Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), ter 14. člena Statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04), je Občinski svet Občine Šempeter-Vrtojba na 24. seji dne 2. 6. 2005 sprejel

(1) Sprejme se Zazidalni načrt Na hribu v Šempetru – 1. faza, ki ga je izdelal UBI studio d.o.o. iz Nove Gorice v aprilu 2005 pod številko ŠB 25/2002 in je sestavni del odloka.
(2) 2. etapa zazidalnega načrta, ki obsega gradbene parcele od 1 do 19, se sprejme s pogojem, da investitor najpozneje v roku 4 let od sprejema tega odloka pridobi zemljišča parc. št. 244, 271/1 (deloma), 271/2 (deloma), 271/3 (deloma), 271/4, 272/1, 272/2 (deloma), 273, 274/1, 274/2 (deloma), 274/3, 275/1, 275/2 (deloma), 276/1, 276/2 (deloma), 277/1, 277/2 (deloma), 277/3, 278 (deloma), 279/2 (deloma), 279/3, 280/1 in 280/3, vse k.o. Šempeter. Če v navedenem roku ta pogoj ne bo izpolnjen, preneha veljati 2. etapa zazidalnega načrta.
(3) Zazidalni načrt vsebuje:
A) Odlok o zazidalnem načrtu ''Na hribu'' v Šempetru – 1. faza
B) Besedilo zazidalnega načrta ''Na hribu'' v Šempetru – 1. faza
C) Kartografski del zazidalnega načrta
D) Seznam nosilcev urejanja prostora
E) Izjavo projektanta
F) Priloge:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev,
– obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve zazidalnega načrta,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi zazidalnega načrta upoštevani,
– oceno stroškov za izvedbo zazidalnega načrta,
– spis postopka priprave in sprejemanja zazidalnega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.

Območje predvidene stanovanjske pozidave (urejevalna enota ŠE –S/17) se nahaja v JZ pasu vznožja Markovega hriba vzdolž železniške proge Nova Gorica-Sežana in dela šempetrske obvoznice, JV pas vznožja pa se zaključuje z mejo ureditvenega območja naselja. Severozahodno mejo območja zaključujejo parcela št. 244, 280/1, 280/2 in 280/3, jugozahodno mejo pa deli parcel št. 3400/2, 964/2, 964/3, 965/1, 966 in 969/2.
Zazidalni načrt posega v celoti na katastrsko Občino Šempeter in vključuje sledeče parcele: 244, 245, 254/1 (deloma), 254/2, 254/3, 255, 256, 260, 261, 262, 263, 264, 265/2 (deloma), 265/3, 265/5, 267/2 (deloma), 267/3, 267/5, 268/1, 268/2, 268/3, 268/4, 268/5 (deloma), 268/6 (deloma), 268/7 (deloma), 268/8 (deloma), 268/13, 268/14, 268/15, 268/16, 269/1, 269/2 (deloma), 269/3, 269/4, 270/1, 270/2, 271/1, 271/2, 271/3 (deloma), 271/4, 272/1, 272/2 (deloma), 273, 274/1, 274/2 (deloma), 274/3, 275/1, 275/2 (deloma), 276/1, 276/2 (deloma), 277/1, 277/2 (deloma), 277/3, 278, 279/1, 279/2 (deloma), 279/3, 280/1, 280/2 (deloma), 280/3, 562/1, 562/2, 563 (deloma), 564/1, 564/2 (deloma),564/4, 564/5, 566, 567, 568, 569, 570/1, 570/2, 571/1, 571/2, 571/3, 571/4, 571/5, 571/6, 571/7, 573/1, 573/2, 574/1, 574/2, 577, 578, 579, 580/1, 580/2, 705/1, 705/2, 706, 3444/1 (deloma), 3444/2, 3445 (deloma), 3420/2 (deloma), 3420/3.

Celotno območje je namenjeno izključno za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš z možnostjo mirne, za okolje nemoteče dopolnilne dejavnosti.
Glede na funkcijo se površine delijo na:
– stanovanjske površine (gradbene parcele za stanovanjske dvojčke in individualne hiše),
– prometne površine (dovozne ceste z obračališči),
– javne površine (zelene površine, odlagališča za zbiranje komunalnih odpadkov (kontejnerji),
– zasebne površine (kmetijska in gozdna zemljišča),
– gradbena parcela za infrastrukturni objekt (predvidena trafo postaja).

Načrt parcelacije je podan kot sestavni del zazidalnega načrta v načrtu ureditvenega območja – kartografski del zazidalnega načrta, grafična priloga št. 2.
Površine zazidalnega načrta se delijo na:
– gradbene parcele št. 1-16 in 20-39,
– javne zelene površine na parcelah št. 17-19 in 40-43,
– parcele gospodarske infrastrukture: cesta 1 in ceste 2, 3 in 4 z odcepi, obstoječa priključna cesta, obstoječa cesta, kolesarska pot 1, kolesarska pot 2 in trafo postaja na parceli št. 44,
– preostale površine območja zazidalnega načrta ostanejo zasebne površine (kmetijska in gozdna zemljišča)
Približne kvadrature so podane v zakoličbeni situaciji – kartografski del zazidalnega načrta, grafična priloga št. 3.3.

Na območju zazidalnega načrta je predvideno:
– 8 enodružinskih stanovanjskih hiš tipa A (dvojček) na gradbenih parcelah št. 2–9 in ena enodružinska stanovanjska hiša tipa A2 (samostojna) na parceli št. 10;
– 2 enodružinski hiši tipa B (dvojček) na gradbenih parcelah št. 12 in 13;
– 3 enodružinske stanovanjske hiše tipa C (samostojna) na gradbenih parcelah št. 14–16;
– enodružinske stanovanjske hiše svobodne zasnove tipa D na gradbenih parcelah št. 1, 11, 20–39;
– odlagališči za zbiranje komunalnih odpadkov se uredita na parcelah št. 41 in 43;
– osrednjo trafo postajo se zgradi na parceli št. 44;
– javne zelene površine so predvidene na parcelah št. 17, 18, 19, 40, 41, 42 in 43;
– obstoječa pozidava: možne so prizidave in nadzidave obstoječih objektov, na parceli št. 270/1 k.o. Šempeter je možna gradnja stanovanjskega objekta tipa C;
– ostale proste površine ostajajo zasebna kmetijska in gozdna zemljišča.

(1) Potek novih cest je zasnovan tako, da omogoča čim večjo izkoriščenost prostora za pozidavo in istočasno v čim manjši meri spreminja pogoje dosedanjih stanovalcev.
Na najnižjem delu ob obvoznici je predvidena najgostejša pozidava nižjega bivalnega standarda, ki se redči proti obstoječi pozidavi oziroma v smeri proti zelenemu zaledju. Najvišje, z lepim pogledom proti centru Šempetra pri Gorici, tako prevladujejo hiše pretežno višjega bivalnega standarda na večjih parcelah.
Glede na različne lokacijske pogoje, še zlasti naklon terena in smer dostopa na parcelo, so predvideni štirje tipi hiš. Stanovanjske hiše tipa A, B in C so tipske stanovanjske hiše, ki se znotraj naselja večkrat ponovijo, tip D pa označuje individualne hiše netipske zasnove, ki zapolnjujejo nepozidane prostore med in nad obstoječo pozidavo.
(2) Zunanja ureditev
Pri urejanju okolice je potrebno v čim večji meri ohraniti naravno topografijo terena. Namesto večjih vkopov in velikih izravnanih površin, je na parcelah v strmih brežinah potrebno predvideti več teras, pri katerih posamezni oporni zid praviloma ni višji od 1,5 m. Oporni zidovi ob cesti stanovanjskih hiš tipa B in C, praviloma ne smejo biti višji od 1 m glede na cestno telo. Zidovi in tlaki naj bodo iz naravnih, lokalnih materialov, ki naj bodo čim bolj poenoteni za posamezno stanovanjsko gručo. Parcelne meje med hišami tipa A so lahko ograjene le z nasadi in živimi mejami.
(3) Funkcionalne površine objektov
Rešitve so prikazane pri tipih stanovanjskih hiš. Hiše tipa dvojček, katerih del obodnega zidu je lociran na parcelni meji, imajo pravico dostopa na sosednjo parcelo samo v času popravila ali nujnega vzdrževanja tistega dela objekta-zidu, ki je zgrajen na meji. Ti zidovi ne smejo imeti nobenih odprtin proti sosedu.
(4) Zakoličbeni elementi
Zakoličbeni elementi so definirani v zakoličbeni situaciji št. 3.3 kartografskega dela zazidalnega načrta
Gradnja in izvedba drugih pose­gov v prostor mora pozidava upoštevati tudi predpisane odmike od prometnih površin, primarnih komu­nalnih vodov in drugih infrastrukturnih objek­tov.
Najmanjši odmik pomožnega objekta od meje sosednjih zemljišč je 1,5 m oziroma manj kot 1,5 m, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(5) Idejna višinska regulacija
Kote pritličja oziroma kote kleti so s tolerancami podane v zakoličbeni situaciji št. 3.3 kartografskega dela zazidalnega načrta.
(6) Horizontalni gabariti
Horizontalni gabariti so odmiki in smeri zazidave, definirani z osnovno zakoličbeno mrežo.
– Osnovne enote stanovanjskih hiš tipa A, B in C so znotraj obodnega tlorisnega gabarita, ki je podan v kartografskemu delu dokumentacije št. 3.5. Dopustne tolerance so ± 10%, za osnovne tlorisne površine.
– Osnovna enota stanovanjske hiše svobodne zasnove tipa D je definirana z gradbenimi linijami in odmiki v zakoličbeni situaciji ter je tudi v neposredni povezavi z velikostjo parcele. Največji dovoljeni faktor izrabe gradbene parcele je 0,4.
– Pri obstoječi pozidavi je možna prizidava z upoštevanjem največjega faktorja izrabe gradbene parcele, ki znaša 0,4.
(7) Vertikalni gabariti (etažnost objektov)
Podane so svetle višine prostorov brez konstrukcije:
– stanovanjski objekti tipa A (P+1): višina podstrešja ob JZ fasadi do 1,3 m vhod je predviden v pritličju, objekt je možno podkletiti, klet sega nad nivo terena ob vhodni fasadi praviloma do max. višine 0,40 m,
– stanovanjski objekti tipa B (K+P): višina podstrešja ob JZ fasadi do 1,3 m, vhod je predviden v pritličju,
– stanovanjski objekt tipa C (K+P): višina podstrešja ob JZ fasadi do 1,3 m, vhod je predviden v klet,
– stanovanjski objekti svobodne zasnove tipa D:
– objekti, ki imajo zaradi naklona terena klet vkopano z ene strani: do K+P+M:
max. višina podstrešja ob kapi do 1,8 m,
– objekti na ravnejšem terenu: do P+N+M, objekt je možno podkletiti, klet sega nad nivo terena praviloma do max. višine 0,40 m, max. višina podstrešja ob kapi do 1,8 m,
– obstoječi stanovanjski objekti: možne so nadzidave, višina objektov naj bo praviloma do P+N+M max. višina podstrešja ob kapi do 1,8 m.
(8) Oblikovanje objektov
– tipi hiš A, B,C: stanovanjske stavbe na gradbenih parcelah, za katere so predpisani tipi objektov A, B C morajo biti oblikovani v skladu z idejno zasnovo teh objektov, ki je sestavni del zazidalnega načrta. Vse hiše bodo zidane, fasade grajene iz naravnih materialov kot so opeka, les in omet;
– stanovanjski objekti svobodne zasnove: Oblikovanje objektov mora ohranjati oziro­ma nadgrajevati oblikovno identiteto območ­ja.
Objekt se mora prilagoditi terenu ter drugim naravnim in ustvarjenim danostim okolja. Osnovna tlorisna zasnova naj bo podolgova­te oblike: na nagnjenem terenu je objekt z daljšo stranico postavljen vzporedno s pla­stnicami, tlorisno razsežnejši objekti naj bodo obliko­vani kot adicija stavbnih mas, slemena streh naj potekajo po vzdolžni osi.
Hiše naj bodo praviloma zidane, fasade grajene iz naravnih materialov kot so opeka, les in omet. Prenove, prizidave in nadzidave obstoječih objektov naj bodo oblikovno prilagojene njihovim značilnostim.
(9) Zelene površine
Zasnova krajinske ureditve mora v največji možni meri ohranjati sedanjo podobo bližnjih vzpetin Šempetra kot zelenih kulis kraja. Ustvarjati mora ugodne mikroklimatske pogoje in čim večjo pestrost ambientov znotraj naselja. Za ozelenitev se uporablja zgolj avtohtone drevesne vrste. V čim večji meri je potrebno ozeleniti tudi funkcionalna zemljišča objektov. Pomembna je zlasti zasaditev dreves na parcelah ob protihrupni ograji in ob ulicah.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti ozelenitvi opornih zidov cest in ozelenitvi prostora ob ekoloških otokih (vizualna in senčna bariera).
Na predvidenih javnih zelenih površinah je možna ureditev rekreacijskih površin in postavitev urbane opreme ter otroških igral.

(1) Napajanje naselja
Za obravnavano območje je predvidena cestna navezava na že obstoječ priključek na obvoznico Šempeter, na obstoječ priključek na cesto pri Ladi in na cesto na Kempršče, ki bo v drugi fazi zazidalnega načrta navezana na novozgrajeno krožno križišče krajevne ceste proti Šempetru, regionalne ceste Nova Gorica – Sežana in priključka na hitro cesto.
(2) Ceste v naselju
V zazidalnem območju so predvideni sledeči tipi ceste:
– zbirna cesta: širina zbirne ceste je 6 m;
– stanovanjska ceste I (cesta 2 in 3), širine prometnega profila 5,50 m, prostega profila 6,50 m;
– stanovanjske ceste II (cesta 1 in cesta 4), širine prometnega profila 4,75 m in prostega profila 5,75 m. Za normalno dostopnost gasilskih vozil se zaradi zožitve na manj kot 5 m, naj se berma izvede v nivoju vozišča ali pa le z minimalno dvignjenim robnikom;
– odcepi za napajanje stanovanjskih hiš: Predlagana širina vozišča znaša 3 m, s tem da je potrebno zagotoviti ustrezne zavijalne radije za intervencijska vozila in razširitve v skladu s pravilniki;
– obstoječe cesta ostane zgolj kot slepa, napajalna cesta, zaključuje se z obračališčem;
– oporni zidovi ob cestah: Gradnja opornih zidov ob prometnicah je možna le takrat, ko je zaradi strukture terena to nujno potrebno, in takrat, ko za ureditev brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča, sicer je potrebno višinske razlike na terenu premoščati z brežinami. Predvideni oporni zidovi naj bodo v čim večji meri ozelenjeni.
(3) Pločniki v naselju
Ob vseh cestah naj bo predviden enostranski pločnik. Ob zbirnih cestah (1) je predvidena širina pločnika 1,50 m, ob stanovanjskih cestah I in II je širina pločnika 1,20 m. Pločniki ob notranjih stanovanjskih cestah naj potekajo v višini cestnega telesa oziroma dvignjeni za ca. 2 cm nad vozišče, označeval naj bi jih drugačen material.
(4) Bankine oziroma berme
Ob robu ceste (na strani, kjer ni predviden pločnik) za robnikom je potrebno predvideti travnato bankino, ki znaša min. 50 cm – bolje 75 cm, v katero ne sme segati nikakršna zgradba ali ovira. Na strani pločnika mora bankina oziroma berma znašati min 25 cm – bolje 50 cm.
(5) Vzdolžni profil
Vzpon oziroma padec zbirnih cest (1) mora praviloma max. znašati 10%. V primeru, da je to potrebno, se vzpon zbirne ceste lahko poveča do 12%.
Stanovanjske ceste je potrebno ravno tako obdržati vsaj do 10% s tem, da se v primeru potrebe lahko poveča naklon tudi do 15%.
Odcepe do stanovanjskih hiš je možno urediti tudi do naklona 14% (15%) s tem, da moramo posebno pozornost nameniti bočnim vhodom na parcele, kjer se po možnosti lokalno zmanjša naklon dostopne ceste oziroma se te izvede pod kotom 60°.
(6) Kolesarski promet
Kolesarski promet se bo v naselju odvijal po stanovanjskih cestah. Ob regionalni cesti do mostu preko železnice in naprej po poti ob železnici pa je predvidena kolesarska steza oziroma pot, ki se bo povezala na kolesarsko stezo proti Šempetru in Novi Gorici in naprej proti Volčji Dragi.
(7) Avtobusno postajališče
Ob obstoječem priključku na regionalno cesto je predvidena avtobusno postajališče za smer Nova Gorica.
(8) Mirujoči promet in dostava
Vsaka stavbna enota mora imeti na svojem funkcionalnem zemljišču zagotovljena minimalno tri parkirna mesta.

(1) Meteorna in fekalna kanalizacija:
Predvidena je ureditev ločenega sistema za meteorno in fekalno kanalizacijo. Rešitve so razvidne iz kartografskega dela zazidalnega načrta št. 3.4.
Zaradi preprečitve poslabšanja odtočnih razmer v smeri Vrtojbice bo potrebno pred pričetkom druge etape ureditve zazidalnega načrta znotraj križišča železniških prog Jesenice–Sežana in Nova Gorica–Gorica oziroma Gorica–Sežana zgraditi suhi zadrževalnik visokih voda. Lokacija suhega zadrževalnika leži izven območja zazidalnega načrta, kar je razvidno iz kartografskega dela zazidalnega načrta št. 3.1.
Navezavo fekalne kanalizacije naselja bo potrebno izvesti na kanalizacijo v Cvetlični ulici, za kar bo potreben preboj obvoznice in železniške proge. Navezava kanalizacije je razvidna iz kartografskega dela zazidalnega načrta št. 3.1.
(2) Vodovod
Obravnavano območje je razdeljeno na dve višinski coni.
Nižja cona se oskrbuje z direktno navezavo na primarni cevovod Šempeter–Volčja Draga in obsega severozahodni del območja (območje 2. etape). Za potrebe hidrantnega omrežja je potrebno na severozahodnem delu izvesti novo povezavo med že obstoječima cevovodoma, ki bo potekala po novi dostopni cesti med obvoznico in obstoječo lokalno cesto.
Visoka cona, ki obsega območje 1. etape izgradnje zazidalnega načrta, se bo na primarni cevovod Šempeter – Volčja Draga navezala preko črpališča.
(3) Elektroomrežje
1. Visokonapetostno omrežje:
Na območju zazidalnega načrta je predvidena rekonstrukcija DV 110kV Gorica-Vrtojba zaradi prehoda na dvosistemski daljnovod s širino elektroenergetskega koridorja 30 m.
Vse posege v območju varovanega pasu VN daljnovoda je možno izvajati le s pisnim soglasjem gospodarske javne službe prenosa električne energije in z upoštevanjem določil:
– Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter
– Pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88)
Obstoječi prostozračni VN vod in drog s TP na območju zazidalnega načrta 2. etape bo po končanih delih odstranjen.
2. Srednje napetostno omrežje:
Predvidena izgradnja 1. faze zazidalnega kompleksa zahteva vzankanje obstoječe TP PODMARK IV, obstoječe TP LADA ter predvidene TP NA HRIBU I. 20kV kbv bo na celotni trasi od obstoječe TP PODMARK IV pa do predvidene TP NA HRIBU I potekal v kabelski kanalizaciji. Za izvedbo 1. faze kompleksa je potrebno tudi od predvidene TP NA HRIBU I v pločniku postaviti kabelsko kanalizacijo za vzankanje predvidene TP NA HRIBU II v 2. fazi do meje kompleksa 1. faze.
3. Nizkonapetostno omrežje:
NN napajanje porabnikov na območju zazidalnega načrta je razvidno iz kartografskega dela zazidalnega načrta št. 3.4.
Predviden je tudi priklop obstoječih elektroenergetskih naprav (odjemalcev) na nove naprave. Omarice RKO-NN je potrebno namestiti na parcelne meje.
(4) Plinovodno omrežje
Za potrebe plinifikacije obravnavanega območja je predvidena nova MRP zraven obstoječe GMRP Bazara, kar je razvidno iz kartografskega dela zazidalnega načrta št. 3.1.
Ob izgradnji plinovodnega omrežja bo potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih odmikov in križanj, ki so določeni v Pravilniku o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnih tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02).
Porabo plina se meri za vsakega odjemalca posebej.
(5) TK omrežje
Za priključitev območja zazidalnega načrta na TK omrežje je predvidena kabelska kanalizacija od obstoječega TK voda, ki poteka po Ulici goriške fronte do bivšega kompleksa »Vozila Gorica«.
Nov TK kabel se bo zaključil v omarici RKO1-TK na območju zazidalnega načrta 1. faze. Od tu bo kabel speljan do novih prosto stoječih telefonskih omaric skladno s kartografskim delom zazidalnega načrta št. 3.4. Predviden je tudi priklop obstoječih uporabnikov.
Omarice RKO-TK so predvidene na parcelnih mejah.
(6) KTV omrežje
Območje zazidalnega načrta bo opremljeno s KTV. Predvidena je tudi priključitev obstoječih objektov.
Odvzem signala preko primarnega omrežja je predviden pri bivšem kompleksu “Vozila Gorica”.
Na zazidalnem območju je predvideno eno primarno ojačevalno mesto z električnim napajanjem 230V, ki bo nameščeno v RKO1-KTV omarici. Razvod do predvidenih uporabnikov je razviden iz kartografskega dela zazidalnega načrta št. 3.4.
Omarice RKO-KTV so predvidene na parcelnih mejah.
(7) Javna razsvetljava
Na zelenicah vzdolž cest in pešpoti so predvidene tipske svetilke javne razsvetljave. Omogočeno bo delovanje javne razsvetljave polnočno in celonočno.
(8) Odvoz smeti
Znotraj obravnavanega območja bo organizirano zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov na centralno deponijo, ki ga izvaja pooblaščena gospodarska javna služba.
Območje je opremljeno z dvema mestoma za zbiranje odpadkov (na parceli št. 41 in 43), ki sta opremljena s pomičnimi zabojniki za smeti volumna 1100 L. Na parceli št. 41 je predviden tudi prostor za nepomičen zabojnik za kompostne odpadke.
Oba ekološka otoka je potrebno ustrezno tlakovati in ograditi.

(1) Usmeritve in ukrepi v zvezi s protihrupno zaščito
Obravnavano območje se pred hrupom iz šempetrske obvoznice zavaruje na mejne ravni za drugo območje (55 dB /A/podnevi in 45 dB /A/ ponoči).
Zaščita se izvede s protihrupnimi stenami višine 4 m, ki so locirane vzdolž šempetrske obvoznice oziroma kolesarske steze (razvidno iz kartografskega dela zazidalnega načrta št. 3.2 in 3.4).
Protihrupna prepreka je lahko izvedena deloma kot oporni zid ali nasip, deloma kot protihrupna ograja čim bolj naravnega izgleda (les) z minimalno absorbcijsko sposobnostjo, ki znaša pri frekvenci 500 Hz vsaj α 0,8, tako da je preprečen prekomerni odboj hrupa v nasprotno smer.
(2) Usmeritve in ukrepi v zvezi s požarno zaščito
V kompleksu je predvidena izgradnja vodovodnega omrežja z namestitvijo sedmih nadzemnih požarnih hidrantov.
Zasnova nove pozidave mora upošteva minimalne potrebne odmike v smislu prenosa požara.
(3) Usmeritve in ukrepi v zvezi z zaščito pred elektromagnetnim sevanjem
Vse posege v območju varovanega pasu VN daljnovoda je možno izvajati le s pisnim soglasjem gospodarske javne službe prenosa električne energije in z upoštevanjem določila:
– Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96)
(4) Usmeritve in ukrepi v zvezi z zaščito pred površinskimi vodami
Objekte se mora zaščititi pred vdorom zalednih voda z izgradnjo obrobnih prestreznih jarkov ali kanalov. Pred vsako gradnjo objektov je potrebno urediti osnovno odvodnjo in končno dispozicijo odvoda meteornih voda.
(5) Zaščita ozračja
Predviden energetski vir za ogrevanje stanovanjskih stavb je mestni plin. Na plinovodno omrežje se morajo priključiti tudi objekti, ki bodo rekonstruirani, in nadomestne gradnje, ki bodo izvedene po izgradnji plinovodnega omrežja.
Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe.
(6) Zaščita pred plazenjem terena
Pred izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objektov je potrebno pridobiti geotehnično poročilo o pogojih temeljenja.
Ob globljih vkopih je potrebno ščititi zaledno brežino.
(7) Zaščita tal in vode
Odvodni sistemi za padavinske vode s tistih prometnih površin, kjer obstaja nevarnost razlitja tekočih goriv ali drugih nevarnih teko­čin, morajo obsegati ustrezne lovilne objekte in naprave za zajem teh tekočin in snovi, da se tako prepreči odtok teh tekočin v odvodnike.

Izvajanje zazidalnega načrta bo potekalo v dveh etapah.
Prva etapa zajema gradnjo:
– stanovanjskih hiš na gradbenih parcelah št. 20 – 39,
– novih cest 2, 3 in 4 ter rekonstrukcijo obstoječe priključne ceste,
– javnih zelenih površin na gradbenih parcelah št. 40 – 43,
– trafo postaje na gradbeni parceli št. 44,
– vseh komunalnih naprav in objektov na območju prve etape,
– komunalnih naprav izven območja prve etape, in sicer:
– srednjenapetostnega elektrovoda v obstoječi cesti z navezavo do TP Lada in TP Podmark IV in
– fekalne kanalizacije v kolesarski poti 1 z navezavo na kanalizacijo v Cvetlični ulici.
Druga etapa zajema gradnjo:
– stanovanjskih hiš na gradbenih parcelah št. 1 – 16,
– nove ceste št. 1,
– obračališča na obstoječi cesti,
– javnih zelenih površin na gradbenih parcelah št. 17 -19,
– vseh preostalih komunalnih naprav in objektov, vključno z izgradnjo vodnega zadrževalnika.
Območje etap je prikazano v ureditveni situaciji zazidalnega načrta, grafični list št. 3.2.
Izgradnja druge etape je predhodno pogojena z izpolnitvijo pogoja iz drugega odstavka 1. člena tega odloka.

S tem odlokom se sprejme program opremljanja zemljišč za gradnjo (v nadaljevanju: program opremljanja) za območje zazidalnega načrta Na hribu v Šempetru (v nadaljevanju: območje opremljanja), ki ga je izdelalo podjetje Locus d.o.o., Domžale, pod številko projekta 240.

Program opremljanja določa merila in pogoje za obračun komunalnega prispevka in roke za izgradnjo komunalne infrastrukture na območju opremljanja.
Program opremljanja je sestavljen iz besedilnega dela in grafičnega dela.
Besedilni del obsega:
– Povzetek programa opremljanja;
– Splošni del programa opremljanja;
– Obstoječa in predvidena komunalna infrastruktura;
– Investicije v gradnjo komunalne infrastrukture;
– Terminski plan izgradnje komunalne infrastrukture;
– Podlage za odmero komunalnega prispevka.
Grafični del obsega:
– Karta 1 – Obračunsko območje komunalne infrastrukture A1;
– Karta 2 – Obračunsko območje komunalne infrastrukture A2;
– Karta 3 – Prvo obračunsko območje;
– Karta 4 – Drugo obračunsko območje.

Obračunski območji sta dve in sta prikazani v grafičnemu delu programa opremljanja na karti 3 in karti 4.

(izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:

KP = (Ap · Cp · Dp) + (Kdej · At · Ct · Dt)
 
Zgornje oznake pomenijo:
KP   komunalni prispevek,
Ap   površina parcele objekta,
Cp   indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele s komunalno
     infrastrukturo na obračunskem območju,
Dp   delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
Kdej faktor dejavnosti,
Ct   indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne
     površine objekta s komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,
At   neto tlorisna površina predvidenega ali obstoječega objekta,
Dt   delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega
     prispevka.

Vrednost parametrov za izračun komunalnega prispevka je določena na dan 27. maj 2005 in znaša:

+-------------------------+---------------------------+
|Skupno obračunsko območje|Vrednost parametra         |
|                         +-------------+-------------+
|                         |C(p) [SIT/m2]|C(t) [SIT/m2]|
+-------------------------+-------------+-------------+
|Prvo obračunsko območje  |4.006        |15.453       |
+-------------------------+---------------------------+
|Drugo obračunsko območje |12.347                     |
|                         |53.698                     |
+-------------------------+---------------------------+
|Dp                       |0,5                        |
+-------------------------+---------------------------+
|Dt                       |0,5                        |
+-------------------------+-------------+-------------+
|Kdej                     |1            |             |
+-------------------------+-------------+-------------+

Stroški opremljanja se indeksirajo z uporabo povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
Stroški opremljanja se indeksirajo za obdobje celih koledarskih let, ki pretečejo od 1. januarja leta po sprejemu programa opremljanja oziroma njegove morebitne zadnje indeksacije do 31. decembra leta pred izdajo odmerne odločbe.

Zemljišča znotraj območja zazidalnega načrta, ki se bodo urejala kasneje, so vse dotlej v kmetijski rabi.

S sprejetjem pogojnega Zazidalnega načrta za drugo etapo gradnje je prepovedana parcelacija in promet z zemljišči parc. št. 244, 271/1, 271/2, 271/3, 271/4, 272/1, 272/2, 273, 274/1, 274/2, 274/3, 275/1, 275/2, 276/1, 276/2, 277/1, 277/2, 277/3, 278, 279/2, 279/3, 280/1 in 280/3, vse k.o. Šempeter.
Zaznamba prepovedi parcelacije in prometa iz prvega odstavka tega člena se zaznamuje v zemljiški knjigi.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled v prostorih občine Šempeter-Vrtojba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.