Na podlagi prve alinee 40. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o zaščiti hišnih živali
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
(1) Ta pravilnik določa minimalne pogoje za zaščito hišnih živali.
(2) Hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in so določene v Uredbi Parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L št. 146 z dne 13. 6. 2003, str. 1, z vsemi spremembami).
2. člen
(živali prosto živečih vrst kot hišne živali)
Živali prosto živečih vrst je dovoljeno posedovati kot hišne živali ob upoštevanju predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali.
II. SPLOŠNI POGOJI
3. člen
(naloge skrbnika hišne živali)
(1) Skrbnik hišnih živali (v nadaljnjem besedilu: žival) mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali.
(2) Skrbnik živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za živali z upoštevanjem etoloških potreb glede na vrsto živali in še posebej zagotoviti:
1. kakovostno in količinsko ustrezno hrano in vodo;
2. ustrezno gibanje živali glede na vrsto;
3. ukrepe, ki preprečijo pobeg živali.
4. člen
(bolne, poškodovane in onemogle živali)
Skrbnik živali mora zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, ter zagotoviti nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.
5. člen
(izguba in najdba živali)
(1) Skrbnik živali mora morebitno izgubo živali v roku dvainsedemdeset ur prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali. Če lastnik izgube živali ne prijavi niti v roku treh dni, se smatra, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
(2) Kdor najde zapuščeno žival, mora najkasneje v roku štiriindvajsetih ur:
1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali;
2. v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali;
3. v primeru živali, zavarovanih s predpisi, ki urejajo trgovino z živalmi prosto živečih vrst, najdbo prijaviti zavetišču, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo zavetišča za živali prosto živečih vrst;
4. obvestiti skrbnika, če mu je znan.
6. člen
(prodaja in podarjanje živali)
(1) Živali ni dovoljeno prodajati na ulicah, tržnicah, prireditvah, po pošti ali s prodajo od vrat do vrat.
(2) Živali ni dovoljeno dajati kot nagrade v nagradnih igrah ali tekmovanjih.
7. člen
(prevoz živali)
(1) Pri prevozu mora biti žival zavarovana pred izpadom ali pobegom s transportnega sredstva, ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami.
(2) Živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno ustrezno zračenje. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj celzija, je potrebno poiskati za vozilo primerno senco.
(3) Živali ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen če je v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje.
(4) Psov in mačk, mlajših od osem tednov, ni dovoljeno prevažati v komercialne namene, razen v spremstvu mater.
8. člen
(posedovanje)
Posedovanje hišnih živali je dovoljeno le, če ima skrbnik ustrezne pogoje, ki zagotavljajo dobro počutje živali, in je v primeru živali prosto živečih vrst skrbnik predhodno pridobil dovoljenje za njihovo gojitev v ujetništvu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.
9. člen
(parjenje)
Psov in mačk, ki se vzrejajo, ni dovoljeno pariti več kot enkrat v koledarskem letu, pogostejše parjenje se smatra za preobremenjevanje živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Izjemoma je možna ponovna paritev v naslednjem pojatvenem ciklusu, če so imele živali v prejšnjem leglu enega ali dva mladiča.
10. člen
(treniranje)
(1) Hišnih živali se ne sme trenirati na način, ki bi škodoval njihovemu zdravju oziroma dobremu počutju.
(2) Hišnim živalim je prepovedano dajati kakršnekoli snovi z namenom povečati ali zmanjšati naravne sposobnosti živali, če bi to škodovalo dobremu počutju živali ali bi povzročalo nepotrebno trpljenje živali.
11. člen
(prireditve)
(1) Če gre za prireditev, kjer morajo hišne živali tekmovati (npr. tekme vlečnih psov ali pasje dirke), oziroma drugo prireditev, ki je fizično naporna za živali (npr. agility), mora vse živali neposredno pred prireditvijo pregledati veterinar in ugotoviti, ali so sposobne za sodelovanje na prireditvi.
(2) Veterinar prepove udeležbo na tekmi za bolne in poškodovane hišne živali, ki niso sposobne za tekmo, ter za živali z nezadostno fizično kondicijo. Prav tako prepove nadaljnjo udeležbo za hišne živali, za katere med tekmo ugotovi, da niso sposobne za nadaljevanje tekme.
(3) Na prireditvah mora biti zagotovljena veterinarska prva pomoč.
(4) Veterinarja mora zagotoviti organizator prireditve, podatke o veterinarju (osebno ime, veterinarska organizacija) mora navesti na vlogi za izdajo soglasja za prireditev.
(5) Organizator mora na zahtevo veterinarja takoj prekiniti prireditev, če prihaja do trpljenja hišnih živali.
III. HOTELI ZA ŽIVALI IN TRGOVINA S HIŠNIMI ŽIVALMI
12. člen
(oskrbniki)
Pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost oskrbe v hotelih za živali (v nadaljnjem besedilu: hotel), trgovine s hišnimi živalmi (v nadaljnjem besedilu: trgovina) ter organizacije razstav, tekmovanj in drugih prireditev, kjer sodelujejo hišne živali, mora imeti glede na dejavnost, ki jo opravlja, takšno število oskrbnikov živali, da je vsak dan zagotovljena nemotena oskrba živali.
13. člen
(preizkus znanja za oskrbnike)
(1) Oskrbnik iz prejšnjega člena se mora udeležiti usposabljanja in opraviti pisni preizkus znanja o prehrani, negi, vedenju in zdravstvenem varstvu hišnih živali.
(2) Usposabljanje iz prejšnjega odstavka mora trajati najmanj šest šolskih ur in obsegati:
1. tehnične in upravne vidike zakonodaje s področja zaščite živali in varstva živali prosto živečih vrst;
2. fiziologijo živali, predvsem potrebe po vodi in hrani, obnašanje živali in koncept stresa;
3. praktične vidike ravnanja z živalmi;
4. skrb za živali v nujnih primerih;
5. varnost osebja, ki ravna z živalmi.
(3) Program usposabljanja potrdi Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
14. člen
(bivalni prostori za živali v hotelih in trgovinah)
(1) Bivalni prostori za živali morajo biti v skladu s tem pravilnikom ter izdelani iz materialov in na način, da se jih da enostavno čistiti in razkuževati.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko velikost bivalnih prostorov za pse v trgovinah na drobno zmanjša za 20%, pod pogojem, da psi v takih bivalnih prostorih ne bivajo več kot 30 dni.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko pse, ki se oskrbujejo v hotelu za živali do 30 dni, namesti v bivalne prostore najmanj enakih velikosti, kot so predpisane s pravilnikom, ki ureja pogoje za zavetišča za zapuščene živali.
(4) V bivalnih prostorih ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se hišne živali lahko poškodovale oziroma bi ogrožale njihovo zdravje.
(5) V vseh prostorih, kjer se nahajajo hišne živali, mora biti zagotovljena naravna ali umetna svetloba in zračenje.
(6) Bivalni prostori morajo redno čiščeni in razkuženi.
(7) Prostori morajo biti opremljeni s požarnim alarmom, izdelani iz negorljivih oziroma težko gorljivih materialov, ki ob gorenju ne sproščajo strupenih plinov.
15. člen
(evidence)
Izvajalec dejavnosti trgovine z živalmi mora voditi evidenco, iz katere so razvidni:
1. izvor vsake živali (firma oziroma osebno ime ter naslov vzreditelja);
2. število nabavljenih in prodanih živali po vrstah živali;
3. število živali, poginulih pri prevozu ali v času namestitve, po vrstah živali;
4. število obolelih živali po vrstah živali;
5. podatki o čiščenju in razkuževanju;
6. čas bivanja živali.
16. člen
(veterinarska oskrba)
(1) Izvajalec dejavnosti trgovine in hotela mora imeti sklenjeno pogodbo z veterinarsko organizacijo, ki opravlja preglede in zagotavlja zdravljenje živali v primeru poškodb ali bolezni.
(2) Bolne in poškodovane živali morajo biti ustrezno zdravljene, v primeru neozdravljivih bolezni ali poškodb pa humano usmrčene.
(3) Bolnih in poškodovanih živali ni dovoljeno vračati dobavitelju, temveč se jih mora zdraviti, v primeru neozdravljivih bolezni ali poškodb pa usmrtiti. Stroške veterinarske oskrbe nosi skrbnik živali.
(4) Izvajalec dejavnosti trgovine mora zagotoviti, da proda samo klinično zdrave živali.
17. člen
(trgovina)
(1) Prodajalec mora kupca pisno seznaniti z:
1. oskrbo, prehrano, nego in ustrezno namestitvijo, ki jo potrebuje žival;
2. starostjo in običajno življenjsko dobo živali, ter velikostjo odrasle živali;
3. morebitnimi nevarnostmi za človeka ali druge živali (ugrizi, kužne bolezni);
4. določbami tega pravilnika, ki se nanašajo na določeno vrsto živali, ter določbami predpisov, ki urejajo varstvo živali prosto živečih vrst;
5. obveznimi in priporočljivimi cepljenji živali.
(2) Prodajalec mora kupcu ob prodaji izročiti predpisane veterinarske dokumente ter potrdilo o opravljenih obveznih cepljenjih.
(3) Če gre za pasemsko žival, mora prodajalec kupcu ob prodaji izročiti original potrdila o poreklu (rodovnik, certifikat), ki potrjuje, da je žival pasme, za katero jo deklarira.
(4) Prodajalec mora kupcu posredovati informacije o veterinarskih organizacijah, usposobljenih za zdravljenje tovrstnih živali.
18. člen
(hotel)
(1) Imetnik hotela mora voditi evidenco s podatki o sprejetih hišnih živalih in njihovih skrbnikih, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. vrsto in pasmo hišne živali, njeno starost in spol;
2. osebno ime oziroma firmo, naslov in telefon skrbnika;
3. datum sprejema živali;
4. datum vrnitve živali skrbniku;
5. podatke o posebni skrbi, ki jo potrebuje žival (posebna hrana, alergije);
6. zdravljenja v času oskrbe.
(2) Skrbnik živali mora ob predaji živali v hotelsko oskrbo predložiti identifikacijski dokument, v katerem morajo biti vpisana in opravljena predpisana cepljenja za posamezne vrste živali, ter imetnika hotela opozoriti na posebne potrebe živali ali morebitno agresivnost.
(3) Imetnik hotela lahko zahteva dodatna cepljenja in druge preventivne ukrepe (npr. odstranjevanje zajedalcev) za zagotavljanje zdravstvenega varstva živali v hotelu.
IV. POGOJI ZA POSEDOVANJE PSOV
19. člen
(prehrana)
Psu je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njegov zdrav razvoj. Mlade pse do šestega meseca starosti se hrani vsaj trikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj dvakrat dnevno, odrasle pa vsaj enkrat dnevno, stalno pa morajo imeti na voljo pitno vodo.
20. člen
(nega)
Psa je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.
21. člen
(mladiči)
Mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim devetim tednom starosti.
22. člen
(bivanje psa na kraju brez naslova)
(1) Če bivalni prostor psa ni na stalnem ali začasnem naslovu skrbnika psa, mora biti na bivališču psa navedeno ime, priimek in stalno bivališče skrbnika.
(2) Za psa iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljena redna oskrba in ustrezno bivališče.
23. člen
(bivalni prostor)
(1) Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
(2) Psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) v prostor brez naravne svetlobe, kjer pes ne vidi okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja.
(3) Če pes biva zunaj, mora imeti ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje.
(4) Če je zunanja temperatura nižja od 0 stopinj celzija, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 15 do 20 stopinj celzija.
(5) V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pes poškodoval ali bi ogrožale njegovo zdravje.
(6) Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti.
24. člen
(privez)
(1) Če je pes privezan, mora imeti, odvisno od velikosti psa, verigo dolgo vsaj 3 m, merjeno pri tleh, za neovirano gibanje. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti čim lažja.
(2) Psov, mlajših od 6 mesecev, ter visoko brejih psic in psic z mladiči ni dovoljeno imeti privezanih, ampak morajo imeti zagotovljen ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
25. člen
(pesjak)
(1) Minimalna velikost pesjaka skupaj z uto, v odvisnosti od teže psa, je:
+------------+---------+---------+---------+
| Teža psa |Minimalna|Minimalna|Minimalna|
| |površina | višina | širina |
| | |pesjaka, | pesjaka |
| | | če je | |
| | | pesjak | |
| | | pokrit | |
+------------+---------+---------+---------+
|do 24 kg | 6,0 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
+------------+---------+---------+---------+
|od 25 do 28 | 7,0 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
|kg | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|od 29 do 32 | 8,0 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
|kg | | | |
+------------+---------+---------+---------+
|nad 32 kg | 8,5 m2 | 1,8 m | 2,0 m |
+------------+---------+---------+---------+
(2) Minimalna velikost pesjaka, v katerem biva več psov, je:
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
| Število |Minimalna površina v| Minimalna površina v |Minimalna površina v|
| psov v |kvadratnih metrih za| kvadratnih metrih za |kvadratnih metrih za|
| pesjaku | pse teže do 16 kg | pse teže od 17 do 28 | pse teže nad 28 kg |
| | | kg | |
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|2 | 7,5| 10,0| 13,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|3 | 10,0| 13,0| 17,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|4 | 12,0| 15,0| 20,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|5 | 14,0| 18,0| 24,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|6 | 16,0| 20,0| 27,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|7 | 17,5| 22,0| 29,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|8 | 19,5| 24,0| 32,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|9 | 21,0| 26,0| 35,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
|10 | 23,0| 28,0| 37,0|
+----------+--------------------+----------------------+--------------------+
(3) Če so v pesjaku nameščeni psi različnih težnostnih kategorij, je minimalna velikost pesjaka lahko manjša za 15 odstotkov od predpisane velikosti, ki ustreza številu psov težjih kategorij.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so možna odstopanja glede velikosti pesjaka, če uradni veterinar strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali.
26. člen
(pasja uta)
(1) Pasja uta mora biti dovolj velika, da lahko pes v njej normalno leže, vstane ter se obrne oziroma mora biti vsaj naslednje velikosti:
+------------------------------------------+---------------------------+
|Velikost psa – plečna višina v centimetrih| Velikost ute |
| |(širina x globina x višina)|
| | v centimetrih |
+------------------------------------------+---------------------------+
|do 55 cm |100 x 60 x 55 |
+------------------------------------------+---------------------------+
|od 56 do 65 cm |150 x 100 x 70 |
+------------------------------------------+---------------------------+
|nad 65 cm |170 – 180 x 120 x 85 |
+------------------------------------------+---------------------------+
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so možna odstopanja glede velikosti ute, če je omogočeno, da se žival nemoteno obrne, leže in vstane in če uradni veterinar strokovno oceni, da odstopanje od predpisanih pogojev ne povzroča nepotrebnega trpljenja živali.
(3) Uta mora biti primerno izolirana, dvignjena od tal in, če je to mogoče, dvoprostorska.
27. člen
(vlečni psi)
(1) Za vleko se lahko uporabljajo samo psi, po konstituciji primerni za vleko. Bolne, poškodovane ali breje živali in doječe živali se smatrajo kot nesposobne za vleko.
(2) Vlečni psi morajo imeti primerno vprego, to je oprsnico in jermenje, ki živali ne ovira pri dihanju in normalnem gibanju in ji ne povzroča trpljenja.
(3) Pse je prepovedano priganjati z udarjanjem.
28. člen
(nevarni psi)
(1) Za nevarne pse se štejejo psi, ki so neizzvano enkrat ali večkrat ugriznili, napadli ali se napadalno vedejo do človeka ali drugih živali.
(2) Nevarni psi morajo na javnih površinah obvezno biti na povodcu in nositi nagobčnik.
V. POGOJI ZA POSEDOVANJE DOMAČIH MAČK
29. člen
(prehrana)
Mačkam je treba zagotavljati ustrezno prehrano, ki mora vsebovati vse potrebne snovi za njihov zdrav razvoj, in sicer mladim mačkam do šestega meseca starosti vsaj štirikrat dnevno, od šestega meseca do enega leta starosti vsaj trikrat dnevno, odraslim pa vsaj dvakrat dnevno, stalno pa morajo imeti pitno vodo.
30. člen
(nega)
Mačke je treba redno negovati in odstranjevati zajedavce kot so bolhe, klopi, gliste in trakulje.
31. člen
(mladiči)
Mladičev ni dovoljeno odvzeti od samice pred dopolnjenim dvanajstim tednom starosti.
32. člen
(bivalni prostor)
(1) Mačka mora imeti zagotovljen bivalni prostor, ki ji zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko in pred napadi drugih živali.
(2) Mačka, ki stalno biva v zaprtem prostoru, mora imeti na voljo primerno velik in zračen prostor z naravno svetlobo ter ustrezna pomagala, kot so plezala, igrače in podobno.
(3) Če živi mačka samo v zaprtih prostorih brez možnosti občasnega izhoda, mora skrbnik zagotoviti, da mačka ni sama in brez nege več kot 24 Uradni
33. člen
(namestitev v kletko)
(1) Mačko se lahko začasno, do največ trideset dni, namesti v kletko, in sicer na prireditvah, v zavetiščih, hotelih in trgovinah.
(2) V kletki mora biti stranišče, napolnjeno z ustreznim posipom, ki vpija iztrebke in preprečuje širjenje smradu, posoda s pitno vodo, posoda s suho hrano ter ustrezne igrače.
(3) Kletka ne sme imeti mrežastega dna.
(4) Kletka mora biti vsaj naslednje velikosti:
+----------------------------------------+-----------------+----------------+
| | Minimalna | Minimalna |
| | površina kletke | višina kletke |
+----------------------------------------+-----------------+----------------+
|hoteli in trgovine za bivanje do 30 dni | 2m x 1m | 1m |
+----------------------------------------+-----------------+----------------+
|na prireditvah za bivanje do 10 ur | 0,6 m x 0,5 m | 0,5 m |
|dnevno in za največ tri dni zapored | | |
+----------------------------------------+-----------------+----------------+
VI. POGOJI ZA POSEDOVANJE OSTALIH HIŠNIH ŽIVALI
34. člen
(ostale hišne živali)
Za določitev ustreznih pogojev bivanja in oskrbe ostalih hišnih živali se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja bivalne razmere in oskrbo živali prosto živečih vrst v ujetništvu.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(prehodno obdobje)
(1) Obstoječi nosilci dejavnosti trgovine morajo uskladiti svoje delovanje z določbami tega pravilnika v roku osemnajst mesecev od njegove uveljavitve.
(2) Obstoječi nosilci dejavnosti hotela morajo uskladiti svoje delovanje z določbami tega pravilnika v roku dveh let od njegove uveljavitve.
36. člen
(oskrbniki)
Oskrbniki so dolžni opraviti usposabljanje in preizkus znanja iz 13. člena tega pravilnika v roku dveh let od njegove uveljavitve.
37. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati osmi dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-323/2005
Ljubljana, dne 12. julija 2005.
EVA 2005-2311-0068
Marija Lukačič l. r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
