Na podlagi petega odstavka 41. člena in v zvezi s 40., 42., 46. in 48. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov
na okolje
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa v skladu s 5. členom in Prilogo I Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L št. 197 z dne 21. 7. 2001, str. 30) podrobnejšo vsebino in obseg informacij, ki jih mora zagotavljati okoljsko poročilo.
(2) Ta uredba podrobneje ureja tudi določena vprašanja postopka celovite presoje vplivov izvedbe planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov (v nadaljnjem besedilu: plan) na okolje, ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
2. člen
(izrazi)
V tej uredbi imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. kazalci stanja okolja so podatki o stanju okolja ali njegovih delov o določeni lastnosti ali razvoju pomembnega pojava v okolju, ki so določeni v poročilu o okolju v Republiki Sloveniji, ki je pripravljeno v skladu s predpisi s področja varstva okolja, in drugi javno dostopni kazalci stanja okolja ter drugi kazalci stanja okolja, ki so opredeljeni na podlagi analize okoljskih izhodišč;
2. okoljski cilji so prevzete obveznosti, določene v ratificiranih mednarodnih pogodbah ali predpisih Evropske unije, ki se nanašajo zlasti na povzročanje čezmejnih vplivov na okolje ter globalno onesnaževanje, in varstveni cilji na območjih s posebnim pravnim režimom, ki vključujejo usmeritve, izhodišča, omejitve in prepovedi zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine. Okoljski cilji so tudi drugi cilji, opredeljeni v okoljskih izhodiščih, programih in načrtih s področja varstva okolja, dokumentih s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in v drugih pravnih aktih zaradi uresničevanja načel varstva okolja ali trajnostnega razvoja;
3. okoljski cilji plana so okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo značilnostim okolja na območju oziroma področju plana;
4. osnutek plana je faza v pripravi plana, kjer je plan pripravljen do tiste stopnje določenosti, ki omogoča presojo njegovih vplivov na okolje na podlagi okoljskega poročila;
5. vpliv izvedbe plana je takšno delovanje izvedbe plana na okolje, da se okolje zaradi tega spreminja oziroma naravni procesi v njem potekajo drugače, kot bi sicer.
2. OKOLJSKO POROČILO
3. člen
(opredelitev okoljskega poročila)
(1) Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.
(2) Če se plan nanaša na zavarovana območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvena območja v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), se pri pripravi okoljskega poročila uporabljajo tudi določbe predpisa, ki ureja presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja.
4. člen
(izhodišča za pripravo okoljskega poročila)
(1) Izhodišča za pripravo okoljskega poročila so okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino.
(2) Okoljski cilji plana se v okoljskem poročilu opredelijo glede na značilnosti plana, ki vključujejo zlasti območje in vsebino plana. Na podlagi okoljskih ciljev plana se ugotavljanje pomembnih vplivov plana in njihovo vrednotenje izvede z uporabo ustreznih meril vrednotenja vplivov plana in ustrezne metodologije.
(3) Ustrezna merila vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino so stopnje odstopanja od kazalcev stanja okolja, stopnje doseganja varstvenih ciljev in druga merila, ki zagotavljajo ustrezno vrednotenje vplivov plana.
(4) Pri izdelavi okoljskega poročila je treba izbrati taka merila vrednotenja in take metode ugotavljanja ter vrednotenja vplivov plana, da bodo v čim večji meri lahko ugotovljeni vsi pomembni vplivi plana na doseganje okoljskih ciljev in bodo ugotovljeni vplivi tudi ustrezno ovrednoteni.
5. člen
(mnenje o izhodiščih za pripravo okoljskega poročila)
(1) Pripravljavec plana lahko zaprosi ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za mnenje o ustreznosti izhodišč za pripravo okoljskega poročila za konkretne primere celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (v nadaljnjem besedilu: celovita presoja).
(2) Vlogi, s katero pripravljavec plana zaprosi ministrstvo za mnenje iz prejšnjega odstavka, je treba priložiti podatke o planu, na katerega se bo okoljsko poročilo nanašalo, in izbrana izhodišča za pripravo okoljskega poročila z obrazložitvijo izbora.
(3) Ne glede na mnenje iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo zahteva dopolnitev izhodišč za pripravo okoljskega poročila.
6. člen
(vsebina okoljskega poročila)
(1) Okoljsko poročilo mora vsebovati zlasti naslednje informacije:
– opis vsebine in ciljev plana, vključno s podatki o območju plana in njegovi površini ter razmerju do drugih ustreznih planov;
– opis in oceno pomembnih vidikov stanja okolja in verjeten razvoj stanja okolja, če se plan ne bi izvedel;
– okoljske značilnosti območij, ki bi lahko bila pomembno prizadeta;
– navedbo morebitnih okoljskih problemov, ki so pomembni za plan, predvsem tistih, ki so povezani z varovanimi območji in drugimi območji s posebnim pravnim režimom;
– okoljske cilje, ki so pomembni za plan, ter način upoštevanja teh ciljev in vseh okoljskih vidikov pri pripravi plana;
– okoljske cilje plana z obrazložitvijo njihove določitve, uporabljena merila vrednotenja za ugotovitev vplivov plana in njihovo vrednotenje z utemeljitvijo izbora in načina uporabe, uporabljene metode ter oceno vplivov izvedbe plana na okoljske cilje plana;
– pomembne vplive plana na okolje, ki so lahko neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni, trajni in začasni, pozitivni in negativni, in se nanašajo na biotsko raznovrstnost, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino, prebivalstvo in zdravje ljudi ter njihova medsebojna razmerja;
– pomembne vplive plana na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče;
– predvidene ukrepe za preprečitev, omilitev in čim popolnejšo odpravo posledic kakršnihkoli pomembnih bistvenih ali uničujočih vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: omilitveni ukrepi);
– opis razlogov za izbiro obravnavanih možnih alternativ;
– opis poteka izdelave okoljskega poročila skupaj z vsemi težavami (npr. tehnične pomanjkljivosti ali pomanjkanje znanja in izkušenj pri zbiranju potrebnih informacij);
– opis predvidenih načinov za spremljanje stanja okolja pri izvajanju plana;
– povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.
(2) Okoljsko poročilo mora biti pripravljeno ob upoštevanju vsebine in natančnosti plana. Imeti mora tekstualni in kartografski del, ki mora biti prilagojen merilu izdelave plana, na katerega se nanaša.
(3) Podrobnejše informacije iz prvega odstavka tega člena so določene v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Ti podatki morajo biti opisani in predstavljeni s količinsko oziroma kvalitativno informacijo, trendom, pojasnili oziroma ustrezno obrazložitvijo.
(4) V poljudnem povzetku okoljskega poročila, ki je razumljiv javnosti, morajo biti navedene zlasti naslednje ugotovitve okoljskega poročila:
– da so bili z ustreznimi metodami z vidika vseh obremenitev okolja in glede na vse predvidljive posledice plana na okolje, naravne vire, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturno dediščino obravnavani vsi tisti elementi plana, ki lahko sami ali s kumulativnimi in sinergijskimi vplivi z drugimi plani ali posegi v okolje pomembno vplivajo na okolje;
– kako je pripravljavec plana upošteval povezave z drugimi plani zaradi vrednotenja kumulativnih in sinergijskih vplivov;
– kako je pripravljavec plana upošteval okoljska izhodišča in druge obvezne podlage za pripravo plana ter usmeritve, izhodišča in pogoje iz smernic;
– katere možne alternative so bile obravnavane in razlogi za izbor najustreznejše alternative;
– kateri omilitveni ukrepi so predvideni;
– kateri načini spremljanja stanja okolja med izvajanjem plana so predvideni.
7. člen
(faze vrednotenja vplivov plana)
(1) Na podlagi izhodišč za pripravo okoljskega poročila iz 4. člena te uredbe se vpliv izvedbe plana na okolje in njegove dele ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ocenjuje v dveh fazah:
– v prvi fazi se ugotovi posledice izvedbe plana na vsa izbrana merila vrednotenja,
– v drugi fazi se ocenita vpliv in pomembnost ugotovljenih posledic izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana.
(2) Pri ugotavljanju vplivov plana in njihovem vrednotenju se lahko uporabijo zlasti:
– obstoječi, javno dostopni podatki o stanju na področjih varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanja narave, varstva in rabe naravnih virov, varstva človekovega zdravja in varstva kulturne dediščine;
– podatki o stanju na področjih iz prejšnje alinee, pridobljeni zaradi potreb celovite presoje s terenskimi ogledi, popisi in na druge ustrezne načine;
– ocene učinkov planov na podlagi predložene dokumentacije, pisnih virov, ki so na razpolago, oziroma pridobljeni z ustreznimi načini iz prejšnje alinee;
– kvantitativni modeli napovedi;
– vprašalniki, preglednice, matrike, analize vzorcev, modeliranje, analiza gibanj, prekrivanja;
– podatki in ocene iz primerljivih primerov že izvedenih celovitih presoj ali presoj vplivov na okolje ali iz drugih strokovnih gradiv, ki vsebujejo podatke in ocene, primerne za celovito presojo (npr. študija ranljivosti prostora);
– strokovna mnenja in ocene;
– geografski informacijski sistem (GIS).
8. člen
(ugotavljanje vplivov izvedbe plana na okolje)
(1) Izvedba plana ima lahko različne vplive na okolje, in sicer neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske.
(2) Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki na območju plana neposredno vpliva na izbrana merila vrednotenja iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe. Ugotovljeno območje neposrednega vpliva izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v okolje in iz drugih dejanskih okoliščin.
(3) Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje.
(4) Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na izbrana merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi, ki so načrtovani ali se izvajajo na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima več posameznih za okolje zanemarljivih vplivov istega posega ali več posegov istega plana vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi.
(5) Sinergijski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v celoti večji od vsote posameznih vplivov.
(6) Če ob pripravi plana, s katerim se načrtuje namenska raba prostora, raba naravnih virov ali opravljanje dejavnosti, še niso znani posegi v okolje, se vplivi plana ugotavljajo glede na predvideno namensko rabo, predvideno rabo naravnih virov ali predvideno opravljanje dejavnosti.
9. člen
(vrednotenje posledic izvedbe plana)
(1) Vplivi izvedbe plana iz prejšnjega člena se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja.
(2) Pri neposrednih, daljinskih in kumulativnih vplivih se ocenjujejo obseg sprememb po posameznih kazalcih stanja okolja in njihova pomembnost, stopnja upoštevanja varstvenih ciljev oziroma se uporabijo druga merila vrednotenja glede na:
– stanje okolja ali stanje njegovih delov;
– varstvo naravnih virov;
– varstvo naravnih vrednot;
– ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z živalskimi in rastlinskimi vrstami;
– varstvo kulturne dediščine;
– značilnosti prebivalstva;
– zdravje ljudi.
(3) Sinergijski vpliv se ocenjuje na podlagi skupnih posledic neposrednih, daljinskih in kumulativnih vplivov plana v skladu s prejšnjim odstavkom.
10. člen
(ocena vplivov izvedbe plana na okoljske cilje plana)
(1) Ocena vplivov izvedbe plana na okoljske cilje plana je sestavljena iz podocen vsake od ugotovljenih posledic izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana.
(2) Posledice izvedbe plana na okoljske cilje plana se vrednotijo glede na:
– povzročitev bistvene zamude v prizadevanjih za doseganje okoljskih ciljev plana,
– bistveno prekinitev ohranjanja ali napredovanja dobrega stanja okolja in njegovih delov, določenega z okoljskimi cilji, oziroma varstva območij, na podlagi zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine.
11. člen
(velikostni razredi)
(1) Vrednotenje vplivov plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih:
– razred A: ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv;
– razred B: vpliv je nebistven;
– razred C: vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov;
– razred D: vpliv je bistven;
– razred E: vpliv je uničujoč;
– razred X: ugotavljanje vpliva ni možno.
(2) Če se podocene iz prvega odstavka prejšnjega člena za katerokoli posledico plana iz drugega odstavka prejšnjega člena uvrstijo v velikostni razred A, B ali C, so vplivi izvedba plana za uresničevanje okoljskih ciljev plana sprejemljivi.
(3) Če se podocene iz prvega odstavka prejšnjega člena za katerokoli posledico plana iz drugega odstavka prejšnjega člena uvrstijo v velikostni razred D ali E, vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev plana niso sprejemljivi.
12. člen
(omilitveni ukrepi)
(1) Če so ugotovljeni bistveni ali uničujoči vplivi plana ali s planom načrtovanega posega v okolje, se preveri, ali se jih lahko z ustreznimi omilitvenimi ukrepi prepreči, omili ali odpravi v taki meri, da postanejo vplivi izvedbe plana za okolje sprejemljivi.
(2) Preveritev omilitvenih ukrepov iz prejšnjega odstavka vključuje:
– navedbo ustreznih omilitvenih ukrepov;
– oceno vplivov omilitvenih ukrepov na bistvene ali uničujoče vplive plana ali s planom načrtovanega posega v okolje v skladu z 10. členom te uredbe;
– utemeljitev ustreznosti in verjetnost uspešnosti izbranega omilitvenega ukrepa;
– oceno izvedljivosti načrtovanih omilitvenih ukrepov v planu.
(3) Izvedljivost načrtovanih omilitvenih ukrepov se dokazuje z naslednjimi podatki:
– navedbo o tem, kdo bo poskrbel za izvedbo omilitvenega ukrepa in kako bo ta ukrep izveden,
– časovno opredelitev izvedbe plana in omilitvenega ukrepa ter
– navedbo načina spremljanja uspešnosti izvedenega omilitvenega ukrepa.
13. člen
(vsebina revizije okoljskega poročila)
(1) Revizija okoljskega poročila mora vsebovati oceno kakovosti, ustreznosti in popolnosti okoljskega poročila glede na zahteve 6. člena te uredbe.
(2) Ocena iz prejšnjega odstavka mora temeljiti na naslednjih ugotovitvah:
– da so bili ob pripravi plana in okoljskega poročila uporabljene podlage za pripravo plana v skladu z 18. členom te uredbe,
– da so bila izhodišča za izdelavo okoljskega poročila določena v skladu s 4. členom te uredbe;
– da so bili ugotovljeni vsi pomembni vplivi plana na okolje;
– da so bili ugotovljeni vplivi plana in njihove posledice v okoljskem poročilu ovrednotene v skladu z določbami te uredbe;
– da so bile v primeru bistvenih ali uničujočih vplivov planov v okoljskem poročilu preverjene in ovrednotene možne alternative za doseganje okoljskih ciljev plana in je bila izbrana kot optimalna najprimernejša alternativa glede doseganja okoljskih ciljev plana;
– da so bili omilitveni ukrepi v okoljskem poročilu ovrednoteni v skladu z določbami te uredbe;
– da je bilo v primeru plana, ki lahko pomembno vpliva na varovana območja, okoljsko poročilo izdelano v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe.
3. POSTOPEK CELOVITE PRESOJE
14. člen
(stopnje postopka celovite presoje)
(1) Postopek celovite presoje je dvostopenjski.
(2) Na I. stopnji postopka celovite presoje se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihova pomembnost za okolje. Ministrstvo z odločbo določi plan, za katerega je treba izvesti celovito presojo.
(3) Na II. stopnji postopka celovite presoje se ugotavljajo vplivi izvedbe plana in presoja njihova sprejemljivost za okolje, kar vključuje presojo možnih alternativ in v primeru ugotovljenih pričakovanih bistvenih ali uničujočih vplivov tudi presojo ustreznih omilitvenih ukrepov. Ministrstvo s sklepom potrdi plan ali pa njegovo potrditev zavrne.
15. člen
(vloga o nameri)
(1) Pripravljavec plana začne postopek na I. stopnji postopka celovite presoje, ko obvesti ministrstvo o nameri izdelave plana z vlogo (v nadaljnjem besedilu: vloga o nameri), ki mora imeti sestavine in podatke, določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Če se pripravljajo prostorski akti, je treba dati vlogo o nameri pred sprejemom programa priprave prostorskega plana v skladu s predpisi s področja urejanja prostora, pri drugih planih pa v tisti fazi priprave plana, ko je že znanih dovolj podatkov, da je odločitev o izvedbi celovite presoje možna, vendar pred javno obravnavo.
(3) Če se vloga o nameri nanaša na plane, s katerimi se določa namenska raba prostora, mora vsebovati prikaz območij z obstoječimi namenskimi rabami prostora in predvidenimi določitvami oziroma spremembami namenske rabe prostora ter kartografskim prikazom v merilu, ki je za to vrsto prostorskega akta določen v skladu s predpisi s področja urejanja prostora.
(4) Pri planih, ki so neposredna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja ali drugega dovoljenja za poseg v naravo, mora biti vlogi o nameri priložen kartografski prikaz najmanj v merilu 1: 10 000.
(5) Če se vloga o nameri nanaša na plane, s katerimi se načrtuje raba naravnih virov, mora vsebovati zlasti prostorsko opredelitev območja plana, predvideno vrsto, predvideno količino, predviden način in predviden obseg rabe ter kartografski prikaz območja plana in območij predvidene rabe, najmanj v merilu 1: 100000.
16. člen
(plan s pomembnimi vplivi na okolje)
(1) Celovita presoja se izvede za plan ali spremembo plana, ki bo pomembno vplival na okolje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani.
(2) Plan bo pomembno vplival na okolje, če:
– se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: poseg z vplivi na okolje) v skladu s predpisom, ki ureja vrste posegov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
– lahko pomembno vpliva na varovano območje, kar se ugotovi v skladu s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave.
(3) Ministrstvo odloči v 60 dneh od prejema popolne vloge o nameri, da je za plan trebi izvesti celovito presojo.
17. člen
(začetek postopka na II. stopnji)
(1) Pripravljavec plana začne postopek celovite presoje na II. stopnji, ko posreduje ministrstvu osnutek plana, okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila.
(2) Dokumenti iz prejšnjega odstavka se posredujejo ministrstvu najpozneje do javne razgrnitve in javne obravnave osnutka plana.
(3) Javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije se lahko opravijo šele po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno.
18. člen
(podlage za pripravo plana)
Pri pripravi plana se morajo poleg predpisov in programov ter načrtov, s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov, varstva kulturne dediščine ter okoljskih izhodišč upoštevati tudi smernice in strokovne podlage, ki so jih v postopku priprave plana podala ministrstva in organizacije, ki so glede na vsebino plana pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine.
19. člen
(ugotavljanje ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije)
(1) Ustreznost okoljskega poročila in njegove revizije ter njuno skladnost z zahtevami iz te uredbe preverja ministrstvo, ki v ta namen pridobi mnenja ministrstev in organizacij iz prejšnjega člena.
(2) Če ministrstvo ugotovi, da okoljsko poročilo ni pripravljeno v skladu z zahtevami iz 6. člena te uredbe, v zahtevi za dopolnitev okoljskega poročila navede dele okoljskega poročila, ki so neustrezni, in določi rok za dopolnitev. Ministrstvo lahko predlaga način dopolnitve okoljskega poročila.
(3) Če ministrstvo ugotovi, da revizija okoljskega poročila ni pripravljena v skladu z zahtevami iz 13. člena te uredbe, v zahtevi za dopolnitev revizije okoljskega poročila navede dele revizije okoljskega poročila, ki so neustrezni in določi rok za dopolnitev.
(4) Ministrstvo lahko v zahtevi za dopolnitev revizije okoljskega poročila predlaga ponovno revizijo okoljskega poročila, ki jo izdela drug okoljski izvedenec.
20. člen
(mnenje o sprejemljivosti vplivov plana)
(1) Ministrstvo na podlagi osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije pripravi pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov plana in ga skupaj s pisnimi mnenji ministrstev in drugih organizacij iz 18. člena te uredbe o sprejemljivosti vplivov plana na okolje s stališča njihove pristojnosti ter morebitnimi stališči oziroma pripombami države članice Evropske unije zaradi čezmejnega vpliva plana na okolje pošlje pripravljavcu plana.
(2) Pripravljavec plana mora pri dokončnem oblikovanju plana po opravljeni javni razgrnitvi v čim večji meri upoštevati mnenja in stališča iz prejšnjega odstavka ter mnenja in pripombe javnosti ali jih zavrniti z utemeljitvijo.
21. člen
(vloga za potrditev plana)
(1) Pripravljavec plana posreduje plan, ki je pripravljen v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, ministrstvu v potrditev.
(2) Če se plan iz prejšnjega odstavka bistveno razlikuje od osnutka plana, h kateremu je bilo izdelano okoljsko poročilo, je treba okoljsko poročilo dopolniti v skladu z določbami 6. člena te uredbe in ga priložiti planu iz prejšnjega odstavka.
(3) Šteje se, da se plan bistveno razlikuje od osnutka plana, če vsebuje nove posege in obsega nova območja, glede katerih vplivi plana še niso bili ugotovljeni in ovrednoteni v okoljskem poročilu.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena je treba planu iz prvega odstavka tega člena priložiti tudi novo dopolnjeno revizijo okoljskega poročila.
22. člen
(potrditev plana)
(1) Odločitev, da plan ne bo škodljivo vplival na uresničevanje okoljskih ciljev, se sprejme na podlagi ugotovitev iz drugega in tretjega odstavka 11. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo preveri stopnjo upoštevanja svojega mnenja in mnenj ter stališč iz 20. člena te uredbe v planu. V ta namen posreduje plan, morebitno dopolnjeno okoljsko poročilo in njegovo revizijo ministrstvom in organizacijam iz 18. člena te uredbe.
(3) Ministrstva in organizacije iz prejšnjega odstavka preverijo stopnjo upoštevanja svojih mnenj in stališč v planu in podajo o tem pisno mnenje.
(4) V primeru priprave prostorskih planov se za pisno mnenje iz prejšnjega odstavka šteje mnenje k prostorskemu planu, ki ga je pripravljavec plana dopolnil v skladu s stališči in pripombami, danimi v času javne razgrnitve v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(5) Če pripravljavec plana priloži vlogi za potrditev plana mnenja iz prejšnjega odstavka, dodatna pridobitev mnenj ministrstev in organizacij iz drugega odstavka tega člena ni potrebna.
(6) V sklepu o potrditvi plana se navedejo tudi omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani bistveni ali uničujoči vplivi plana, merila in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se plan lahko izvede, ter načini spremljanja izvajanja plana.
23. člen
(spremljanje izvajanja plana)
(1) V sklepu, s katerim se potrdi plan, se na podlagi okoljskega poročila odloči tudi o spremljanju stanja okolja zaradi izvajanja plana.
(2) Odločitve iz prejšnjega odstavka se lahko nanašajo na določitev:
– obsega spremljanja izvajanja plana;
– kazalcev stanja okolja oziroma drugih merilih vrednotenja, na podlagi katerih se ugotavljajo kratkoročni ali začasni vplivi na okolje v času izvajanja plana in srednjeročni in dolgoročni ter trajni vplivi po izvedbi plana;
– nosilcev spremljanja izvajanja plana oziroma
– načinov ter rokov poročanja o rezultatih spremljanja izvajanja plana.
4. KONČNA DOLOČBA
24. člen
(končna določba)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-66/2005/8
Ljubljana, dne 21. julija 2005.
EVA 2002-2511-0118
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik
Priloga 1
Vsebina okoljskega poročila
1. podatki o planu, zlasti pa:
a) ime plana;
b) cilji in kratek opis plana vključno z opredelitvijo odnosa do
drugih ustreznih planov;
c) celoten prostor ali območje, ki ga zajema plan;
d) morebitno določitev namenske rabe prostora, njen obseg in
usmeritve, razmestitve dejavnosti v prostoru ali prostorske usmeritve in
prostorski obseg vseh načrtovanih posegov z vplivi na okolje;
e) velikost in druge osnovne podatke o vseh načrtovanih posegih z
vplivi na okolje;
f) predvideno obdobje izvajanja plana;
g) potrebe po naravnih virih;
h) predvidene emisije, odpadki in ravnanja z njimi.
Podatki iz točke c) in d) morajo biti priloženi v kartografski obliki.
Podatki iz točke e) so lahko le v tabelarični obliki, v povezavi s točko
d), ki je v kartografski obliki.
Če je iz usmeritev oziroma meril in pogojev plana razvidna vsebina
točke e), zadošča sklicevanje na ustrezni del besedila plana;
2. podatki o stanju okolja, zlasti pa:
a) opis obstoječega izhodiščnega stanja okolja in obstoječe
obremenjenosti okolja;
b) prikaz stanja okolja in njegovih delov s kazalci stanja okolja;
c) prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih
območij, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva
naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni režim;
d) povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih območjih ali
njihovih delih, podatke o pridobitvi naravovarstvenih smernic oziroma
drugih smernic za pripravo plana ter strokovnih podlagah in stopnjo
njihovega upoštevanja v planu, zlasti glede omilitvenih ukrepov;
3. podatki o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za
ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana, zlasti pa:
a) okoljski cilji plana z obrazložitvijo načina določitve glede na
okoljske cilje, stanje okolja in cilje plana in način upoštevanja teh
ciljev pri pripravi plana;
b) izbrana merila vrednotenja vplivov plana na okolje z utemeljitvijo
izbora in načina uporabe;
c) uporabljene metode ugotavljanja ter vrednotenja vplivov plana z
utemeljitvijo izbora in načina uporabe;
4. podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja, zlasti pa:
a) opredelitev ugotovljenih pomembnih vplivih plana, ki so lahko:
neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratkoročni,
srednjeročni in dolgoročni, trajni in začasni;
b) presoja ugotovljenih vplivov glede na okoljske cilje plana;
c) ugotovitve v primeru preveritve možnih alternativ, navedba
preverjenih alternativ in razlogi za izbor predlagane alternative,
primeroma zlasti glede:
– lokacije in smeri;
– obsega in velikosti;
– načina uresničevanja ciljev;
– postopkov gradnje;
– metod dela;
– postopkov razgradnje ob koncu življenjske dobe posega v okolje;
– predlogov časovne razporeditve in časovnega obsega (npr. sezonsko
delo);
– opisov in navedb pri vsaki možni alternativi, kako je bila ocenjena;
– podatkov o presoji možnih alternativ glede na njihov vpliv na
okoljske cilje plana;
d) razlago o možnostih omilitve bistvenih ali uničujočih vplivov plana
z navedbo ustreznih omilitvenih ukrepov in razlogi za konkreten izbor
omilitvenega ukrepa;
e) določitev časovnega okvirja izvedbe omilitvenih ukrepov, navedba
nosilcev njihove izvedbe in način spremljanja uspešnosti izvedenih
omilitvenih ukrepov;
5. predvidene načine spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana;
6. navedbe o izdelovalcih in morebitnih podizvajalcih okoljskega
poročila;
7. ločen prikaz ugotovitev okoljskega poročila, ki se nanašajo na
varovana območja v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe;
8. poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.
Priloga 2
Vsebina vloge o nameri priprave plana
Vloga o nameri priprave plana mora vsebovati:
1. navedbo imena pripravljavca plana;
2. navedbo morebitnega pooblaščenca;
3. navedbo imena plana z oznako, ali gre za nov plan oziroma njegove
spremembe ali dopolnitve z območjem ali področjem obravnave plana;
4. oceno stanja, razloge za pripravo plana in pravno podlago za
pripravo plana;
5. navedbo predmeta in programskih izhodišč za pripravo plana vključno
s seznamom potrebnih ali že izdelanih strokovnih podlag za pripravo plana
oziroma določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki jih plan obsega
oziroma na katerega vpliva; v primeru plana, s katerim se načrtuje raba
naravnih dobrin, pa vrsto, količino in obseg rabe dobrin;
6. opis plana z določitvijo njegovega obsega oziroma ureditvenega
območja ter strokovnih rešitev za posamezne prostorske ureditve, ki jih
obravnava plan in se lahko pridobijo z izdelavo več možnih alternativ (z
možnostjo njihove medsebojne primerjave); v primeru lokacijskega načrta pa
tudi opis morebitnega njegovega vpliva na okolje;
7. v primeru planov, ki določajo namensko rabo navedbo in opis območja
oziroma prostora, na katerem se določa zasnova namenske rabe oziroma na
katerem se namerava spremeniti osnovna namenska raba, in prikaz sedanje
namenske rabe oziroma območja ter prostora, na katerem se načrtuje
razmestitev dejavnosti oziroma njena sprememba;
8. navedbo o morebitnem dejstvu, da je bil že predhodno v postopku
celovite presoje vplivov na okolje potrjen plan, ki je podlaga za
nameravani plan, ter navedbo morebitnih posegov oziroma območij, ki jih
nameravani plan dodatno načrtuje in še niso bili predmet celovite presoje
vplivov na okolje;
9. kartografski prikaz območij oziroma prostora iz 3. in 4. točke te
priloge v merilu, predpisanem za vrsto plana, ki je predmet vloge, pri
čemer meje spremembe rabe sledijo mejam v tistem merilu karte, na katerem
se plan prikazuje;
10. podpis odgovorne osebe.
Pri 5., 6., 7. in 9. točki te priloge se navedejo podatki, s katerim
pripravljavec plana razpolaga pred formalno odločitvijo o začetku izdelave
plana, v stopnji natančnosti, ki ustreza natančnosti izdelave konkretnega
plana (npr. strateški – izvedbeni prostorski akti).
Vsa dokumentacija mora biti posredovana v pisni in elektronski obliki,
pri čemer zadošča en izvod v pisni obliki in dva izvoda v elektronski
obliki.
