Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Cestna povezava Ljubljana – Škofljica – Ribnica – Kočevje – Petrina (meja z Republiko Hrvaško) je v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 74/04) opredeljena kot cestna povezava čezmejnega pomena.
Obstoječa cesta na tej povezavi je kategorizirana kot glavna cesta G2-106 (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta). Na odsekih 0215 (Ljubljana – Rudnik), 0260 Škofljica in na delu 0261 (Škofljica – Rašica) poteka glavna cesta skozi naselji Lavrica in Škofljica. Možnosti za ustrezne prometno tehnične preureditve so omejene, saj se je v preteklosti poselitev razvijala pretežno ob tej cestni povezavi, posledično pa je cesta obremenjena s številnimi priključki in prečnimi cestnimi zvezami. S porastom prometa so se na odseku povečali prometni zastoji in zmanjšala prometna varnost vseh udeležencev v prometu. Poleg tega obstoječa glavna cesta v Škofljici z nivojskim prehodom prečka železniško progo Ljubljana – Metlika, katerega po oceni predhodnih študij ni možno odpraviti oziroma rešiti na današnji lokaciji prehoda, saj bi v preveliki meri posegli v poseljeno območje v tem delu naselja.
Obvozno cesto mimo naselij Lavrica in Škofljica je treba zgraditi zaradi izboljšanja in povečanja nivoja prometne varnosti in zaradi zagotavljanja ustrezne notranje in zunanje povezanosti države v funkciji priključevanja in navezovanja posameznih regij in večjih urbanih območij na avtocestno omrežje.
Minister za promet je z dopisom št. 2645-133/2001/27-0031072 z dne 6. januarja. 2005 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica, kot preložitev glavne ceste G2-106 na odsekih 0215 (Ljubljana – Rudnik), 0260 Škofljica in na delu 0261 (Škofljica – Rašica) (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je obrazložena in dokumentirana s preglednimi situacijami s predlaganimi tremi variantami obvoznice, ki jih je v juliju 2004 izdelal PNZ d.o.o. Ljubljana. Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04), in sicer v dodatnem programu navezovalnih cest.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, ki so vezane na izgradnjo obvoznice Škofljica, ki poteka od območja priključka Peruzzijeve ceste na južni avtocestni obvoznici, teče zahodno od naselij Lavrica in Škofljica preko regionalne ceste Škofljica – Ig ter se med naseljema Škofljica in Pijava Gorica naveže na obstoječo traso glavne ceste.
Minister za promet je pobudo dokumentiral s preglednimi situacijami treh variant, in sicer:
– varianta A – v skupni dolžini 5.050 m se severno od naselja Lavrica odcepi od Dolenjske ceste, poteka vzhodno od naselja in se na glavno cesto priključi v južnem delu Škofljice. Od priključka Rudnik na južni avtocestni obvoznici do začetka obvoznice se rekonstruira Dolenjska cesta v štiripasovnico;
– varianta B – v skupni dolžini 7.350 m se prične v območju priključka Peruzzijeve ulice na južni avtocestni obvoznici. Na južnem delu se na obstoječo glavno cesto priključi še južneje od naselja Škofljica kot različica A;
– varianta C – v skupni dolžini 8.050 m se prav tako prične v območju priključka Peruzzijeve ulice na južni avtocestni obvoznici, na obstoječo glavno cesto pa se priključi najjužneje, pred naseljem Pijava Gorica.
Variante načrtovane ureditve potekajo po območju Občine Škofljica in Mestne občine Ljubljana.
Dne 17. maja 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– prouči možnost poteka trase obvoznice čim bližje obstoječi glavni cesti in čim dlje od gozdne plantaže Jelšje in krajinskega parka Ljubljansko Barje;
– prouči ustreznost priključevanja obvoznice na avtocestni priključek na južni ljubljanski obvoznici;
– upošteva ugotovitev, da je varianta C najbolj primerna z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.
Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 354-09-108/2005 z dne 5. aprila 2005 ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja oziroma lahko v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev in naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem državnih cest zastopa Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: investitor). Investitor zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter državnega lokacijskega načrta.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga investitor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. Investitor v komisijo za izbiro načrtovalca imenuje tudi člana, ki ga določi pripravljavec. Pripravljavec pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
13. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
16. Zavod za ribištvo Slovenije,
17. Zavod za gozdove Slovenije,
18. ELES, d.o.o., Ljubljana,
19. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana,
20. Geoplin plinovodi d.o.o., Ljubljana,
21. Elektro Ljubljana d.d., Ljubljana,
22. Občina Škofljica in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
23. Mestna občina Ljubljana in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
24. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V1. Ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, načrtovalec lahko predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
Pripravljavec, ministrstvo, pristojno za promet, in investitor potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V zaključku primerjalne študije načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase ceste in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
V.2 V fazi izdelave študije variant se opravi celovita presoja vplivov izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
Pripravljavec pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variantne rešitve, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri odločitvi o najustreznejši variantni rešitvi je treba v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe javnosti, podane na predlog najustreznejše variantne rešitve in na okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.
V.3 V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se na podlagi poročila o vplivih na okolje izvede presoja vplivov na okolje. Zagotovi se:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje ter
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
Pripravljavec mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
VI.1 V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno urbanistični, gradbeno tehnični, okoljsko poročilo in (prometno) ekonomski elaborat;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti, ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s pravilnikom, ki ureja izdelavo geodetskega načrta. Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na zemljiščih in nepremičninah.
VI.3 V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine, zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva kulturne dediščine, in jih posreduje pripravljavcu.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo narave, izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, in jih posreduje pripravljavcu.

VII.1 Pridobitev smernic za načrtovanje
– Investitor zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– Pripravljavec pridobi smernice za načrtovanje ter strokovne podlage s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge. V skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v roku 30 dni ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca. Nosilci urejanja prostora v tem roku posredujejo tudi strokovne podlage, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira.
VII.2 Izdelava študije variant
– Investitor zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.1. točke tega programa priprave.
– Načrtovalec izdela študijo variant.
– Pripravljavec zagotovi recenzijo študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi pripravljavec stališča ministrstva, pristojnega za promet, in investitorja ter drugih udeležencev iz IV. točke tega programa priprave (ministrstva, pristojna za varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanja z vodami, za področje kmetijstva in gozdarstva, za varstvo kulturne dediščine, za področje prometa in energetike) ter stališča lokalnih skupnosti.
– Pripravljavec po končani izdelavi študije variant organizira drugo prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo variantno rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za prostor, in ministra, pristojnega za promet.
VII.3 Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– Investitor na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili z druge prostorske konference zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.2 točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– Pripravljavec zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani pripravljavca dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– Pripravljavec seznani Mestno občino Ljubljana in Občino Škofljica z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
VII.4 Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca ter na Mestni občini Ljubljana in Občini Škofljica.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– Pripravljavec obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– Pripravljavec v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– Pripravljavec v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Občino Škofljica v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– Pripravljavec v sodelovanju z investitorjem, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– Pripravljavec s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Mestno občino Ljubljana in Občino Škofljica.
VII.5 Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Investitor zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic, ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– Investitor zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– Pripravljavec pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Pripravljavec v času pridobivanja mnenj zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet.
– Pripravljavec posreduje investitorju mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
VII.6 Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.