Na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa merila za finančno ovrednotenje biomeliorativnih in biotehniških del in izplačanih škod od divjadi, ki so osnova za izračun koncesijske dajatve.

(1) Biomeliorativna dela, ki so osnova za izračun koncesijske dajatve, so:
– košnja,
– spravilo sena z odvozom,
– priprava pasišč za divjad,
– gnojenje travnikov,
– vzdrževanje grmišč in remiz,
– vzdrževanje gozdnega roba,
– izdelava in vzdrževanje kaluž,
– vzdrževanje vodnih virov,
– sadnja in vzdrževanje plodonosnih vrst dreves in grmovnic ter
– postavitev in vzdrževanje gnezdnic.
(2) Pri obračunu koncesijske dajatve se upoštevajo samo tista dela, ki so opredeljena v letnem lovsko upravljavskem načrtu območja ter so podrobneje locirana in opredeljena v letnem načrtu lovišča.
(3) Izhodišče za obračun je površina opravljenega dela, število kosov oziroma objektov. Časovni in količinski normativi so določeni v predpisu, ki določa financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove. Upošteva se tudi strošek materiala na podlagi dokazila o plačilu nabavljenega materiala.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se pri obračunu koncesijske dajatve upošteva le tista višina opravljenega biomeliorativna dela, ki ni predmet financiranja oziroma sofinanciranja iz sredstev proračuna Republike Slovenije in sredstev Evropske unije.

(1) Biotehniška dela, ki so osnova za izračun koncesijske dajatve, so:
– zimsko krmljenje divjadi,
– privabljalno in preprečevalno krmljenje divjadi,
– preprečevanje škod od divjadi ter
– pridelovalne in krmne njive.
(2) Krmljenje ter pridelovalne in krmne njive se priznajo kot biotehniško delo samo v primeru, da so dovoljeni z letnim lovsko upravljavskim načrtom območja in podrobneje opredeljeno (lokacija, vrsta divjadi, vrsta in količina krme) z letnim načrtom lovišča.
(3) Za malo poljsko divjad se za posamezno lovišče v letnem lovsko upravljavskem načrtu območja opredeli le število krmišč.
(4) Za izračun vrednosti krme se upoštevajo letni statistični podatki o prodajnih cenah za poljske pridelke oziroma krmo. Priznajo se tudi nabavni stroški materiala za izdelavo krmišča na podlagi dokazila o plačilu nabavljenega materiala.
(5) Dela za preprečevanje škod od divjadi so dela, ki so opredeljena in ovrednotena kot dela za varstvo pred divjadjo v skladu s predpisom, ki določa financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove. Za preprečevanje škod od divjadi se prizna tudi strošek nabave zaščitnih sredstev na podlagi dokazila o plačilu nabavljenega materiala.
(6) Stroški za pridelovalne in krmne njive se priznajo na podlagi kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, ki ga periodično izdaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Najvišji stroški na enoto dela, ki se priznajo, znašajo toliko kot znašajo stroški na enoto dela, ko dela izvede lastnik ali zakupnik gozda. Višina stroška na enoto dela je določena v predpisu, ki določa financiranje in sofinanciranje vlaganj v gozdove.

(1) Upravljavec lovišča je za namene izračuna koncesijske dajatve dolžan višino izplačanih škod v denarju dokazati s kopijami cenilnih zapisnikov o škodah, v katerih morajo biti obvezno vpisani zneski posameznih poravnav in dokazili o poravnavi škod.
(2) V primeru poravnave škode z materialom mora upravljavec lovišča dokazati vrednost škod s kopijami cenilnih zapisnikov o škodah, v katerih je opredeljena količina in vrsta materiala. V tem primeru se kopiji zapisnika obvezno priloži tudi dokazilo o plačilu nabavljenega materiala oziroma opravljenega dela.
(3) Iz zapisnikov mora biti razvidno tudi mesto nastanka škode (vpis katastrske občine in številke parcele).
(4) Zapisniki morajo biti podpisani s strani upravljavca lovišča in oškodovanca.

(1) V primeru sanacije od divjih prašičev razritih travnikov z delom upravljavca se na površino 1 ha upošteva dejansko število opravljenih delovnih ur, vendar največ 100 ur dela na ha.
(2) Upravljavec je dolžan priložiti kopije cenilnih zapisnikov o škodah, ki morajo vsebovati elemente iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter naveden obseg poškodovane površine, potrebno število ur za sanacijo, normativ iz prejšnjega odstavka in skupni strošek sanacije.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.