceste znašajo:
30 m za dvopasovno cesto z dvostranskima kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in s postajališči za javni potniški promet izven vozišča,
10 m za dvopasovno cesto z enostranskim hodnikom za pešce,
6 m za lokalne dovoze. (2) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.

(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.
(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.
(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oz.lokalne ceste in kolesarske steze.
(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.
(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.

(1) Parkirišča za dejavnosti je potrebno praviloma zagotoviti na lastnem zemljišču.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na gradbeni parceli objekta, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Škofja Loka. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.
(4) Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.
(5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.

Za izračun potrebnega števila parkirišč veljajo naslednja merila:

– stanovanjske stavbe                            2 PM/stanovanje
– večstanovanjske stavbe                         2 PM/stanovanje
– dom za stare                                   1PM/5-8 ležišč
– študentski dom                                 1 PM/2 ležišči
– poslovni prostori, uprava (pisarne)            1 PM/ 30 m2 neto površine
– poslovni prostori, uprava delo  s strankami    1 PM/ 20 m2 neto površine
– trgovina                                       1 PM/20 m2 koristne/prodajne
                                                 površine oziroma min. 2 PM
                                                 na posamezen lokal/trgovino
                                                 v primeru posamične lokacije
– gostinstvo                                     1 PM/ 4 sedeže in
                                                 1PM/m1 točilnega pulta
                                                 oziroma najmanj 5 PM
                                                 na posamezen lokal
– kino, kulturni dom, gledališče                 1 PM/5-10 sedežev
– cerkev                                         1 PM/10-20 sedežev
– športno rekreacijska igrišča                   1 PM/250 m2 in
                                                 1PM/10-15 obiskovalcev
– športno rekreacijske dvorane                   1 PM/50 m2 in
                                                 1PM/10-15 obiskovalcev
– otroški vrtci,                                 1 PM/15-20 otrok/učencev
– obrt, storitve, proizvodnja                    1 PM/40-50 m2 neto Površine
                                                 ali 1PM/3 zaposlene
– skladišča                                      1 PM/80-100m2 neto površine
                                                 ali 1PM/3 zaposlene
– servis motornih vozil                          3 PM/1 popravljalno mesto
– avtopralnice                                   3 PM/1 pralno mesto

Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije parkirišča.

(1) V rezervatih planiranih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dopustna gradnja novih objektov in naprav. Dozidave in nadzidave, rekonstrukcije obstoječih objektov so dopustne s soglasjem upravljavca posameznega voda. V varstvenih pasovih obstoječe infrastrukture se posegi izvajajo pod pogoji predpisov in pogojev upravljalcev infrastrukture.
(2) Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječe javno omrežje za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in oskrbo z električno energijo. Pri načrtovanju in graditvi komunalnih in energetskih vodov morajo biti njihove trase medsebojno usklajene.
(3) Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih in energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in naprave na isti trasi ter na ureditev prometnih površin.
(4) Komunalna in energetska infrastruktura poteka do sekundarnega omrežja praviloma po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, se primarna infrastruktura lahko izvaja tudi na zasebnih zemljiščih, v teh primerih je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
(5) Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(6) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa vzpostavi v prvotno stanje oz. drugače uredi.
(7) Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne.
(8) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi.

V območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.

Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj.
(Op.: Priključevanje na kanalizacijo je opredeljeno v 11. členu)

(1) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih pogledov z javnih površin na naravne in prostorske dominanate.
(2) Elektro omrežje naj se v naseljih izvaja v čim večji meri pod nivojem terena (kabelsko).

(1) Novo telefonsko omrežje in druga telekomunikacijska kabelska omrežja naj se izvedejo z zemeljskimi kabli.
(2) Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati na vizualno manj izpostavljenih in ne-dominantnih lokacijah, prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov na naravne ali ustvarjene kakovostne dominante.

Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja
– potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Za zagotavljanje varnosti pred požarom je potrebno na območjih brez hidrantnega omrežja zagotoviti požarne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.
(3) Z gradnjo in ureditvami v prostoru se ne sme omejiti ali preprečiti dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.

(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost .
(2) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija.

(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo:
– za Poljansko Soro, Selško Soro in Soro v širini 15 m od zgornjega roba brežine,
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
(2) V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna. Za mline, žage in male hidroelektrarne je odmik od vodotoka lahko manjši.
(3) Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih ni dopustna. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj.
(4) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Za uravnavanje odtočnega režima so planirani suhi zadrževalniki, ki se podrobneje opredelijo v fazi izvedbe posameznega zadrževalnika. Posegi v območjih planiranih zadrževalnikov so omejeni, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo.
(5) Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.

(1) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
(3) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena nevpadljivo, velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38 do 45°.

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravne vrednote, niso dopustni.
(2) V območjih urejanja, kjer so evidentirane pričakovane naravne vrednote je potrebno pri vseh zemeljskih delih ravnati v skladu s predpisi o ohranjanju narave.
(3) V območjih urejanja z evidentiranimi ekološko pomembnimi območji je potrebno pri izvajanju posegov ravnati v skladu s predpisi o ohranjanju narave.
(4) Območja ohranjanja narave se varujejo na podlagi veljavnih predpisov za ohranjanje narave. Evidenca območij ohranjanja narave je priloga PUP (glej tabelo 2) in prikazana v grafičnih prikazih v merilu 1:5.000.

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturni spomenik ali kulturno dediščino, niso dopustni. Za posege na kulturnih spomenikih ali kulturni dediščini je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in Odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder.
(2) Za objekte, ki so kulturna dediščina, odstranitev objekta praviloma ni dopustna, razen izjemoma s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine je dopustna nadomestitev, pod pogojem, da se ohranijo značilnosti prvotne stavbe.
(3) Območja varstva kulturne dediščine se varujejo na podlagi veljavnih predpisov za varstvo kulturne dediščine. Evidenca območij varstva kulturne dediščine je priloga PUP (glej tabelo 3) in prikazana v grafičnih prikazih v merilu 1:5.000.

(1) Z navedenimi merili so dopustna odstopanja od odloka o PUP in grafičnih prikazov PUP in določen način presojanja posegov v prostor v takih območjih. Odstopanja se dopuščajo le zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in medsebojno neskladnih podatkov o dejanskem stanju v prostoru, zaradi česar ni bila možna natančna in dokončna razmejitev nekaterih površin.
(2) Tolerance glede posameznih grafičnih prikazov (razmejitev...) veljajo za:
– vodotoki (razen vseh treh Sor) so v PUP prikazani linearno; v območjih (parcelah), ki mejijo na vodotoke je pri poseganju v prostor potrebno vključevati pristojne inštitucije za upravljanje z vodami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor,
– ceste (razen državnih cest in železnice) so v PUP prikazane linearno; v območjih (parcelah), ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno vključevati pristojne inštitucije za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor,
– glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
– za določitev. gradbene parcele k obstoječemu objektu,
– za dozidavo k obstoječemu objektu, če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev gradbene parcele,
– v območjih razpršene gradnje s tradicionalnim poselitvenim vzorcem razloženih naselij in samostojnih kmetij, je dopustna širitev kmetij za kmetijsko dejavnost ne glede na velikost ali obliko stavbnega zemljišča, določenega v prostorskem planu in PUP, širitev kmetije za kmetijsko dejavnost mora biti utemeljena z razvojnim programom, mnenjem kmetijske svetovalne službe in prikazom funkcionalne zasnove kmetije; širitev kmetije je možna, če ne posega na varovana območja, določena s PUP,
– za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967 se lahko določi gradbena parcela, čeprav v prostorskem planu in PUP ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo.

V območjih urejanja za SE: TRN-SE 01, TRN-SE 02, BIN-SE 01, STL-SE 01(e), STL-SE 02, VIN-SE 01, PUS-SE 01 so poleg dejavnosti, navedenih v skupnih določbah dopustne še proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta.

V območjih urejanja SKL- DK 01, SKL-MS 13, SKL-SK 03, SKL-DC 02 mora biti kritina rdeče barve.

Za večja območja novogradenj je potrebno predhodno izdelati podrobne strokovne podlage urbanističnega, krajinskega, arhitekturnega in komunalnega urejanja celotnega območja.

V območju urejanja SKL-SK 09 je za objekte z veljavnim gradbenim dovoljenjem dopustna sprememba namembnosti v stanovanja ob nespremenjenih višinskih in tlorisnih gabaritih in zagotavljanju zadostnih parkirnih prostorov, ki se jih lahko izvede z izgradnjo kletne etaže v celotnem tlorisu.

V območju SKL-ZD 05 so dopustne ureditve parkirišč, tako da je najmanj polovica zelenih površin, ki so lahko travnate in zasajene z visoko vegetacijo.

Na območju SKL SV 08, za katerega je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, so za posebej določeno ureditveno enoto »bs«, ki je določena v grafičnem prikazu, izjemoma dopustne vse vrste posegov, ki veljajo za namembnost »SV« in za ureditveno enoto »v« izjemoma dopustne vse vrste posegov, ki veljajo za namembnost »SK«.

V območju urejanja SKL SV 02 se poleg dejavnosti, navedenih v skupnih določbah dopustne še proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 200 m­2 in prekomerno ne vplivajo na okolje.

V območju urejanja SKL SK 06 se zemljišča parcelne številke 1089/3, 1090/9 in 1090/0 k.o. Škofja Loka urejajo z merili in pogoji za ureditveno enoto »bs« (bloki, stolpiči, stolpnice).

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Škofja Loka za območje Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 67/99, 115/00, 28/01, 43/03.
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje mikrocelot Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc (Uradni list RS, št. 24/92, 115/00, 28/01, 43/03.

(1) Prostorski izvedbeni akt “PUP za mesto” je občanom, organizacijam in skupnosti stalno na vpogled pri upravnem organu Občine Škofja Loka, pristojnem za urejanje prostora.
(2) Izpisek iz prostorskega izvedbenega akta se imenuje “lokacijska informacija”. Na podlagi lokacijske informacije se pripravljajo projekti graditve za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. izvaja graditev enostavnih objektov za katere v skladu s pravilnikom gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpektorat.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.