Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

Izgradnja prenosnega plinovoda M6 na odseku od Ajdovščine do Lucije je potrebna zaradi oskrbe južne primorske z zemeljskim plinom. Tudi na italijanski strani se je pokazal interes za transport zemeljskega plina, zato je treba zagotoviti več vstopno-izstopnih mest na slovenskem prenosnem omrežju. Načrtovani sta dve vstopno-izstopni mesti pri Sežani in Ospu. Kapaciteta plinovoda bo ustrezala načrtovani potrošnji.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 311-34/01, z dne 21. junija 2004 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Z dopisom 3601-1/2005-13, z dne 9. februarja 2005 je minister za gospodarstvo podal dopolnitev pobude za začetek postopka izdelave državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (v nadaljnjem besedilu: dopolnitev pobude). Pobuda in dopolnitev pobude sta obrazloženi in dokumentirani z elaboratoma »Prenosni plinovod M6 (Ajdovščina – Lucija); Idejna zasnova«, ki ga je junija 2004 izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana in »Prenosni plinovod M6 (Ajdovščina – Lucija); Idejna zasnova«, ki ga je januarja 2005 izdelal Geoplin plinovodi d.o.o., Ljubljana. Pobuda in dopolnitev pobude sta utemeljeni v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);
– Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96);
– Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

Minister za okolje, prostor in energijo je v pobudi predlagal, da je predmet izdelave državnega lokacijskega načrta prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), ki poleg polaganja plinovodne cevi obsega tudi vse pripadajoče funkcionalne objekte na plinovodu: oddajno sprejemne čistilne postaje, sekcijske ventile, pet merilno regulacijskih postaj (v nadaljnjem besedilu: MRP) za potrebe široke potrošnje in industrije: MRP Sežana, MRP Dekani, MRP Koper, MRP Izola, MRP Lucija. Minister za gospodarstvo je z dopolnitvijo pobude določil, da se odcep za Sežano nadaljuje do državne meje z Italijo, kjer je načrtovana mejna MRP s pripadajočo oddajno-sprejemno čistilno postajo. MRP s pripadajočo oddajno-sprejemno čistilno postajo je načrtovana tudi pri mejnem prehodu Osp. Načrtovani plinovod je prednostno namenjen oskrbi Obale, s katerim bo zagotovljen odjem zemeljskega plina za industrijo in široko potrošnjo. Hkrati bo plinovod zadostne kapacitete namenjen tudi oskrbi območij, ki jih prečka: Občina Sežana in Občina Hrpelje – Kozina. Z izborom tehnološke opreme bo opredeljeno tudi, če in kje bodo potrebni električni in telekomunikacijski priključki. V celotni dolžini plinovoda bo v isti jarek položen tudi optični kabel za prenos informacij in za nadzor obratovanja sistema. Postaje in sekcijski ventili, ki so sestavni del plinovoda se ogradijo z žično ograjo. Skupna dolžina načrtovanega plinovoda je približno 68 km, obratovalna tlačna stopnja 70 barov in nazivni premer cevi DN 200 – 600 mm.
Minister za okolje, prostor in energijo je pobudo dokumentiral z osnovno varianto poteka trase prenosnega plinovoda, ki se začne na lokaciji načrtovane Kompresorske postaje v Ajdovščini. V prvem delu varianta trase poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M3, se pred avtocesto odkloni proti jugu in poteka mimo Sežane, kjer je predviden odcep plinovoda za Občino Sežana in nadaljevanje le-tega do državne meje z Italijo do načrtovane mejne MRP. Varianta trase nato poteka proti jugu mimo naselij Vrhpolje, Kozina in Kastelec proti Ospu. Pri mejnem prehodu Osp, kjer je predviden nov priključek na italjansko plinsko omrežje, je načrtovana mejna MRP. V nadaljevanju varianta trase poteka v notranjosti obalnih občin, mimo Dekanov; Kopru in Izoli se približa z južne strani in se nad Portorožem oziroma Lucijo zaključi v načrtovani MRP Lucija s pripadajočo oddajno-sprejemno čistilno postajo.
Plinovod se razdeli na posamezne odseke s sekcijskimi zapornimi postajami. Oddaljenost med posameznimi postajami sme znašati največ 18 km. Posamezna sekcijska postaja zaseda približno 1 ar veliko ograjeno zemljišče.
Predlagana varianta načrtovane ureditve poteka po območju občin Ajdovščina, Vipava, Sežana, Hrpelje-Kozina, Izola in Piran ter Mestne občine Koper.
Dne 19. oktobra 2004 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj skladno z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– prouči združevanje načrtovane trase plinovoda, s katerim od obstoječih infrastrukturnih koridorjev;
– upošteva območja parka Glinščica, ki leži v območju Natura 2000 in je predlagan za krajinski park.
Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04)
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo z odločbo št. 354-19-7/2004, z dne 26. oktobra 2004, ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR), ki zagotovi sredstva za recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin plinovodi), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin plinovodi.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga Geoplin plinovodi izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. Ministrstvo za promet, Direkcija za ceste,
12. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
13. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
14. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
15. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,
17. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana,
18. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana,
19. ELES, d.o.o., Ljubljana,
20. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana,
21. DARS, d.d., Celje,
22. Elektro Primorska d.d., Nova Gorica,
23. Občina Ajdovščina in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
24. Občina Vipava in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
25. Občina Sežana in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
26. Občina Hrpelje-Kozina in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
27. Mestna občina Koper in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
28. Občina Izola in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
29. Občina Piran in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
30. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V.1 Ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, načrtovalec lahko predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP UPR, ministrstvo, pristojno za energijo in Geoplin plinovodi potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V zaključku študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase plinovoda ter poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
 
V.2 V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede se stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP UPR pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variantne rešitve, okoljskega poročila in njegove revizije pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri odločitvi o najustreznejši variantni rešitvi je treba v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe javnosti, ter v primeru ugotovljenih čezmejnih vplivov eventualna mnenja in pripombe države članice Evropske unije, dana na predlog variantne rešitve in na okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.
 
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se na podlagi poročila o vplivih na okolje izvede presoja vplivov na okolje. Zagotovi se:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje, ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
 
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno urbanistični, gradbeno tehnični, okoljsko poročilo in ekonomski elaborat;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
 
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na zemljiščih in nepremičninah.
 
VI.3 V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva kulturne dediščine, in jih posreduje MOP UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, in jih posreduje MOP UPR.

VII.1 Pridobitev smernic za načrtovanje
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP UPR pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge. V skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v roku 30 dni ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca. Nosilci urejanja prostora v tem roku posredujejo tudi strokovne podlage, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira.
 
VII.2 Izdelava študije variant
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave.
– Načrtovalec izdela študijo variant.
– MOP UPR zagotovi recenzijo študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP UPR stališča ministrstva pristojnega za energijo in Geoplin plinovodi, drugih udeležencev iz IV. točke tega programa priprave (ministrstva, pristojna za varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanja z vodami, za področje kmetijstva in gozdarstva, za varstvo kulturne dediščine, za področje železniškega, cestnega in zračnega prometa in energetike) ter stališča lokalnih skupnosti.
– MOP UPR po končani izdelavi študije variant organizira drugo prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo variantno rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za prostor in ministra, pristojnega za energijo.
 
VII.3 Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili druge prostorske konference zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP UPR zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP UPR seznani Občino Ajdovščina, Občino Vipava, Občino Sežana, Občino Hrpelje-Kozina, Mestno občino Koper, Občino Izola in Občino Piran z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
 
VII.4 Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca ter v Občini Ajdovščina, Občini Vipava, Občini Sežana, Občini Hrpelje-Kozina, Mestni občini Koper, Občini Izola in Občini Piran.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOP UPR v sodelovanju z Občino Ajdovščina, Občino Vipava, Občino Sežana, Občino Hrpelje-Kozina, Mestno občino Koper, Občino Izola in Občino Piran v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP UPR v sodelovanju z Geoplin plinovodi, pobudnikom in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister, pristojen prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za energijo odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Ajdovščina, Občino Vipava, Občino Sežana, Občino Hrpelje-Kozina, Mestno občino Koper, Občino Izola in Občino Piran.
 
VII.5 Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin plinovodi zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic, ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– Geoplin plinovodi zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP UPR pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP UPR v času pridobivanja mnenj zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za energijo.
– MOP UPR posreduje Geoplin plinovodi mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
VII.6 Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.