Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 45/04 – ZdZPKG in 62/04 – odl. US) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa v skladu z Direktivo Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, o razveljavitvi Direktive 85/511/EGS in odločb 89/531/EGS in 91/665/EGS ter o spremembi Direktive 92/46/EGS (UL L št. 306 z dne 22. 11. 2003, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/85/ES) minimalne ukrepe za obvladovanje, ki se izvedejo v primeru izbruha slinavke in parkljevke (v nadaljnjem besedilu: SIP) katerega koli tipa virusa in preventivne ukrepe, namenjene izboljšanju poznavanja bolezni in pripravljenosti pristojnih organov ter kmetijske skupnosti na SIP.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. žival dovzetne vrste je katera koli domača ali divja žival iz podredov prežvekovalci (Ruminantia), svinje (Suina) in žuljevinarji (Tylopoda) reda parkljarji (Artiodactyla;v primeru posebnih ukrepov, predvsem pri uporabi ukrepov iz 15. člena tega pravilnika, se lahko za živali, dovzetne za SIP, v skladu z znanstvenimi dokazi štejejo na primer tudi živali iz redov glodavci (Rodentia) ali trobčarji (Proboscidae);
2. gospodarstvo je kakršen koli kmetijski ali drug objekt in prostor, vključno s cirkuškimi objekti in prostori, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije, v katerih se stalno ali začasno redijo živali dovzetnih vrst. Za namene tretjega odstavka 10. člena tega pravilnika ta izraz ne vključuje življenjskih prostorov za ljudi v takih objektih, razen, če se v njih stalno ali začasno redijo živali dovzetnih vrst, vključno s tistimi iz prejšnje točke, ali klavnic, prevoznih sredstev, mejnih prehodov ali ograjenih območij, v katerih bivajo živali dovzetnih vrst, in so lahko namenjene lovu, če so ta ograjena območja takih dimenzij, da zanje ne veljajo ukrepi iz 10. člena tega pravilnika;
3. kontaktno gospodarstvo je gospodarstvo, za katerega uradni veterinar ugotovi ali sklepa na podlagi potrjenih podatkov, da bi SIP lahko bila zanesena kot posledica gibanja oziroma premikov oseb, živali, živalskih proizvodov, vozil ali na kakršenkoli drug način iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva;
4. čreda je žival ali skupina živali, ki se redi(jo) na gospodarstvu kot epizootiološka enota; če je na gospodarstvu več čred, predstavlja vsaka od njih ločeno enoto, vse pa morajo imeti enak zdravstveni status;
5. dovoljenje je pisno dovoljenje, ki ga izda VURS, in je treba ustrezno število njegovih kopij hraniti za poznejše inšpekcijske preglede;
6. inkubacijska doba je časovno obdobje od okužbe do pojava kliničnih znakov SIP, in sicer 14 dni za govedo in prašiče ter 21 dni za drobnico in druge živali dovzetnih vrst;
7. žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena, je katera koli žival dovzetne vrste, ki kaže klinične znake, ali postmortalne spremembe, ali reakcijo na opravljene laboratorijske preiskave, na podlagi katerih lahko utemeljeno sumimo na prisotnost SIP;
8. žival, pri kateri obstaja sum, da je kontaminirana, je katera koli žival dovzetne vrste, za katero v skladu z zbranimi epizootiološkimi informacijami obstaja verjetnost, da je bila neposredno ali posredno izpostavljena virusu SIP;
9. primer SIP ali žival, okužena z virusom SIP, je katera koli žival dovzetne vrste ali truplo takšne živali, pri kateri je bila uradno potrjena prisotnost SIP, upoštevajoč definicije v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, na osnovi uradno potrjenih kliničnih znakov ali postmortalnih sprememb, značilnih za SIP ali na osnovi laboratorijske preiskave, opravljene v skladu s Prilogo 13, ki je sestavni del tega pravilnika;
10. izbruh SIP je gospodarstvo, na katerem se nahajajo živali dovzetnih vrst, in izpolnjuje enega ali več meril, določenih v Prilogi 1;
11. primarni izbruh je izbruh v skladu določili člena 2(d) Direktive Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L št. 378 z dne 31. decembra 1982, stran 58 z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu Direktiva Sveta 82/894/EGS);
12. pokončanje je pokončanje živali v skladu z določili člena 2(6) Direktive Sveta 93/119/EGS z dne 22. decembra 1993 o zaščiti živali pri zakolu ali usmrtitvi (UL L št. 340 z dne 31. decembra 1993, stran 21, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu Direktiva Sveta 93/119/EGS);
13. zakol v sili je zakol v nujnih primerih v skladu z določili člena 2(6) Direktive Sveta 93/119/EGS, ki na podlagi epizootioloških podatkov ali klinične diagnoze oziroma rezultatov laboratorijskih preiskav ne veljajo za okužene ali kontaminirane s SIP, vključno z zakolom zaradi preprečevanja trpljenja živali;
14. predelava je eden od procesov obdelave snovi z visokim tveganjem, predpisanih v Uredbi (ES) 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. oktobra 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002/ES);
15. regionalizacija je razmejitev območja, v katerem velja omejitev premikov ali trgovanja z določenimi živalmi ali živalskimi proizvodi, kakor je določeno v 43. členu tega pravilnika, z namenom preprečitve širjenja SIP v prosto območje, kjer v skladu s tem pravilnikom ni nobenih omejitev;
16. regija je regija kot je definirana v členu 2(2) (p) Direktive Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (UL L št. 121 z dne 29. julija 1964, str. 1977 z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu Direktiva Sveta 64/432/EGS);
17. podregija je območje, opredeljeno v Prilogi k Odločbi Komisije 2000/807/ES z dne 11. decembra 2000 o kodificirani obliki in kodah za prijavljanje živalskih bolezni v skladu z Direktivo Sveta 82/894/EGS in o razveljavitvi odločb 84/90/EGS in 90/442/EGS, z vsemi spremembami (UL L št. 326 z dne 22. decembra 2000, str. 80, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu Odločba Komisije 2000/807/ES);
18. banka antigenov in cepiv Skupnosti so ustrezni prostori, ki so v skladu s tem pravilnikom namenjeni shranjevanju rezerv, tako koncentriranih inaktiviranih antigenov virusa SIP za izdelavo cepiv proti SIP, kot tudi cepiv, pridobljenih iz omenjenih antigenov in odobrenih v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 311 z dne 28. novembra 2001, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/82/ES);
19. cepljenje v nujnih primerih je cepljenje v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega pravilnika;
20. zaščitno cepljenje je cepljenje v nujnih primerih, ki se opravi na gospodarstvih v določenem območju z namenom, da bi pred širjenjem virusa SIP po zraku ali preko fomitov virusa SIP zaščitili dovzetne vrste živali na tem območju, pri čemer naj bi te živali po cepljenju pustili žive;
21. supresivno cepljenje je cepljenje v nujnih primerih, ki se opravi izključno v povezavi s pokončanjem celotne populacije dovzetnih vrst živali na gospodarstvu ali območju, kjer je potrebno zmanjšati količino virusa SIP ter zmanjšati tveganje širjenja bolezni preko meja gospodarstva ali območja in kjer se namerava živali po cepljenju neškodljivo uničiti;
22. divjad so živali dovzetnih vrst, ki živijo izven gospodarstev, opredeljenih v 2. točki tega člena ali prostorov iz 15. in 16. člena tega pravilnika;
23. primarni pojav SIP pri divjadi je kateri koli primer SIP pri divjadi na območju, na katerem ne veljajo nobeni ukrepi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 73. člena tega pravilnika;
24. državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, ki jo imenuje minister, pristojen za veterinarstvo.

(1) SIP spada v skupino obvezno prijavljivih kužnih bolezni v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali.
(2) Obveščanje o vsakem pojavu ali sumu na bolezen poteka v skladu z določili zakona, ki ureja veterinarstvo, in pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali.
(3) V primeru potrditve bolezni oziroma primarnega pojava pri divjadi mora Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) pojav bolezni prijaviti Evropski Komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika, za Komisijo in druge države članice zagotoviti informacije ter pisna poročila, če veljavna zakonodaja Skupnosti o prijavi in izbruhu bolezni živali ne določa drugače.

(1) V primeru, da je na gospodarstvu ena ali več živali, pri katerih obstaja sum, da so okužene ali so bile izpostavljene, VURS na takšnem gospodarstvu izvede ukrepe iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(2) Ob sumu na SIP je potrebno o tem takoj telefonsko in po telefaksu na obrazcu, ki vsebuje podatke predpisane v Prilogi 7, ki je sestavni del Pravilnika, o kužnih boleznih živali (Uradni list RS, št. 54/02, 63/03, 28/04 in 142/04), obvestiti glavni urad VURS. Takoj po prijavi suma generalni direktor VURS skliče DSNB, ki določi ukrepe, da se čimprej uradno potrdi ali ovrže sum in da se odvzamejo potrebni vzorci za laboratorijske preiskave, z namenom potrditve izbruha SIP v skladu z opredelitvijo izbruha po Prilogi 1 tega pravilnika.
(3) VURS na sumljivem gospodarstvu odredi naslednje ukrepe:
– zapora izbruha;
– popis vseh kategorij živali na sumljivem gospodarstvu ter za vsako kategorijo živali posebej, število dovzetnih za bolezen, bolnih, sumljivih in poginulih živali. Popis se redno osvežuje, tako da vključuje novorojene živali in živali, ki poginejo v času suma. Za potrebe uradnega nadzora morajo biti ti podatki pri imetniku živali stalno na razpolago in jih uradni veterinar preveri ob vsakem obisku;
– popis vseh zalog mleka, mlečnih izdelkov, mesa, mesnih izdelkov, trupel živali, kož, volne, semena, zarodkov, jajčnih celic, gnojevke, hlevskega gnoja ter krme in nastila na gospodarstvu ter redno vzdrževanje teh evidenc;
– prepoved premikov živali dovzetnih vrst iz in na gospodarstvo, razen če gre za gospodarstva iz 17. člena tega pravilnika, in namestitev vseh za bolezen dovzetnih vrst živali v prostore, ki jih je mogoče izolirati;
– postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;
– razkuževanje vsakega prevoznega sredstva preden zapusti sumljivo gospodarstvo;
– izvajanje epizootiološke poizvedbe v skladu s 13. členom tega pravilnika;
– za pomoč poizvedbi je potrebno v skladu s prvo alineo točke 2.1.1. Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, odvzem potrebnih vzorcev za laboratorijske preiskave;
– izvedbo ostalih ukrepov za preprečitev širjenja bolezni.

(1) Poleg ukrepov iz prejšnjega člena, VURS prepove naslednje premike iz in na sumljivo gospodarstvo:
– premike za meso v trupih, meso, mesne izdelke, mleko ali mlečne izdelke, seme, jajčne celice ali zarodke živali dovzetnih vrst, krmo, opremo, predmete, volno, kože, ščetine, živalske odpadke, gnojevko, hlevski gnoj ali karkoli, s čimer se bolezen lahko prenese;
– premike živali nedovzetnih vrst;
– gibanje oseb in premikanje prevoznih sredstev.
(2) Ne glede na prepoved iz prve alinee prejšnjega odstavka pa lahko VURS v primeru težav pri shranjevanju mleka na gospodarstvu odredi:
– neškodljivo uničenje mleka na gospodarstvu, ali
– odvoz mleka, s primerno opremljenim vozilom, ki zagotavlja, da se virus ne širi, pod veterinarskim nadzorom na najbližji možni kraj za neškodljivo uničenje ali obdelavo, pri čemer je potrebno zagotoviti uničenja virusa SIP.
(3) Ne glede na prepoved iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena lahko VURS odobri te premike, če so izpolnjeni vsi pogoji, potrebni za preprečitev širjenja virusa SIP.

(1) V primeru, da se na podlagi lokacije, gradnje in ureditve objektov na drugih gospodarstvih ali kontaktov z živalmi iz sumljivega gospodarstva, postavi sum, da so bile živali izpostavljene, lahko VURS ukrepe iz 4. in 5. člena tega pravilnika razširi tudi na druga gospodarstva.
(2) V primeru, da prisotnost živali dovzetnih vrst pomeni možnost postavitve suma okužbe ali izpostavljenosti virusu SIP, VURS v objektih in na prevoznih sredstvih iz 16. člena tega pravilnika, odredi ukrepe iz 4. člena in prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.

(1) VURS lahko določi, kadar je to potrebno zaradi epizootiološkega stanja in predvsem kadar gre za veliko gostoto živali dovzetnih vrst, pogoste premike živali ali oseb, ki so v stiku z živalmi dovzetnih vrst, zamude pri prijavi suma ali nezadostne informacije o možnem izvoru in načinih vnosa virusa SIP, začasno nadzorovano območje.
(2) Na gospodarstvih znotraj začasnega nadzorovanega območja, kjer se nahajajo živali dovzetnih vrst, VURS odredi ukrepe iz drugega odstavka in druge in četrte alinee tretjega odstavka 4. člena in prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(3) Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka lahko generalni direktor VURS začasno prepove premike vseh živali na večjem območju ali na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
Vendar pa prepoved premikov živali, ki niso dovzetne za SIP, ne sme biti daljša od 72 ur, razen če ni utemeljena z izrednimi okoliščinami.

(1) VURS na podlagi epizootioloških podatkov ali drugih dokazov, izvede program preventivnega izkoreninjenja, v katerega je vključeno pokončanje živali dovzetnih vrst, ki bi lahko bile izpostavljene virusu SIP, in če je potrebno, tudi živali iz drugih epizootiološko povezanih proizvodnih enot ali sosednjih gospodarstev.
(2) Odvzem vzorcev in klinični pregled živali dovzetnih vrst se opravi v skladu s prvo alineo točke 2.1.1. Priloge 3.
(3) Pred izvedbo ukrepov iz tega člena VURS o tem obvesti Komisijo.

Ukrepi iz 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika ostanejo v veljavi dokler sum na SIP ni uradno izključen.

(1) Prisotnost SIP potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko VURS v primeru epizootije potrdi prisotnost SIP zgolj na podlagi kliničnih znakov oziroma rezultatov epizootiološke poizvedbe.
(3) Ko je SIP uradno potrjena, VURS poleg ukrepov iz 4. in 6. člena tega pravilnika, na okuženem gospodarstvu odredi naslednje ukrepe:
a) takojšnje pokončanje živali dovzetnih vrst; izjemoma se lahko živali pokončajo tudi na najbližjem primernem kraju, kjer mora pokončanje potekati pod uradnim nadzorom in na način, da se prepreči širjenje bolezni med prevozom in pobijanjem. O tem mora VURS obvestiti Komisijo;
b) odvzem zadostnega števila vzorcev za potrebe epizootiološke poizvedbe iz 13. člena tega pravilnika; vzorce se odvzame v skladu s prvo alineo točke 2.1.1. Priloge 3; v primeru pojava sekundarnega vira okužbe, ki je epizootiološko vezan na primarni vir, za katerega so bili vzorci že odvzeti v skladu z navedeno alineo, lahko VURS odloči da se ne izvajajo ukrepi iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika, če je bilo odvzeto zadostno število vzorcev za epizootiološko poizvedbo;
c) neškodljivo uničenje poginulih in pokončanih živali, ki se mora opraviti čimprej in pod nadzorom uradnega veterinarja ter na način, da se prepreči širjenje virusa SIP; v posebnih primerih, ko se kot način neškodljivega načina uničenja uporabi zakopavanje ali sežiganje trupel pokončanih živali na samem mestu ali v okolici, se le-to izvede v skladu z načrtom ukrepov iz 64. člena tega pravilnika;
č) ločevanje vseh proizvodov in snovi, navedenih v tretji alinei tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, dokler se ne izključi možnost, da so bile živali izpostavljene virusu SIP, ali obdelava v skladu z navodili uradnega veterinarja na način, da se zagotovi uničenje virusa SIP, ali neškodljivo uničenje.
(4) Po pokončanju in neškodljivem uničenju živali dovzetnih vrst ter dokončanju ukrepov iz točke č) prejšnjega odstavka, VURS odredi, da se:
– v skladu z 11. členom tega pravilnika opravi čiščenje in razkuževanje hlevov, okolice in vozil, uporabljenih za prevoz živali dovzetnih vrst, pa tudi vseh drugih objektov in opreme, ki bi lahko bili izpostavljeni virusu SIP;
– v primeru, da obstaja utemeljen sum, da je na gospodarstvu z virusom SIP kontaminirano tudi življenjsko okolje ljudi ali upravna zgradba, opravi ustrezno razkuževanje;
– ponovno naseli živali na gospodarstvu v skladu s Prilogo 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Potek čiščenja in razkuževanja mora biti dokumentiran, opravljen pod uradnim nadzorom in na podlagi navodil uradnega veterinarja ter v skladu s postopki, navedenimi v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Razkužila in koncentracije, ki se uporabljajo, uradno odobri Urad Republike Slovenije za kemikalije, pristojen za registracijo biocidnih proizvodov v skladu z Direktivo 98/8/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L št. 124 z dne 24. aprila 1998, stran 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/8/ES), s čimer se zagotovi uničenje virusa SIP.
(2) Čiščenje, razkuževanje in deratizacija morajo biti izpeljani na način, da se čim bolj zmanjša kakršenkoli škodljiv vpliv na okolje.
(3) Uporabljati je potrebno razkužila, ki imajo poleg zmožnosti učinkovitega razkuževanja kar najmanjše možne škodljive učinke na okolje in javno zdravje, v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

(1) VURS na podlagi epizootiološke poizvedbe izsledi in odredi neškodljivo uničenje vseh proizvodov in snovi, navedenih v tretji alinei tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, ki so bili pridobljeni na okuženem gospodarstvu, ter seme, jajčne celice in zarodke živali dovzetnih vrst, ki so bili prisotni na tem gospodarstvu v obdobju med verjetnim vnosom bolezni in izvedbo ukrepov.
(2) Kadar ne gre za seme, jajčne celice in zarodke, VURS odredi obdelavo le-teh na takšen način, da je zagotovljeno uničenje virusa SIP ter onemogočena kakršnokoli možnost nadaljnjega širjenja.

(1) Na podlagi obrazca številka 1 iz priloge 4 Načrta ukrepov ob pojavu SIP, opravi uradni veterinar v zvezi z izbruhi SIP epizootiološko poizvedbo, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
– čas, ki je pretekel od možne prisotnosti virusa SIP na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave bolezni,
– možen izvor SIP na gospodarstvu in določitev vseh ostalih gospodarstev, kjer se nahajajo sumljive ali kontaminirane živali,
– verjeten obseg okuženih ali kontaminiranih dovzetnih vrst živali, razen goveda in prašičev,
– premiki živali, ljudi, vozil in snovi iz tretje alinee tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, ki bi lahko bili vektor prenosa virusa iz gospodarstva in na gospodarstvu.
(2) VURS o epizootiološkem stanju in širjenju virusa SIP redno obvešča Komisijo in ostale države članice.

(1) Da se prepreči možnost širjenja virusa SIP, lahko VURS odredi tudi pokončanje in neškodljivo uničenje nedovzetnih vrst živali iz gospodarstva, kjer je bil potrjen izbruh bolezni. To ne velja za nedovzetne vrste živali, ki se jih lahko osami, učinkovito očisti in razkuži in ki so individualno označene, v primeru kopitarjev v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti, da se lahko nadzira njihove premike.
(2) Na podlagi podatkov, pridobljenih z epizootiološko poizvedbo ali iz drugih razlogov, zaradi katerih obstaja sum možne izpostavljenosti virusu SIP, lahko VURS odredi ukrepe iz točke a) tretjega odstavka 10. člena tega pravilnika tudi v epizootiološko povezanih proizvodnih enotah na okuženem gospodarstvu ali na sosednjih gospodarstvih. VURS pred izvedbo ukrepov obvesti Komisijo. Odvzem vzorcev in klinični pregled se opravita v skladu s prvo alineo točke 2.1.1. Priloge 3.
(3) Takoj po uradni potrditvi prvega izbruha SIP, VURS na območju velikosti vsaj ogroženega območja določenega v skladu z 19. členom tega pravilnika, pripravi vse za izvedbo cepljenja v nujnih primerih.
(4) VURS lahko odredi tudi ukrepe iz 7. in 8. člena tega pravilnika.

(1) V primeru, da obstaja nevarnost okužbe dovzetnih vrst živali v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi, ograjenem območju ali v znanstvenih ustanovah, odobrenih v skladu z drugim odstavkom 13. člena Direktive 92/65/EGS Sveta z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L št. 268, z dne 14. septembra 1992, stran 54 z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/65/EGS), kjer so živali nastanjene za potrebe znanstvenih raziskav ali namene ohranjanja genske variabilnosti, genetske rezerve in avtohtone pasme, mora VURS zagotoviti ustrezne ukrepe za biološko varnost, da se te živali zaščitijo pred okužbo. Ti ukrepi lahko vključujejo omejitev dostopa do javnih ustanov ali določitev posebnih pogojev, da se dostop omogoči.
(2) Če je v objektih iz prejšnjega odstavka potrjen izbruh SIP, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz točke a) tretjega odstavka 10. člena tega pravilnika, če niso ogroženi osnovni interesi Skupnosti s področja preprečevanja širjenja bolezni še posebej ne zdravstveni statusi drugih držav članic in se uvedejo ukrepi za preprečitev širjenja bolezni.
(3) O odločitvi iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Komisijo. V primeru, da gre za ohranjanje genske variabilnosti, genetske rezerve in avtohtone pasme, mora to obvestilo vključevati tudi sklic na seznam objektov, določen v skladu s točko e) drugega odstavka 69. člena tega pravilnika, s katerim je VURS te objekte v skladu s predpisi o veterinarstvu vnaprej opredelil kot priznane rejske organizacije (testne postaje, vzrejališča mladih bikov, selekcijske farme za prašiče, pripustne postaje in osemenjevalna središča) dovzetnih vrst živali, nepogrešljive za ohranitev pasme.

(1) Če se bolezen ugotovi v klavnici, na mejnem prehodu, ustanovljenem v skladu z Direktivo Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L št. 268 z dne 24. septembra 1991, str. 56, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu Direktiva Sveta 91/496/EGS) ali na prevoznem sredstvu, VURS odredi:
a) takojšnje pokončanje vseh živali dovzetnih vrst v teh objektih ali na prevoznem sredstvu;
b) neškodljivo uničenje trupel pokončanih živali;
c) neškodljivo uničenje drugih odpadkov živali, ki so okužene ali za katere obstaja sum okužbe in izpostavljenosti virusu SIP, vključno z drobovino;
č) razkuževanje gnoja in gnojevke, ki se za obdelavo odstranita v skladu s točko 5 oddelka II v delu A poglavja III Priloge VIII k Uredbi 1774/2002/ES;
d) čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in vozil v skladu z 11. členom tega pravilnika;
e) epizootiološko poizvedbo v skladu s 13. členom tega pravilnika.
(2) VURS odredi, da se na kontaktnih gospodarstvih izvedejo ukrepi iz 18. člena tega pravilnika.
(3) Ponovno klanje živali, transport živali in izvajanje veterinarskih pregledov na mejnem prehodu je dovoljeno po preteku 24 ur od opravljenega čiščenja in razkuževanja iz točke d) prvega odstavka tega člena.
(4) Glede na epizootiološko stanje, zlasti pa ob sumu, da so bile živali dovzetnih vrst iz gospodarstev, ki mejijo na objekte ali prevozna sredstva iz prvega odstavka tega člena, izpostavljene virusu SIP, VURS z odstopanjem od 2. točke 2. člena tega pravilnika razglasi izbruh v teh objektih ali na prevoznih sredstvih. Izvedejo se ukrepi iz 10. in 19. člena tega pravilnika.

(1) Če je SIP potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko VURS na podlagi analize tveganja, za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz točke a) tretjega odstavka 10. člena tega pravilnika.
(2) Odstopanje iz prejšnjega odstavka se dovoli, če uradni veterinar v času postopka ugotavljanja suma SIP iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika ugotovi, da so vsaj dve inkubacijski dobi pred datumom ugotovitve izbruha bolezni na gospodarstvu veljali naslednji pogoji za preprečevanje širjenja virusa SIP med proizvodnimi enotami iz prejšnjega odstavka:
– hlevi, vključno s pomožnimi prostori, in njihov obseg omogočajo popolnoma ločeno nastanitev in rejo posameznih čred živali dovzetnih vrst;
– dejavnosti v različnih proizvodnih enotah in predvsem upravljanje hlevov in pašnikov, krmljenje ter odstranjevanje hlevskega gnoja, potekajo povsem ločeno in jih izvaja različno osebje;
– delovni stroji in pripomočki, delovne živali nedovzetnih vrst, oprema, napeljava, orodje in oprema za razkuževanje, ki se uporabljajo v proizvodnih enotah, so povsem ločeni.
(3) VURS lahko na gospodarstvu, ki se ukvarja s proizvodnjo mleka, dovoli odstopanje od določil iz točke č) tretjega odstavka 10. člena tega pravilnika, če:
– takšno gospodarstvo izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka,
– če se živali molzejo v vsaki proizvodni enoti ločeno, in
– če je mleko, glede na namen uporabe, obdelano vsaj z enim od postopkov iz dela A ali B Priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) VURS vnaprej določi natančne pogoje za dovolitev odstopanj iz prvega odstavka tega člena. VURS o odobrenih odstopanjih in izvedenih ukrepih obvesti Komisijo.

(1) Na kontaktnih gospodarstvih odredi uradni veterinar ukrepe iz tretjega odstavka 4. člena in 5. člena tega pravilnika, ki se izvajajo, dokler ni sum na SIP uradno izključen v skladu s kriteriji iz Priloge 1 in zahtevami iz prve alinee točke 2.1.1. Priloge 3.
(2) VURS za čas inkubacijske dobe prepove premike vseh živali iz kontaktnih gospodarstev. Kljub temu pa lahko z odstopanjem od četrte alinee tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, odobri prevoz živali dovzetnih vrst direktno v zakol v najbližjo klavnico. Pred odobritvijo mora uradni veterinar opraviti vsaj klinični pregled iz 1. točke Priloge 3.
(3) Če to dovoljuje epizootiološko stanje, lahko VURS kot kontaktno gospodarstvo določi epizootiološko proizvodno enoto na gospodarstvu in živali znotraj le-te, pri čemer mora biti epizootiološka proizvodna enota v skladu z določili prejšnjega člena.
(4) Kadar epizootiološke povezave med izbruhom SIP in objekti ali prevoznimi sredstvi iz 15. in 16. člena tega pravilnika ni mogoče izključiti, VURS za objekte ali prevozna sredstva odredi ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 4. člena in ukrepe iz 5. člena tega pravilnika. Lahko se odloči tudi za ukrepe iz 8. člena tega pravilnika.

(1) Po uradni potrditvi SIP VURS z odločbo določi meje okuženega območja s polmerom najmanj 3 km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj 10 km okoli izbruha SIP, pri čemer je potrebno upoštevati administrativne meje, naravne pregrade, možnost nadzora in tehnično tehnološko razvitost, s čimer se lahko predvidi možno širjenje virusa SIP po zraku ali na katerikoli drug način. Ob upoštevanju vseh teh elementov se meje preverja in lahko tudi spreminja. VURS zagotovi postavitev vidnih oznak in opozorilnih napisov na cestah ob vstopu na okužena in ogrožena območja.
(2) Za čim hitrejšo uskladitev vseh ukrepov, potrebnih za izkoreninjenje bolezni, se v skladu z določili 71. in 73. člena tega pravilnika ustanovijo DSNB in lokalna središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: LSNB). Pri izvajanju epizootiološke poizvedbe, kot je določena v 13. členu tega pravilnika, pomaga LSNB strokovna skupina, določena v 75. členu tega pravilnika.
(3) Uradni veterinar v okviru epizootiološke poizvedbe opravi kontrolo premikov živali, ki so bile iz okuženih in ogroženih območij odpeljane v obdobju vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom prve okužbe na gospodarstvu znotraj okuženega območja. O rezultatih poizvedbe VURS obvesti Komisijo in ostale države članice.
(4) VURS s pristojnimi organi drugih držav članic sodeluje pri kontroli premikov svežega mesa, mesnih izdelkov, surovega mleka in mlečnih izdelkov, ki so izdelani iz surovega mleka, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz okuženega območja, in so bili proizvedeni v obdobju od ocenjenega vnosa virusa SIP do začetka veljavnosti ukrepov, predvidenih v prvem odstavku tega člena. Sveže meso, mesni izdelki, surovo mleko in izdelki iz surovega mleka, morajo biti obdelani v skladu z določili 23., 24. in 25. člena tega pravilnika, ali pa jih je potrebno zadržati, dokler možnost izpostavljenosti virusu SIP ni uradno izključena.

(1) Na okuženem območju VURS odredi naslednje ukrepe:
(a) popis vseh gospodarstev z živalmi dovzetnih vrst in popis ter pripravo podrobnega seznama vseh živali na gospodarstvih, ki se redno osvežuje;
(b) periodični inšpekcijski pregled vseh gospodarstev z živalmi dovzetnih vrst, na način, da se prepreči širjenje virusa SIP, ki je lahko prisoten na teh gospodarstvih; pri pregledu je potrebno preverjati ustrezno dokumentacijo, predvsem popis iz prejšnje točke in ukrepe za preprečevanje vnosa ali nenadzorovanega širjenja virusa SIP, ki lahko vključujejo klinične preglede iz 1. točke Priloge 3, ali jemanje vzorcev od dovzetnih vrst živali v skladu s prvo alineo točke 2.1.1. Priloge 3;
(c) prepoved premikov živali dovzetnih vrst iz gospodarstev.
(2) Kadar gre za zakol v sili, lahko VURS dovoli prevoz pod uradnim nadzorom živali dovzetnih vrst direktno v klavnico znotraj okuženega območja, če pa okuženo območje nima klavnice, izven tega območja, pri čemer je potrebno po vsakem zaključenem prevozu izvesti čiščenje in razkuževanje pod uradnim nadzorom.
(3) Preden VURS dovoli premike iz prejšnjega odstavka, se mora na podlagi kliničnega pregleda vseh živali dovzetnih vrst na gospodarstvu, ki se opravi v skladu s 1. točko Priloge 3 in ocene epizootiološkega stanja, prepričati, da ni razloga za sum, da se na gospodarstvu nahajajo okužene živali ali živali, ki so bile izpostavljene virusu SIP. Za meso teh živali veljajo ukrepi iz 23. člena tega pravilnika.

(1) VURS znotraj okuženega območja z odločbo prepove:
(a) premike in promet z živalmi dovzetnih vrst med gospodarstvi;
(b) sejme, tržnice, razstave in druge oblike združevanja živali, kjer se živali dovzetnih vrst najprej zbirajo in potem spet ločujejo;
(c) delovanje selekcijske in pospeševalne službe;
(č) umetno osemenjevanje ter odvzem jajčnih celic in zarodkov živali dovzetnih vrst.

(1) VURS lahko ukrepe iz prejšnjega člena razširi tako, da prepove tudi:
(a) premike in promet z nedovzetnimi vrstami živali med gospodarstvi znotraj okuženega območja, kot tudi iz ali v okuženo območje;
(b) prehod vseh vrst živali preko okuženega območja;
(c) javne prireditve, na katerih se zbirajo ljudje, ki lahko pridejo v stik z živalmi dovzetnih vrst, če obstaja tveganje za širjenje virusa SIP;
(č) osemenjevanje ali pridobivanje jajčnih celic in zarodkov živali nedovzetnih vrst;
(d) premike prevoznih sredstev, namenjenih za prevoz živali;
(e) zakol dovzetnih vrst živali na gospodarstvu za lastno domačo porabo;
(f) prevoz krmil, voluminozne krme, sena in slame iz 31. člena tega pravilnika na gospodarstva, kjer se redijo živali dovzetnih vrst.
(2) Lahko pa VURS dovoli:
(a) prehod vseh živali preko okuženega območja, ki poteka izključno po glavnih prometnih povezavah (avtoceste, železnice);
(b) prevoz živali dovzetnih vrst, za katere je uradni veterinar potrdil, da prihajajo iz gospodarstev izven okuženega območja in se po vnaprej določeni poti prevažajo direktno v odobreno klavnico za takojšen zakol, pod pogojem, da se prevozna sredstva v klavnici očistijo in razkužijo pod uradnim nadzorom in se o razkužbi izda ustrezno potrdilo;
(c) osemenjevanje živali na gospodarstvu, ki ga lahko opravlja rejec s koncesijo, s semenom, pridobljenim od živali na tem gospodarstvu, ali skladiščenim na tem gospodarstvu;
(č) premike in prevoz kopitarjev, ob upoštevanju pogojev iz Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika;
(d) pod nadzorom uradnega veterinarja prevoz krmil, voluminozne krme, sena in slame iz 31. člena tega pravilnika na gospodarstva, kjer se redijo živali dovzetnih vrst.

(1) Dajanje v promet svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz okuženega območja, je prepovedano.
(2) Izjemoma lahko VURS odobri dajanje na trg svežega in mletega meso ter mesnih pripravkov, ki so bili proizvedeni vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom prve okužbe na gospodarstvu znotraj okuženega območja, in so se od dneva proizvodnje skladiščili in prevažali ločeno od svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, proizvedenih po omenjenem datumu. Tako sveže in mleto meso ter mesni pripravki morajo biti označeni v skladu s predpisi Skupnosti in na način, da je zagotovljeno njihovo jasno razločevanje od svežega in mletega mesa in mesnih pripravkov, ki niso primerni za pošiljanje izven okuženega območja.
(3) Dajanje v promet svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki so proizvedeni v obratih znotraj okuženega območja, je prepovedano.
(4) Izjemoma lahko VURS odobri dajanje na trg svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, proizvedenih v obratih znotraj okuženega območja, če so izpolnjeni naslednji pogoji.
(a) delo v obratu poteka pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) v obratu poteka samo proizvodnja:
– svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov iz prejšnjega odstavka, ali
– svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, pridobljenih od živali, ki so se redile in bile zaklane izven okuženega območja, ali
– svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, pridobljenih od živali, ki so prišle v klavnico in bile v njej zaklane v skladu z določili točke b) drugega odstavka prejšnjega člena;
(c) sveže meso, mleto meso in mesni pripravki morajo biti označeni z veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa, pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa ter mesa gojene divjadi in v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo, dajanje na trg ter uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov;
(č) med proizvodnjo morajo biti sveže in mleto meso ter mesni pripravki jasno označeni in jih je potrebno prevažati in skladiščiti ločeno od svežega in mletega mesa ali mesnih pripravkov, ki niso namenjeni za promet izven okuženega območja.
(5) Nosilec dejavnosti mora zagotoviti da so sveže in mleto meso ter mesni pripravki iz prvega odstavka tega člena označeni v skladu z Direktivo Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (UL L št. 018, z dne 23. januarja 2003, stran 11, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/99/ES) in da se prevažajo v obrat, odobren za predelavo v mesne izdelke, obdelane v skladu s 1. točko dela A Priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika, v zapečatenih zabojnikih.
(6) Certifikate za sveže meso, mleto meso in mesne pripravke namenjene trgovanju med državami članicami, s katerimi se potrjuje skladnost s pogoji iz četrtega odstavka tega člena, izda uradni veterinar.
(7) Nadzor nad izdajanjem certifikatov izvaja VURS, ki v primeru trgovanja med državami članicami, pošlje Komisiji in državam članicam seznam obratov, ki so odobreni za namene takega certificiranja.
(8) VURS za odstopanje od prepovedi iz prvega odstavka tega člena zaprosi Komisijo.

(1) Mesnih izdelkov proizvedenih iz mesa živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz okuženega območja, ni dovoljeno dajati v promet.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno dajati v promet mesne izdelke, ki se jih obdela z enim od postopkov, določenim v 1. točki dela A Priloge 7, ali proizvede iz svežega mesa, mletega mesa in mesnih pripravkov iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(1) Prepovedano je dajanje v promet:
– mleka, pridobljenega od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz okuženega območja, ter mlečnih izdelkov, proizvedenih iz takšnega mleka;
– mleka in mlečnih izdelkov, pridobljenih od dovzetnih vrst živali, ki so proizvedeni v obratu znotraj okuženega območja.
(2) Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka, VURS odobri dajanje v promet:
– mleka in mlečnih izdelkov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz okuženega območja in so bili proizvedeni vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom prve okužbe na gospodarstvu znotraj okuženega območja, in ki so bili od dneva proizvodnje skladiščeni in transportirani ločeno od mleka in mlečnih izdelkov, proizvedenih po navedenem datumu;
– mleka in mlečnih izdelkov, ki izvirajo od živali dovzetnih vrst iz okuženega območja, če so bili ob nadaljnji uporabi obdelani z enim od postopkov iz dela A ali B Priloge 9. Obdelava mora potekati v obratih iz tretjega odstavka in v skladu s pogoji iz četrtega odstavka tega člena. V primeru, da znotraj okuženega območja ni takšnih obratov, lahko obdelava poteka v obratih, ki se nahajajo izven okuženega območja, v skladu s pogoji iz šestega odstavka tega člena.
(3) Prepoved iz druge alinee prvega odstavka tega člena ne velja za mleko in mlečne izdelke, proizvedene v obratih znotraj okuženega območja, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Obrati iz druge alinee drugega odstavka in tretjega odstavka tega člena morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) delo v obratu mora potekati pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) mleko, ki se uporablja v obratu, mora izpolnjevati pogoje iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena ali pa mora biti surovo mleko pridobljeno od živali izven okuženega območja;
(c) med proizvodnjo morajo biti mleko in mlečni izdelki, ki izvirajo iz okuženega območja, jasno označeni in jih je potrebno prevažati ter skladiščiti ločeno od mleka in mlečnih izdelkov, ki niso namenjeni prometu izven okuženega območja;
(č) prevoz surovega mleka iz gospodarstev, ki se nahajajo izven okuženega območja, mora potekati z očiščenimi in razkuženimi prevoznimi sredstvi, ki pred nameravanim prevozom surovega mleka niso prišla v stik z gospodarstvi znotraj okuženega območja, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst.
(5) Certifikate za mleko in mlečne izdelke, namenjene trgovanju med državami članicami, s katerimi se potrjuje skladnost s pogoji iz prejšnjega odstavka, izda uradni veterinar. Nadzor nad izdajanjem certifikatov izvaja VURS, ki v primeru trgovanja med državami članicami, pošlje Komisiji in državam članicam seznam obratov, ki so odobreni za namene takega certificiranja.
(6) Prevoz surovega mleka iz gospodarstev znotraj okuženega območja v obrate izven okuženega območja in predelava tega mleka morata potekati pod naslednjimi pogoji:
(a) predelavo surovega mleka, pridobljenega od živali dovzetnih vrst, ki se redijo v okuženem območju, v obratih izven okuženega območja, odobri VURS;
(b) odobritev mora zajemati načrt poti prevoza mleka v predviden obrat;
(c) prevozna sredstva morajo biti izdelana in vzdrževana na način, da je preprečeno iztekanje mleka med prevozom; med postopki črpanja v cisterno in iz nje je potrebno preprečiti vsakršno pršenje mleka pred nameravanim prevozom morajo biti prevozna sredstva očiščena in razkužena;
(č) preden prevozno sredstvo zapusti gospodarstvo, na katerem se je zbiralo mleko dovzetnih vrst živali, je potrebno očistiti in razkužiti vse priključne cevi, pnevmatike, platišča, spodnji del vozila ter morebitno razlito mleko; po zadnji razkužbi in preden zapusti okuženo območje, prevozno sredstvo ne sme več priti v stik z gospodarstvi znotraj okuženega območja, na katerih se redijo dovzetne vrste živali;
(d) posamezna prevozna sredstva se smejo uporabljati le v določenih geografskih ali upravnih območjih in so v skladu s tem tudi označena; v primeru vstopa v drugo geografsko ali upravno območje jih je potrebno očistiti in razkužiti; čiščenje in razkuževanje je potrebno opraviti pod uradnim veterinarskim nadzorom.
(7) Odvzem, prevoz in laboratorijska obdelava vzorcev surovega mleka, ki izvira od živali dovzetnih vrst iz gospodarstev znotraj okuženega območja ni dovoljena. Izjema je zbiranje, prevoz in obdelava vzorcev v diagnostičnem laboratoriju, odobrenem za diagnostiko SIP.

(1) Trgovanje s semenom, jajčnimi celicami in zarodki, pridobljenimi od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz okuženega območja, je prepovedano.
(2) Izjemoma je dovoljen je promet z zamrznjenim semenom, jajčnimi celicami in zarodki, odvzetimi in skladiščenimi vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom prve okužbe z virusom SIP na gospodarstvu znotraj okuženega območja.
(3) Zamrznjeno seme, pridobljeno v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti, mora biti po datumu okužbe iz prejšnjega odstavka, skladiščeno ločeno in se lahko da v promet šele, ko:
(a) so v skladu s 34. členom tega pravilnika, odpravljeni vsi odrejeni ukrepi v zvezi z izbruhom SIP,
(b) so vse živali v osemenjevalnem središču klinično pregledane in vsi vzorci, odvzeti v skladu s točko 2.2 Priloge 3, serološko pregledani z namenom izključitve okužbe v zadevnem osemenjevalnem središču ter
(c) je pri živali donorju serološki test za dokaz protiteles proti virusu SIP negativen, pri čemer je bil vzorec odvzet najmanj 28 dni po odvzemu semena.

(1) Prevoz in raztresanje gnoja in gnojevke iz gospodarstev in objektov ali prevoznih sredstev iz 16. člena tega pravilnika, ki se nahajajo znotraj okuženega območja in na katerih se redijo živali dovzetnih vrst, je znotraj tega območja prepovedano.
(2) VURS lahko dovoli:
– odvoz gnoja od živali dovzetnih vrst iz gospodarstva znotraj okuženega območja v pooblaščen obrat za obdelavo v skladu s 5. točko oddelka II dela A poglavja III Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 ali za vmesno skladiščenje,
– odvoz in raztresanje gnoja od živali dovzetnih vrst iz gospodarstev znotraj okuženega območja, na katerih niso bili uvedeni ukrepi iz 4. ali 10. člena tega pravilnika, na v ta namen določenih površinah, pod naslednjimi pogoji:
(a) da je pred ocenjenim datumom prve okužbe na gospodarstvu znotraj okuženega območja ves gnoj star vsaj 21 dni, da se bo raztresanje izvajalo tik nad tlemi ter v zadostni razdalji od gospodarstev, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst, in da se bo gnoj takoj podoral, ali
(b) v primeru gnoja govedi ali prašičev:
– da je uradni veterinar opravil pregled vseh živali na gospodarstvu in izključil prisotnost živali, sumljivih na okužbo,
– da je pred pregledom iz prve alinee točke b), ves gnoj star vsaj 4 dni in
– da se gnoj podorje na za to posebej določenih površinah v neposredni bližini izvornega gospodarstva ter v zadostni oddaljenosti od drugih gospodarstev znotraj okuženega gospodarstva, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst.
(3) VURS ob vsaki odobritvi odstranitve gnoja ali gnojevke z gospodarstev, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst, določi ukrepe za preprečevanje širjenja virusa SIP, zlasti obvezno čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev po nakladanju in preden zapustijo gospodarstvo. Med prevozom je potrebno preprečiti vsakršno raztresanje gnoja in iztekanje gnojevke.

(1) Dajanje v promet kož živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz okuženega območja, je prepovedano.
(2) Izjemoma lahko VURS odobri dajanje v promet kož:
– ki so bile na okuženem gospodarstvu pridobljene vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom okužbe in skladiščene ločeno od kož, pridobljenih po navedenem datumu ali
– ki izpolnjujejo zahteve iz 2. točke dela A Priloge 7.

(1) Dajanje v promet volne, dlake in ščetin živali, ki izvirajo iz okuženega območja, je prepovedano:
(2) Izjemoma lahko VURS odobri dajanje v promet neobdelane volne, dlake in ščetin:
ki so bile na okuženem gospodarstvu proizvedene vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom okužbe in skladiščene ločeno od volne, dlake in ščetin, proizvedenih po omenjenem datumu ali
ki izpolnjujejo zahteve iz 3. točke dela A Priloge 7.

(1) Dajanje v promet živalskih proizvodov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki niso navedeni v 23. do 29. členu tega pravilnika, je prepovedano.
(2) Izjemoma lahko VURS odobri dajanje v promet živalskih proizvodov:
– ki so bili na okuženem gospodarstvu proizvedeni vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom okužbe in so se skladiščili ter prevažali ločeno od proizvodov, proizvedenih po navedenem datumu,
– ki izpolnjujejo zahteve iz 4. točke dela A Priloge 7,
– ki, v primeru specifičnih proizvodov (kri in krvni proizvodi, mast in topljene maščobe, hrana za hišne živali in pasje žvečilke, lovske trofeje divjih kopitarjev in parkljarjev in živalska čreva), izpolnjujejo pogoje iz 5. do 9. točke dela A Priloge 7,
– ki so sestavljeni proizvodi in vsebujejo izdelke živalskega izvora, bodisi obdelane po postopku, ki zagotavlja uničenje morebitno prisotnega virusa SIP, ali pa so ti proizvodi pridobljeni od živali, za katere ne veljajo omejitve v skladu z določbami tega pravilnika in niso namenjeni za nadaljnjo obdelavo ali
– ki so zaščiteni in namenjeni za uporabo kot in-vitro diagnostični ali laboratorijski reagenti.

(1) Dajanje v promet krmil, voluminozne krme, sena in slame, ki izvirajo iz okuženega območja, je prepovedano.
(2) Izjemoma lahko VURS odobri dajanje v promet:
(a) krmil, voluminozne krme, sena in slame:
– pridelane vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom okužbe na okuženem gospodarstvu in skladiščene ter transportirane ločeno od krme, sena in slame, pridelane po navedenem datumu,
– namenjene uporabi znotraj okuženega območja, kar odobri VURS,
– pridelane na zemljiščih, kjer se ne redijo živali dovzetnih vrst ali
– pridelane na območjih, kjer se ne redijo živali dovzetnih vrst in so bile surovine zanje pridobljene na zemljiščih iz prejšnje alinee ali na zemljiščih, ki se nahajajo izven okuženega območja.
(b) volumniozne krme in slame, pridelane na gospodarstvih, kjer se redijo živali dovzetnih vrst, ki izpolnjujeta pogoje iz 1. točke dela B Priloge 7.

(1) VURS z odločbo odobri vsako odstopanje od prepovedi, določeno v 22. do 31. členu tega pravilnika potem, ko se prepriča, da so bile v določenem časovnem obdobju pred pošiljanjem proizvodov iz okuženega območja, izpolnjene predpisane zahteve, ter da ne obstaja tveganje za širjenje virusa SIP.
(2) VURS za trgovanje med državami članicami za vsako odstopanje od prepovedi iz 23. do 31. člena tega pravilnika izda certifikat.

(1) Poleg ukrepov, določenih s tem pravilnikom, lahko VURS sprejme dodatne ukrepe, za katere meni, da so potrebni in sorazmerni za obvladovanje virusa SIP, pri čemer se upoštevajo posebni epizootiološki, rejski, komercialni in družbeni pogoji, ki prevladujejo na prizadetem območju.
(2) VURS o izvedbi dodatnih ukrepov obvesti Komisijo in druge države članice.

(1) Ukrepi na okuženem območju ostanejo v veljavi, dokler niso izpolnjene naslednje zahteve:
– da je minilo vsaj 15 dni od pokončanja in neškodljivega uničenja vseh živali dovzetnih vrst na okuženem gospodarstvu ter od zaključenega predhodnega čiščenja in razkuževanja navedenega gospodarstva, ki se izvede v skladu z 11. členom tega pravilnika;
– da je bila zaključena preiskava na vseh gospodarstvih znotraj okuženega območja, kjer se redijo živali dovzetnih vrst in so bili rezultati preiskave negativni.
(2) Po ukinitvi ukrepov na okuženem območju odredi VURS ukrepe iz 35. do 40. člena tega pravilnika, ki so predpisani za ogroženo območje in veljajo vsaj 15 dni, dokler niso ukinjeni v skladu z 42. členom tega pravilnika.
(3) Preiskava iz druge alinee prvega odstavka tega člena se opravi v skladu z določili iz 1. točke Priloge 3 in z namenom izključitve okužbe. Preiskava mora zajemati ukrepe, predvidene v točki 2.3 Priloge 3, skladno z določili, podrobno opisanimi v točkah 2.1.1. in 2.1.3. Priloge 3.

(1) Na ogroženem območju VURS odredi ukrepe iz prvega odstavka 20. člena tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 20. člena tega pravilnika in v primeru, če na ogroženem območju ni klavnic ali imajo le-te premajhno kapaciteto, lahko VURS dovoli premike živali dovzetnih vrst z gospodarstev znotraj ogroženega območja. Živali se pod uradnim veterinarskim nadzorom odpeljejo neposredno v klavnico izven ogroženega območja. Pri tem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) da uradni veterinar pregleda popis in drugo dokumentacijo iz prvega odstavka 20. člena tega pravilnika in je epizootiološko stanje na gospodarstvu takšno, da ne obstaja sum na okužbo ali izpostavljenost virusu SIP,
(b) da uradni veterinar opravi pregled vseh živali dovzetnih vrst na gospodarstvu in je rezultat pregleda negativen,
(c) da je reprezentativni vzorec živali podvržen natančnemu kliničnemu pregledu, pri čemer je potrebno upoštevati statistične parametre iz točke 2.2 Priloge 3, z namenom izključitve prisotnosti ali suma klinično okuženih živali,
(č) da ima klavnica posebno odobritev VURS-a za klanje teh vrst živali in se nahaja čim bližje ogroženemu območju in
(d) da je meso teh živali obdelano po postopku iz 37. člena tega pravilnika.

(1) Premiki živali dovzetnih vrst iz gospodarstev znotraj ogroženega območja so prepovedani.
(2) Izjemoma lahko VURS odobri premike živali za naslednje namene:
a) odgon živali na pašo znotraj ogroženega območja, ki se opravi najmanj 15 dni po zadnjem evidentiranem izbruhu SIP v okuženem območju, pri čemer živali namenjene na pašo ne smejo priti v stik z dovzetnimi živalmi iz drugih gospodarstev, potem ko uradni veterinar opravi pregled vseh živali dovzetnih vrst na gospodarstvu in so opravljene preiskave vzorcev, odvzetih v skladu s točko 2.2 Priloge 3 ter je izključena možna prisotnost živali, sumljivih na okužbo ali izpostavljenost virusu SIP;
(b) neposreden prevoz živali pod uradnim veterinarskim nadzorom v zakol v klavnico znotraj ogroženega območja, potem, ko so bili izpeljani ukrepi iz točk a) in b) drugega odstavka prejšnjega člena in so bili ugotovljeni rezultati zadovoljivi;
(c) prevoz živali v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena;
(č) prevoz živali v skladu s točkama a) in b) drugega odstavka 22. člena tega pravilnika.
(3) Uradni veterinar v okviru epizootiološke poizvedbe opravi kontrolo premikov živali dovzetnih vrst, ki so bile odpeljane iz ogroženega območja v obdobju vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom prve okužbe na gospodarstvu znotraj ogroženega območja. O rezultatih kontrole premikov živali dovzetnih vrst, VURS obvesti pristojne organe drugih držav članic.

(1) Dajanje v promet svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz ogroženega območja, in mesnih izdelkov iz svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, je prepovedano.
(2) Izjemoma lahko VURS odobri dajanje v promet svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov:
– ki so bili proizvedeni vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom prve okužbe na gospodarstvu znotraj okuženega območja in so se od dneva proizvodnje skladiščili in prevažali ločeno od svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, proizvedenih po omenjenem datumu. Tako sveže in mleto meso ter mesni pripravki, morajo biti označeni v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti in na način, da je zagotovljeno njihovo jasno razločevanje od svežega in mletega mesa in mesnih pripravkov, ki niso primerni za pošiljanje izven ogroženega območja;
– ki so bili pridobljeni od živali, prepeljanih v klavnico pod pogoji, kot so določeni v točkah a) do d) drugega odstavka 35. člena tega pravilnika, in pod pogojem, da za meso veljajo ukrepi, določeni v četrtem odstavku tega člena.
(3) Dajanje v promet svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, in mesnih izdelkov iz svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, ki so proizvedeni v obratih znotraj ogroženega območja, je prepovedano.
(4) Izjemoma lahko VURS dovoli dajanje v promet svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, proizvedenih v obratih znotraj ogroženega območja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) delo v obratu mora potekati pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) v obratu poteka samo proizvodnja:
– svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov iz druge alinee drugega odstavka tega člena, za katere veljajo dodatni pogoji iz dela B Priloge 8, ali
– svežega in mletega mesa ter mesnih pripravkov, pridobljenih od živali, ki so se redile in bile zaklane izven ogroženega območja, ali
– od živali, ki so se prevažale v skladu z določili točke b) drugega odstavka 22. člena tega pravilnika;
(c) sveže meso, mleto meso in mesni pripravki morajo biti označeni z veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa, pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa ter mesa gojene divjadi, in v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo, dajanje na trg ter uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov;
(č) med proizvodnjo morajo biti sveže in mleto meso ter mesni pripravki jasno označeni in se morajo prevažati in skladiščiti ločeno od svežega in mletega mesa ali mesnih pripravkov, ki niso primerni za pošiljanje izven ogroženega območja.
(5) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za mesne izdelke, proizvedene iz svežega mesa dovzetnih vrst živali, ki izvirajo iz ogroženega območja, označene z veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti, predvideno v Direktivi 2002/99 pod pogojem, da se prevoz v obrat za obdelavo izvaja pod uradnim veterinarskim nadzorom ter v skladu s 1. točko dela A Priloge 7.
(6) Prepoved iz tretjega odstavka tega člena ne velja za mesne izdelke, proizvedene v obratih v ogroženem območju, ki so v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka, ali pa so proizvedeni iz mesa, ki izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Certifikate za sveže meso, mleto meso in mesne pripravke namenjene trgovanju med državami članicami, s katerimi se potrjuje skladnost s pogoji iz četrtega in šestega odstavka tega člena, izda uradni veterinar.
(8) Nadzor nad izdajanjem certifikatov izvaja VURS, ki v primeru trgovanja med državami članicami pošlje Komisiji in državam članicam seznam obratov, ki so odobreni za namene takega certificiranja.
(9) VURS za odstopanje od prepovedi iz prvega odstavka tega člena zaprosi Komisijo.

(1) Prepovedano je dajanje v promet:
– mleka od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz ogroženega območja, ter mlečnih izdelkov, proizvedenih iz takšnega mleka;
– mleka in mlečnih izdelkov od živali dovzetnih vrst, ki so proizvedeni znotraj ogroženega območja.
(2) Ne glede na določbe iz prve alinee prejšnjega odstavka VURS odobri dajanje v promet:
– mleka in mlečnih izdelkov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz ogroženega območja in so bili proizvedeni vsaj 21 dni pred ocenjenim datumom prve okužbe na gospodarstvu znotraj okuženega območja in ki so bili od dneva proizvodnje skladiščeni in prevažani ločeno od mleka in mlečnih izdelkov, proizvedenih po navedenem datumu;
mleka in mlečnih izdelkov, ki izvirajo od živali dovzetnih vrst iz ogroženega območja, če so bili, odvisno od nadaljnje uporabe, obdelani z enim od postopkov iz dela A ali B Priloge 9. Obdelava mora potekati v obratih iz tretjega odstavka in v skladu s pogoji iz četrtega odstavka tega člena. V primeru, da znotraj okuženega območja ni takšnih obratov, lahko obdelava poteka v odobrenih obratih, ki se nahajajo izven okuženega in ogroženega območja.
(3) Prepoved iz druge alinee prvega odstavka tega člena ne velja za mleko in mlečne izdelke, proizvedene v obratih znotraj ogroženega območja, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka.
(4) Obrati iz drugega in tretjega odstavka tega člena morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) delo v obratu mora potekati pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) mleko, ki se uporablja v obratu, mora izpolnjevati pogoje iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena, ali pa mora biti surovo mleko pridobljeno od živali izven okuženega in ogroženega območja;
(c) med proizvodnjo morajo biti mleko in mlečni izdelki, ki izvirajo iz okuženega in ogroženega območja, jasno označeni in jih je potrebno prevažati ter skladiščiti ločeno od mleka in mlečnih izdelkov, ki niso namenjeni prometu izven okuženega in ogroženega območja;
(č) prevoz surovega mleka iz gospodarstev, ki se nahajajo izven okuženega in ogroženega območja, mora potekati z očiščenimi in razkuženimi prevoznimi sredstvi, ki pred nameravanim prevozom surovega mleka niso prišla v stik z gospodarstvi znotraj okuženega in ogroženega območja, na katerih se redijo dovzetne vrste živali.
(5) Certifikate za mleko in mlečne izdelke namenjene trgovanju med državami članicami, s katerimi se potrjuje skladnost s pogoji iz prejšnjega odstavka, izda uradni veterinar.
(6) Nadzor nad izdajanjem certifikatov izvaja VURS, ki v primeru trgovanja med državami članicami, pošlje Komisiji in državam članicam seznam obratov, ki so odobreni za namene takega certificiranja.
(7) Prevoz surovega mleka iz gospodarstev znotraj ogroženega območja v obrate izven okuženega in ogroženega območja in predelava tega mleka morata potekati pod naslednjimi pogoji:
(a) predelavo surovega mleka, od dovzetnih vrst živali, ki se redijo v ogroženem območju, v obratih izven okuženega in ogroženega območja, odobri uradni veterinar;
(b) odobritev mora zajemati načrt poti prevoza mleka v predviden obrat;
(c) prevozna sredstva morajo biti izdelana in vzdrževana na način, da je preprečeno iztekanje mleka med prevozom; med postopki črpanja v cisterno in iz nje je potrebno preprečiti vsakršno pršenje mleka; pred nameravanim prevozom morajo biti prevozna sredstva očiščena in razkužena;
(č) preden prevozno sredstvo zapusti gospodarstvo, na katerem se je zbiralo mleko dovzetnih vrst živali, je potrebno očistiti in razkužiti vse priključne cevi, pnevmatike, platišča, spodnji del vozila ter morebitno razlito mleko; po zadnji razkužbi in preden zapusti ogroženo območje, prevozno sredstvo ne sme več priti v stik z gospodarstvi znotraj okuženega in ogroženega območja, na katerih se redijo dovzetne vrste živali;
(d) posamezna prevozna sredstva morajo biti označena in se smejo uporabljati le v določenih geografskih ali upravnih območjih; v primeru vstopa v drugo geografsko ali upravno območje jih je potrebno očistiti in razkužiti; čiščenje in razkuževanje je potrebno opraviti pod uradnim veterinarskim nadzorom.
(8) Odvzem prevoz in laboratorijska obdelava vzorcev surovega mleka, ki izvira od živali dovzetnih vrst iz gospodarstev znotraj okuženega območja, ni dovoljena. Izjema je zbiranje, prevoz in obdelava vzorcev v diagnostičnem laboratoriju, ki ga za diagnostiko SIP odobri VURS.

(1) Prevoz in raztresanje gnoja in gnojevke iz gospodarstev in objektov ali prevoznih sredstev iz 16. člena tega pravilnika, ki se nahajajo znotraj ogroženega območja in na katerih se redijo živali dovzetnih vrst, je prepovedano znotraj in zunaj tega območja.
(2) V izjemnih primerih lahko VURS odobri prevoz gnoja ali gnojevke v prevoznih sredstvih, ki morajo biti temeljito očiščena in razkužena pred uporabo in po njej, za namen raztresanja po vnaprej določenih površinah znotraj ogroženega območja in v zadostni razdalji od gospodarstev, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst, pri čemer mora biti izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) da uradni veterinar pregleda vse živali dovzetnih vrst na gospodarstvu in izključi prisotnost živali, sumljivih na okužbo z virusom SIP, ter da se z namenom preprečitve nastanka aerosolov gnoj raztrosi tik nad tlemi in se takoj podorje,
(b) da je uradni veterinar klinično pregledal vse živali dovzetnih vrst na gospodarstvu in so bili rezultati pregleda negativni, gnojevka ali gnojnica pa se injicirata v tla ali
(c) z gnojem se ravna v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega pravilnika.

Za dajanje v promet izdelkov živalskega izvora, ki niso navedeni v 37. do 39. členu tega pravilnika, veljajo pogoji, določeni v 26. in 28. do 30. členu tega pravilnika.

(1) Poleg ukrepov iz 35. do 40. člena tega pravilnika lahko VURS sprejme dodatne nacionalne ukrepe, za katere meni, da so potrebni in sorazmerni za obvladovanje virusa SIP, pri čemer se upoštevajo posebni epizootiološki, rejski, komercialni in socialni pogoji, ki prevladujejo na prizadetem območju.
(2) V primeru, da so potrebni posebni ukrepi za omejitev premikov kopitarjev, se pri tem upoštevajo ukrepi, predvideni v Prilogi 6.

(1) Ukrepi na ogroženem območju ostanejo v veljavi, dokler niso izpolnjene naslednje zahteve:
(a) da je minilo vsaj 30 dni od pokončanja in neškodljivega uničenja vseh živali dovzetnih vrst na okuženem gospodarstvu ter od izvedenega predhodnega čiščenja in razkuževanja tega gospodarstva, ki je bilo opravljeno v skladu z 11. členom tega pravilnika;
(b) da so bile na okuženem območju izpolnjene zahteve iz 34. člena tega pravilnika;
(c) da so preiskave zaključene in so bili rezultati preiskav negativni.
(2) Preiskave iz točke c) prejšnjega odstavka se izvede z namenom izključitve okužbe na ogroženem območju in v skladu z merili iz 1. točke Priloge 3; preiskave morajo zajemati ukrepe, predvidene v točki 2.4 Priloge 3 na podlagi meril iz točke 2.1 Priloge 3.

(1) Brez poseganja v Direktivo Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 29, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu Direktiva Sveta 90/425/EGS), predvsem v določbe 10. člena Direktive Sveta 90/425/EGS, VURS v primeru, da se virus SIP širi kljub ukrepom, izvedenim v skladu s tem pravilnikom oziroma v primeru izvajanja cepljenja v nujnih primerih, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi odločbo o razdelitvi ozemlja Republike Slovenije na eno ali več območij z omejitvami ter na območja, ki so bolezni prosta.
(2) VURS o ukrepih, ki se izvedejo znotraj območja z omejitvami, obvesti Komisijo.
(3) VURS pred določitvijo območij z omejitvami opravi epizootiološko oceno stanja, ki mora vsebovati verjetni čas in kraj vnosa bolezni, možnosti širjenja in oceno časa, ki bo potreben za izkoreninjenje virusa SIP.
(4) Določitev meja območja pod omejitvami se, v kolikor je to mogoče, izvede na podlagi upravnih meja ali geografskih ovir. Območje pod omejitvami se lahko na podlagi rezultatov epizootiološke preiskave iz 13. člena tega pravilnika zmanjša.
(5) V primeru širjenja virusa SIP se območje pod omejitvami razširi z vključevanjem drugih območnih uradov (v nadaljnjem besedilu: OU) VURS.

(1) V primeru regionalizacije, VURS znotraj območja pod omejitvami odredi vsaj naslednje ukrepe:
(a) nadzor nad prevozom in premiki živali dovzetnih vrst, živalskih proizvodov in blaga ter nadzor premikov prevoznih sredstev;
(b) kontrolo premikov in označevanje svežega mesa in surovega mleka ter po možnosti drugih zalog proizvodov, ki niso primerni za pošiljanje iz območja z omejitvami;
(c) pogoje certificiranja živali dovzetnih vrst in proizvodov, pridobljenih od takih živali ter označevanje zdravstvene ustreznosti, izdelkov, ustreznih za prehrano ljudi, ki so namenjeni in primerni za pošiljanje iz območja z omejitvami.
(2) V primeru regionalizacije VURS izvede kontrolo vseh premikov živali dovzetnih vrst, ki so bile iz območja z omejitvami poslane v druge države članice v obdobju od ocenjenega vnosa virusa SIP do začetka izvajanja regionalizacije. Na ta način izsledene živali je potrebno osamiti, dokler možnost okužbe ali izpostavljenosti virusu SIP ni uradno izključena.
(3) VURS skupaj s pristojnimi organi drugih držav članic izvede kontrolo premikov svežega mesa ter surovega mleka in izdelkov iz surovega mleka, pridobljenih od živali dovzetnih vrst in proizvedenih v območju pod omejitvami v obdobju od ocenjenega vnosa virusa SIP do začetka izvajanja regionalizacije.
(4) Tako izsledeno sveže meso je potrebno obdelati v skladu s 1. točko dela A Priloge 7, surovo mleko in mlečne izdelke pa je, odvisno od uporabe, potrebno obdelati v skladu z delom A ali B Priloge 9, oziroma se mleko in mlečni izdelki zadržijo do uradne izključitve možnosti izpostavljenosti virusu SIP.
(5) Glede označevanja zdravstvene ustreznosti izdelkov, pridobljenih od živali dovzetnih vrst, ki izvirajo iz območja z omejitvami in niso namenjeni dajanju v promet zunaj tega območja, se izvajajo ukrepi določeni v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Direktive Sveta 2002/99/ES.

(1) Brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o označevanju domačega goveda, ovac in koz ter prašičev, lahko v primeru izbruha SIP, živali dovzetnih vrst zapustijo gospodarstvo na katerem se redijo le pod pogojem, da so označene na način, da lahko VURS hitro izsledi njihove premike ter izvorno gospodarstvo ali katero koli gospodarstvo, s katerega prihajajo.
(2) V posebnih primerih iz prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena tega pravilnika lahko VURS odobri druge načine hitrega sledenja premikov omenjenih živali in izvornega gospodarstva ali katerega koli gospodarstva, s katerega prihajajo. Postopke za označevanje takih živali ali izsleditev izvornih gospodarstev določi VURS in o tem obvesti Komisijo.
(3) Za dodatne spremembe glede dodatnega, trajnega in neizbrisnega označevanja živali, predvsem za obvladovanje SIP ter zlasti v primeru cepljenja, izvedenega v skladu z 50. in 51. členom tega pravilnika, VURS zaprosi Komisijo.

(1) VURS v primeru izbruha SIP, za nadzor nad premiki živali dovzetnih vrst znotraj območja pod omejitvami, uvedenega v skladu s 43. členom tega pravilnika, odredi naslednje ukrepe:
(a) obvezno poročanje imetnikov živali o vseh premikih živali, ki prihajajo na gospodarstvo ali ga zapuščajo. Pri tem morajo biti izpolnjene zahteve 14. člena Direktive 64/432/EGS;
(b) pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s prevozom ali trgovanjem z živalmi dovzetnih vrst, so dolžne na zahtevo VURS, predložiti ustrezne podatke o vseh premikih živali dovzetnih vrst, ki so jih prevažali oziroma z njimi trgovali. Pri tem morajo biti izpolnjene zahteve iz drugega odstavka 12. člena in točke b) prvega odstavka 13. člena Direktive 64/432/EGS.
(2) VURS lahko vse ali samo posamezne ukrepe iz prejšnjega odstavka razširi na del ali na celotno območje prosto bolezni.

(1) Uporaba cepiv proti SIP in dajanje hiperimunih serumov proti SIP v nasprotju s tem pravilnikom, je prepovedana.
(2) Rokovanje, proizvodnja, shranjevanje, preskrba, distribucija, prodaja in trženje cepiv proti SIP morajo potekati pod nadzorom VURS in v skladu z zakonodajo Skupnosti.
(3) Uporabo cepiv proti SIP za druge namene, razen za spodbujanje aktivne imunosti pri živalih dovzetnih vrst, zlasti za laboratorijske in znanstvene raziskave ter preizkušanje cepiv, odobri VURS. Izvajati se morajo pod ustreznimi pogoji biološke varnosti.

(1) VURS lahko uvede cepljenje v nujnih primerih, če predhodno pridobi dovoljenje Komisije, v enem od naslednjih primerov:
(a) na ozemlju Republike Slovenije so potrjeni izbruhi SIP in obstaja nevarnost splošnega širjenja,
(b) ob pojavu bolezni v drugi državi članici, zaradi geografske lege ali obstoječih meteoroloških razmer obstaja tveganje za pojav bolezni v Republiki Sloveniji;
(c) zaradi epizootioloških kontaktov med gospodarstvi, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst, na ozemlju Republike Slovenije in ozemlju druge države članice, kjer je ugotovljen izbruhi SIP obstaja tveganje za pojav bolezni v Republiki Sloveniji;
(č) zaradi geografske lege ali obstoječih meteoroloških razmer v sosednji tretji državi, kjer so ugotovljeni izbruhi SIP, obstaja tveganje za pojav bolezni v državi.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko VURS po pisnem obvestilu Komisiji, ki mora zajemati podatke iz 49. člena tega pravilnika, sprejme odločbo o uvedbi cepljenja v nujnih primerih.
(3) Pri odločanju o uvedbi cepljenja v nujnih primerih se upoštevajo ukrepi iz 15. člena tega pravilnika in kriteriji, določeni v Prilogi 10, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Odločba o uvedbi cepljenja v nujnih primerih, sprejeta v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, mora določati vsaj:
(a) določitev geografskega območja, v katerem se bo izvajalo cepljenje v nujnih primerih;
(b) vrsto in starost živali, ki jih je potrebno cepiti;
(c) rok za izvedbo cepljenja;
(č) prepoved premikov cepljenih in necepljenih živali dovzetnih vrst ter proizvodov, pridobljenih iz njih;
(d) način dodatnega označevanja in registracije cepljenih živali, ki ga določa tretji odstavek 45. člena tega pravilnika;
(e) druge morebitne pogoje.
(2) Cepljenje v nujnih primerih iz prejšnjega odstavka se mora izvajati v skladu s 50. členom tega pravilnika, ne glede na to, ali se cepljene živali pozneje zakoljejo ali ostanejo žive.
(3) VURS pripravi program obveščanja javnosti o zdravstveni ustreznosti mesa, mleka in mlečnih izdelkov cepljenih živali za prehrano ljudi.

(1) V primeru uvedbe zaščitnega cepljenja VURS zagotovi:
(a) regionalizacijo območja cepljenja v skladu s 43. členom tega pravilnika, po potrebi v medsebojnem sodelovanju s sosednjimi državami članicami;
(b) učinkovito in hitro izvedbo cepljenja v skladu s higienskimi predpisi in predpisi biološke varnosti;
(c) da se ukrepi, uvedeni na območju cepljenja, izvajajo brez vpliva na ukrepe iz 43. do 46. člena tega pravilnika;
(č) da v primeru, če območje cepljenja zajema del ali celotno okuženo ali ogroženo območje:
– ostanejo ukrepi, vpeljani na okuženem ali ogroženem območju v skladu s tem pravilnikom, v veljavi tudi na območju cepljenja, dokler se ne odpravijo v skladu s 34. ali 42. členom tega pravilnika;
– po odpravi ukrepov, vpeljanih na okuženem ali ogroženem območju, ostanejo v veljavi ukrepi, uvedeni na območju cepljenja, kakor je določeno v 52. do 56. členu tega pravilnika.
(2) VURS določi ogroženo območje, ki obdaja območje cepljenja in, ki sega vsaj 10 km od zunanje meje območja cepljenja in v katerem:
(a) je cepljenje proti SIP prepovedano;
(b) je nadzor poostren;
(c) so premiki živali dovzetnih vrst pod nadzorom VURS.
(3) Status ogroženega območja ostane v veljavi, dokler se, v skladu z 59. členom tega pravilnika, ponovno ne vzpostavi status območja, prostega SIP ter okužb.

(1) V primeru odločitve o uvedbi supresivnega cepljenja v skladu z 48. členom tega pravilnika, VURS o tem obvesti Komisijo. Pri tem je potrebno navesti podrobnosti glede izvedenih kontrolnih ukrepov v skladu z 19. členom tega pravilnika.
(2) Supresivno cepljenje se izvede le:
(a) znotraj okuženega območja;
(b) na označenih gospodarstvih, na katerih veljajo ukrepi, določeni v tretjem odstavku 10. člena tega pravilnika.

(1) Ukrepi iz drugega do šestega odstavka tega člena, ki veljajo na območju cepljenja, morajo ostati v veljavi od začetka cepljenja v nujnih primerih in najmanj 30 dni po zaključku takega cepljenja.
(2) Prepovedani so premiki živih živali dovzetnih vrst med gospodarstvi znotraj območja cepljenja ter izven njega.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko potem, ko je bil opravljen klinični pregled živali, kakor tudi živali v čredi izvora in živali v čredi, kamor so bile živali poslane, VURS izda odločbo, s katero odobri neposreden prevoz živali z namenom takojšnjega zakola v posebej odobreno klavnico znotraj območja cepljenja ali izjemoma v njegovi bližini.
(4) Sveže meso, pridobljeno od cepljenih živali, zaklanih v obdobju iz prvega odstavka tega člena, mora:
(a) biti opremljeno z oznako, določeno v Direktivi 2002/99/ES;
(b) biti skladiščeno in se prevažati ločeno od ostalega mesa, ki ni opremljeno z oznako iz prejšnje točke. Prevoz mesa iz te točke namenjenega v odobren obrat na obdelavo v skladu s 1. točko dela A Priloge 7, je potrebno opraviti v zapečatenih zabojnikih.
(5) Mleko in mlečne izdelke, pridobljene od cepljenih živali, je dovoljeno dajati v promet za prehrano ljudi pod pogojem, da so obdelani vsaj po enem postopku iz delov A in B Priloge 9. Obdelava poteka pod pogoji iz šestega odstavka tega člena v obratih znotraj območja cepljenja, ali če v takem območju ni nobenega obrata, v obratih izven območja cepljenja, kamor se surovo mleko prevaža pod pogoji iz osmega odstavka tega člena.
(6) Obrati iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) delo v obratu poteka pod stalnim nadzorom uradnega veterinarja;
(b) mleko, ki je uporabljeno v obratu, mora biti v skladu s prejšnjim odstavkom, ali pa mora biti surovo mleko pridobljeno od živali izven območja cepljenja;
(c) med proizvodnjo mora biti mleko iz območja cepljenja jasno označeno in ga je potrebno prevažati in skladiščiti ločeno od surovega mleka in izdelkov iz surovega mleka, ki niso namenjeni prometu iz območja cepljenja;
(č) prevoz surovega mleka iz gospodarstev zunaj območja cepljenja v obrate, mora potekati z očiščenimi in razkuženimi prevoznimi sredstvi, ki pred prevozom niso bila v stiku z gospodarstvi znotraj območja pod omejitvami, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst.
(7) Certifikate za mleko namenjeno trgovanju med državami članicami, s katerimi se potrjuje skladnost s pogoji iz prejšnjega odstavka, izda uradni veterinar. Nadzor nad izdajanjem certifikatov izvaja VURS, ki v primeru trgovanja med državami članicami, pošlje Komisiji in državam članicam seznam obratov, ki so odobreni za namene takega certificiranja.
(8) Prevoz surovega mleka iz gospodarstev znotraj območja cepljenja v obrate izven tega območja in predelava tega mleka morata potekati pod naslednjimi pogoji:
(a) predelavo surovega mleka od živali dovzetnih vrst, ki se redijo v območju cepljenja, v obratih izven tega območja, odobri VURS;
(b) odobritev mora zajemati načrt poti prevoza mleka v predviden obrat;
(c) prevozna sredstva morajo biti izdelana in vzdrževana na način, da je preprečeno iztekanje mleka med prevozom; med postopki črpanja v cisterno in iz nje je potrebno preprečiti vsakršno pršenje mleka; pred nameravanim prevozom morajo biti prevozna sredstva očiščena in razkužena.
(č) preden prevozno sredstvo zapusti gospodarstvo, na katerem se je zbiralo mleko živali dovzetnih vrst, je potrebno očistiti in razkužiti vse priključne cevi, pnevmatike, platišča, spodnji del vozila ter morebitno razlito mleko; po zadnji razkužbi in preden zapusti območje cepljenja, prevozno sredstvo ne sme več priti v stik z gospodarstvi znotraj območja cepljenja, na katerih se redijo živali dovzetnih vrst;
(d) posamezna prevozna sredstva morajo biti označena in se smejo uporabljati le v določenih geografskih ali upravnih območjih; v primeru vstopa v drugo geografsko ali upravno območje jih je potrebno očistiti in razkužiti; čiščenje in razkuževanje je potrebno opraviti pod uradnim veterinarskim nadzorom.
(9) Zbiranje, prevoz in laboratorijska obdelava vzorcev surovega mleka, ki izvira od živali dovzetnih vrst iz gospodarstev znotraj območja cepljenja, ni dovoljena. Izjema je zbiranje, prevoz in obdelava vzorcev v diagnostičnem laboratoriju, ki ga za diagnostiko SIP odobri VURS.
(10) VURS začasno prepove pridobivanje semena za osemenjevanje od živali donorjev dovzetnih vrst, ki se redijo v osemenjevalnih središčih na območju cepljenja.
(11) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko VURS izda odločbo, s katero dovoli pridobivanje semena v osemenjevalnih središčih za namene pridobivanja zamrznjenega semena pod naslednjimi pogoji:
(a) seme, zbrano v obdobju, ki je določeno v prvem odstavku tega člena, se mora ločeno skladiščiti vsaj 30 dni, in
(b) tako pridobljeno seme mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da žival donor ni bila cepljenja in veljajo pogoji iz točk b) in c) tretjega odstavka 26. člena tega pravilnika, ali
– da je žival donor bila cepljena, pred cepljenjem pa je bil opravljen test za dokaz protiteles proti virusu SIP, ki je bil negativen; in
– da je bil opravljen test za dokaz virusa ali genoma virusa z negativnim rezultatom, ali pa je bil ob zaključku karantene za seme, na vzorcih, odvzetih vsem živalim dovzetnih vrst, prisotnim v omenjenem obdobju v osemenjevalnem centru, opravljen odobren test za dokaz protiteles proti nestrukturnim proteinom, ki je bil negativen; in
– da seme izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 4. člena Poglavja I Direktive Sveta 88/407/EGS z dne 14. junija 1988 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet med državami članicami Evropske skupnosti in za uvoz globoko zamrznjenega semena domačih živali iz vrst govedi (UL L št. 194, z dne 22. julija 1988, stran 10, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 88/407/EGS).
(12) Prepovedano je pridobivanje jajčnih celic in zarodkov od živali donorjev.
(13) Za dajanje v promet izdelkov živalskega izvora, razen tistih iz enajstega in dvanajstega odstavka tega člena, veljajo pogoji iz 28., 29., 30., in 39. člena tega pravilnika.

(1) Ukrepi, uvedeni na območju cepljenja po drugem do šestem odstavku tega člena, ostanejo v veljavi najmanj 30 dni po zaključku cepljenja v nujnih primerih in do izvršitve ukrepov iz 54. in 55. člena tega pravilnika.
(2) Prepovedani so premiki živih živali dovzetnih vrst med gospodarstvi znotraj območja cepljenja ter izven njega.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko VURS izda odločbo, s katero odobri neposreden prevoz živali dovzetnih vrst iz gospodarstev iz petega odstavka 55. člena tega pravilnika, v takojšen zakol v odobreni klavnici znotraj območja cepljenja, ali izjemoma v njegovi neposredni bližini pod naslednjimi pogoji:
(a) živali med prevozom v klavnico ter v klavnici ne smejo priti v stik z drugimi živalmi dovzetnih vrst;
(b) med prevozom mora živali spremljati veterinarsko spričevalo, s katerim uradni veterinar potrjuje, da so bile vse živali dovzetnih vrst na gospodarstvu izvora ali pošiljanja vključene v preiskave, predvidene v drugem odstavku 54. člena tega pravilnika;
(c) pred nakladanjem in po razkladanju živali je treba prevozna sredstva očistiti in razkužiti; o datumu in uri čiščenja in razkuževanja je potrebno voditi ustrezno evidenco;
(č) pregled živali pred zakolom s katerim se potrdi, da so živali proste SIP oziroma, da ne kažejo nobenih znakov te bolezni, opravi uradni veterinar največ 24 ur pred nameravanim klanjem.
(4) Dajanje v promet svežega mesa, razen drobovine, na območju cepljenja in zunaj njega, pridobljenega od cepljenega goveda in drobnice, v obdobju iz prvega odstavka tega člena, z odločbo odobri VURS pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) delo v obratu poteka pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) dovoljeno je predelovati le:
– sveže meso, razen drobovine, ki je bilo obdelano po postopku, opisanem v 1., 3. in 4. točki dela A Priloge 8, ali
– sveže meso, pridobljeno od živali, ki so se redile in bile zaklane zunaj območja cepljenja;
(c) sveže meso mora biti označeno z veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa, pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa ter mesa gojene divjadi in v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo, dajanje na trg ter uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov;
(č) med proizvodnjo mora biti sveže meso iz tega člena jasno označeno in ga je potrebno v skladu s tem pravilnikom prevažati ter skladiščiti ločeno od mesa z drugačnim zdravstvenim statusom.
(5) Certifikate za sveže meso namenjeno trgovanju med državami članicami, s katerimi se potrjuje skladnost s pogoji iz prejšnjega odstavka, izda uradni veterinar.
(6) Nadzor nad izdajanjem certifikatov izvaja VURS, ki v primeru trgovanja med državami članicami, pošlje Komisiji in državam članicam seznam obratov, ki so odobreni za namene takega certificiranja.
(7) Sveže meso, pridobljeno od cepljenih prašičev, zaklanih v obdobju iz prvega odstavka tega člena, mora:
(a) biti označeno v skladu z določili Direktive 2002/99/ES;
(b) biti ločeno od mesa brez oznake iz prejšnje točke in prevažano v odobren obrat na obdelavo v skladu s 1. točko dela A Priloge 7, v zapečatenih zabojnikih.
(8) Mleko in mlečne izdelke, pridobljene od cepljenih živali, je dovoljeno dajati v promet znotraj ali zunaj območja cepljenja pod pogojem, da so, glede na to, ali so namenjeni prehrani ljudi ali ne, obdelani vsaj po enem postopku iz delov A in B Priloge 9. Obdelava poteka pod pogoji iz petega do devetega odstavka prejšnjega člena in v obratih znotraj ali zunaj območja cepljenja.
(9) Za pridobivanje semena, jajčnih celic in zarodkov od živali dovzetnih vrst ostanejo še naprej v veljavi ukrepi iz desetega in dvanajstega odstavka prejšnjega člena.
(10) Za dajanje v promet izdelkov živalskega izvora, razen tistih iz četrtega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena, veljajo pogoji, določeni v 28., 29., 30. in 39. členu tega pravilnika.

(1) Ukrepi na območju cepljenja, predvideni v drugem in tretjem odstavku tega člena, veljajo najmanj 30 dni po zaključku cepljenja v nujnih primerih in do zaključka kliničnih in seroloških preiskav.
(2) Preiskave se opravijo z namenom, da se ugotovijo tiste črede živali dovzetnih vrst, ki so bile v stiku z virusom SIP in ne kažejo očitnih kliničnih znakov bolezni. Preiskave vključujejo klinični pregled vseh živali dovzetnih vrst v vseh čredah znotraj območja cepljenja ter laboratorijske preiskave v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(3) Laboratorijske preiskave izvaja diagnostični laboratorij, odobren za diagnostiko SIP, z odobrenimi testi, in so v skladu z enim od naslednjih pogojev:
(a) preiskave za dokaz okužbe z virusom SIP, ali s testom za dokaz protiteles proti nestrukturnim proteinom virusa SIP, ali z drugo odobreno metodo, morajo izpolnjevati merila za vzorčenje na gospodarstvih, podrobno opisana v točki 2.2 Priloge 3. Kadar VURS dodatno uporabi kontrolne živali, je potrebno upoštevati pogoje za ponovno naselitev živali na okuženih gospodarstvih iz Priloge 5;
(b) preiskave za dokaz protiteles proti nestrukturnim proteinom virusa SIP se opravijo na vzorcih, odvzetih vsem cepljenim živalim dovzetnih vrst ter njihovim necepljenim potomcem v vseh čredah znotraj območja cepljenja.

(1) Za gospodarstva z živalmi dovzetnih vrst VURS odredi:
(a) da se v skladu z rezultati preiskave iz drugega odstavka prejšnjega člena ter kriteriji iz Priloge 1 razvrstijo v kategorije;
(b) da se na gospodarstvih izvajajo ukrepi iz drugega do četrtega odstavka tega člena.
(2) Na gospodarstvih z vsaj eno živaljo, za katero se sumi, da je okužena in je, v skladu z določili iz Priloge 1 tega pravilnika, potrjena prisotnost virusa SIP, se uvedejo ukrepi iz 10. in 19. člena tega pravilnika.
(3) Na gospodarstvih z najmanj eno dovzetno živaljo, za katero se sumi, da se je v predhodnem stiku z virusom SIP okužila, čeprav so nadaljnje preiskave, opravljene pri vseh živalih dovzetnih vrst na gospodarstvu, potrdile odsotnost virusa SIP, odredi VURS vsaj naslednje ukrepe:
(a) živali dovzetnih vrst na gospodarstvu je potrebno:
– pokončati in trupla neškodljivo uničiti, ali
– živali razvrstiti v kategorije:
1. živali, ki so pozitivno reagirale na vsaj en odobren test določen v tretjem odstavku prejšnjega člena, je potrebno pokončati in neškodljivo uničiti in
2. preostale živali dovzetnih vrst na gospodarstvu se zakolje v odobreni klavnici pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) čiščenje in razkuževanje gospodarstev v skladu z 11. členom tega pravilnika;
(c) ponovna naselitev živali v skladu s Prilogo 5.
(4) VURS za proizvode, pridobljene od živali dovzetnih vrst in proizvedene v obdobju, določenem v prvem odstavku prejšnjega člena z odločbo določi naslednje pogoje za njihovo uporabo in promet:
(a) za sveže meso, pridobljeno od živali iz 1. točke druge alinee pod a) prejšnjega odstavka, veljajo določbe 53. člena tega pravilnika, in sicer določbe četrtega odstavka za meso prežvekovalcev ter določbe iz sedmega odstavka za meso prašičev;
(b) mleko in mlečni izdelki, pridobljeni od živali iz 2. točke druge alinee pod a) prejšnjega odstavka, morajo biti obdelani, odvisno od namena uporabe, vsaj po enem od postopkov iz delov A in B priloge 9 ter v skladu z določbami iz petega do devetega odstavka 52. člena tega pravilnika.
(5) Za živali dovzetnih vrst na gospodarstvih, na katerih je bila v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena uradno izključena prisotnost predhodne ali trenutne okužbe z virusom SIP, veljajo ukrepi iz 56. člena tega pravilnika.

(1) VURS odredi, da ukrepi iz drugega do šestega odstavka tega člena, ki veljajo na območju cepljenja, ostanejo v veljavi od zaključka izvršitve ukrepov iz prejšnjega člena in dokler ni v skladu s 57. členom tega pravilnika ponovno priznan status prost SIP ter okužbe.
(2) Premiki živali dovzetnih vrst med gospodarstvi znotraj območja cepljenja so pod nadzorom uradnega veterinarja.
(3) Prepovedani so premiki živali dovzetnih vrst izven območja cepljenja. Izjemoma lahko pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku 53. člena tega pravilnika, VURS izda odločbo, s katero dovoli prevoz živali dovzetnih vrst neposredno v klavnico za takojšen zakol.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka, lahko VURS dovoli prevoz necepljenih živali dovzetnih vrst pod naslednjimi pogoji:
(a) da je bil v 24 urah pred nakladanjem opravljen klinični pregled živali dovzetnih vrst na gospodarstvu in nobena ni kazala kliničnih znakov SIP,
(b) da so živali neprekinjeno bivale na gospodarstvu izvora vsaj 30 dni in v tem obdobju ni bila na gospodarstvo pripeljana nobena žival dovzetne vrste,
(c) da se gospodarstvo izvora ne nahaja na okuženem ali ogroženem območju,
(č) da so bile živali, namenjene za prevoz, ob koncu izolacije bodisi posamično pregledane s preiskavo za dokaz protiteles proti virusu SIP in je bil rezultat negativen, ali pa je bila na zadevnem gospodarstvu, ne glede na vrsto živali, opravljena serološka preiskava v skladu s točko 2.2 Priloge 3 in
(d) da med prevozom iz gospodarstva izvora v namembni kraj, živali ne pridejo v stik z virom okužbe.
(5) Prepovedani so premiki necepljenih potomcev cepljenih ženskih živali iz gospodarstva izvora, razen če se prevažajo:
(a) na gospodarstvo z enakim zdravstvenim statusom kot gospodarstvo izvora;
(b) v klavnico za takojšen zakol;
(c) na gospodarstvo, ki ga odobri uradni veterinar, od koder se lahko peljejo neposredno v klavnico;
(č) na katerokoli gospodarstvo, po tem, ko je bila pred odhodom iz gospodarstva izvora živalim odvzeta kri in opravljene serološke preiskave za dokaz protiteles proti virusu SIP, in je bil rezultat negativen.
(6) VURS izda odločbo, s katero dovoli dajanje v promet svežega mesa, pridobljenega od necepljenih živali dovzetnih vrst v in izven območja cepljenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) da so, ali zaključeni vsi ukrepi iz tretjega odstavka prejšnjega člena na celotnem območju cepljenja, ali pa se živali pod pogoji iz tretjega odstavka ali točke č) četrtega odstavka tega člena prevažajo v klavnico;
(b) delo v obratu poteka pod nadzorom uradnega veterinarja;
(c) za predelavo se lahko uporabi samo:
– sveže meso, ki je bilo pridobljeno od živali iz točke a) tega odstavka, ali od živali, ki so se redile ali bile zaklane izven območja cepljenja ali
– meso iz osmega odstavka tega člena;
(č) sveže meso mora biti označeno z veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa, pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa ter mesa gojene divjadi in v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo, dajanje na trg ter uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov;
(d) med proizvodnjo mora biti sveže meso, iz tega člena, jasno označeno in ga je potrebno prevažati ter skladiščiti ločeno od mesa z drugačnim zdravstvenim statusom.
(7) Sveže meso, pridobljeno od cepljenih živali dovzetnih vrst ali necepljenih potomcev cepljenih ženskih živali, zaklanih v obdobju iz prvega odstavka tega člena mora:
(a) biti opremljeno z oznako, določeno v Direktivi 2002/99/ES;
(b) biti ločeno od mesa, ki ni označeno v skladu z Direktivo 2002/99/ES in se mora na obdelavo v skladu s 1. točko dela A Priloge 7, prevažati v odobren obrat, v zapečatenih zabojnikih.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko uradni veterinar dovoli dajanje v promet mesa in drobovine, pridobljenega od cepljenih prežvekovalcev ali njihovih necepljenih sero pozitivnih potomcev v in izven območja cepljenja, pod naslednjimi pogoji:
(a) da delo v obratu poteka pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) da se za predelavo lahko uporabi samo:
– sveže meso brez drobovine, ki je bilo obdelano na način, določen v 1., 3. in 4. točki dela A Priloge 8,
– sveže meso iz šestega odstavka tega člena in
– sveže meso, pridobljeno od živali, ki so se redile ali bile zaklane izven območja cepljenja.
(c) sveže meso mora biti označeno z veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa, pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa ter mesa gojene divjadi in v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarske pogoje za proizvodnjo, dajanje na trg ter uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov;
(č) med proizvodnjo mora biti sveže meso iz tega člena jasno označeno in ga je potrebno prevažati ter skladiščiti ločeno od mesa z drugačnim zdravstvenim statusom.
(9) Ne glede na določbe sedmega odstavka tega člena uradni veterinar lahko dovoli uporabo mesa cepljenih prašičev in njihovih necepljenih in serološko pozitivnih potomcev, pridobljenega v obdobju od začetka preiskav do zaključka ukrepov iz 57. člena tega pravilnika na celotnem območju cepljenja in do preteka vsaj 3 mesecev od zadnjega izbruha na tem območju, vendar le za potrebe notranjega trga na in izven območja cepljenja ter pod naslednjimi pogoji:
(a) da delo v obratu poteka pod nadzorom uradnega veterinarja;
(b) da se za predelavo lahko uporabi samo:
– sveže meso, pridobljeno od živali, ki izvirajo iz gospodarstev, ki so v skladu s pogoji iz petega odstavka prejšnjega člena, ali
– sveže meso, pridobljeno od živali, ki so se redile in bile zaklane izven območja cepljenja;
(c) sveže meso mora biti opremljeno z oznako, določeno v Direktivi 2002/99/ES;
(č) med proizvodnjo mora biti takšno sveže meso jasno označeno in ga je potrebno prevažati ter skladiščiti ločeno od mesa z drugačnim zdravstvenim statusom.
(10) VURS lahko Komisijo zaprosi za izdajo odločbe, s katero se dovoli dajanje na trg mesa iz prejšnjega odstavka, ki izvira iz druge države članice.
(11) Certifikate za meso namenjeno trgovanju med državami članicami, s katerimi se potrjuje skladnost s pogoji iz šestega, osmega in kjer je primerno desetega odstavka tega člena izda uradni veterinar.
(12) Nadzor nad izdajanjem certifikatov izvaja VURS, ki v primeru trgovanja med državami članicami, pošlje Komisiji in državam članicam seznam obratov, ki so odobreni za namene takega certificiranja.
(13) Ne glede na določbo osmega odstavka, lahko VURS zaprosi Komisijo za uporabo posebne oznake zdravstvene ustreznosti, ki se je ne da zamenjati z oznako iz točke c) osmega in devetega odstavka, za meso prežvekovalcev, ki ni bilo obdelano v skladu z delom A Priloge 8 in mleto meso in mesne pripravke, proizvedene iz tega mesa, ki so namenjeni za dajanje v promet na specifičnem območju.
(14) Mleko in mlečne izdelke, pridobljene od cepljenih živali, je dovoljeno dajati v promet znotraj območja cepljenja ali zunaj njega pod pogojem, da so, glede na to, ali so namenjeni prehrani ljudi ali ne, obdelani vsaj po enem postopku iz delov A in B Priloge 9. Obdelava mora potekati v obratu znotraj območja cepljenja.ali pod pogoji iz petega do osmega odstavka 52. člena tega pravilnika.
(15) Zbiranje, prevoz in laboratorijska obdelava vzorcev surovega mleka, ki izvira od živali dovzetnih vrst iz gospodarstev znotraj okuženega območja ni dovoljena. Izjema je zbiranje, prevoz in obdelava vzorcev v diagnostičnem laboratoriju, ki ga za diagnostiko SIP odobri VURS.
(16) Za dajanje v promet izdelkov živalskega izvora, razen tistih iz šestega do enajstega in trinajstega do petnajstega odstavka tega člena, veljajo pogoji, predvideni v 28., 29., 30. in 40. členu tega pravilnika.

Republika Slovenija ali del države ponovno pridobi status prosta SIP in okužbe po postopku, ki je določen v tretjem odstavku 89. člena Direktive Sveta 2003/85/ES ter v skladu s pogoji iz 58. in 59. člena tega pravilnika.

(1) Republika Slovenija ali del države v primeru regionalizacije v skladu s 43. členom tega pravilnika, ponovno pridobi status prosta SIP in okužbe po izkoreninjenju bolezni in brez izvedbe cepljenja ter pod naslednjimi pogoji:
a) da so izvršeni vsi ukrepi iz 34. in 42. člena tega pravilnika in
b) da je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
– izpolnjena so vsa priporočila Mednarodnega zoosanitarnega kodeksa Mednarodne organizacije za zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: OIE) iz poglavja o SIP z vsemi spremembami,
– od zadnjega potrjenega izbruha SIP so minili vsaj trije meseci in je klinični in laboratorijski nadzor, opravljen v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika, potrdil odsotnost okužbe z virusom SIP v državi ali delu države.
(2) VURS na Komisijo vloži prošnjo za ponovno pridobitev statusa države proste SIP in okužbe.

(1) Republika Slovenija ali del države v primeru regionalizacije v skladu s 43. členom tega pravilnika, ponovno pridobi status prosta SIP in okužbe po izkoreninjenju bolezni in je bilo opravljeno cepljenje, ter pod naslednjimi pogoji:
a) da so bili izvedeni vsi ukrepi iz 34., 42., 52., 53., 54. in 55. člena tega pravilnika, in
b) da je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
– izpolnjena so vsa priporočila Mednarodnega zoosanitarnega kodeksa OIE iz poglavja o SIP z vsemi spremembami;
– od zakola zadnje cepljene živali so minili vsaj trije meseci in je bil v skladu s smernicami, določenimi v tretjem odstavku 70. člena Direktive 2003/85/ES, opravljen serološki nadzor;
– od zadnjega izbruha SIP ali od konca cepljenja v nujnih primerih, v kolikor je bilo cepljenje zaključeno po zadnjem izbruhu SIP, je minilo vsaj šest mesecev in je serološka preiskava, opravljena v skladu s smernicami, določenimi v tretjem odstavku 70. člena Direktive 2003/85/ES, ki temelji na odkritju protiteles proti nestrukturiranim proteinom virusa SIP, izključila okužbo cepljenih živali.
(2) VURS na Komisijo vloži prošnjo za ponovno pridobitev statusa države proste SIP in okužbe.

V primeru, da so izpolnjene zahteve iz 34. in 42. člena tega pravilnika ter so opravljene klinične in serološke preiskave v skladu s 54. členom in so bili izvedeni ukrepi iz 55. člena tega pravilnika, lahko VURS za preklic omejitev, ki veljajo v zvezi z izbruhom SIP, zaprosi Komisijo.

Izvajanje dodatnega certificiranja za trgovanje z dovzetnimi vrstami živali ali živalskimi proizvodi znotraj Skupnosti, ki se zahteva v skladu s tem pravilnikom, dokler Republika Slovenija ali njen del, v skladu z 58. in 59. členom tega pravilnika, ponovno ne pridobi statusa prosta SIP in okužbe, zagotovi VURS.

(1) Prepovedani so premiki cepljenih živali dovzetnih vrst v države članice.
(2) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega odstavka lahko VURS Komisiji predlaga posebne ukrepe za cepljene živali dovzetnih vrst, ki se nahajajo v živalskih vrtovih in so vključene v programe ohranitve divjadi ali se redijo kot vir rejnih živali na posestvih, odobrenih kot priznane rejske organizacije (testne postaje, vzrejališča mladih bikov, selekcijske farme za prašiče, pripustne postaje in osemenjevalna središča) nujno potrebne za ohranitev vrste, s strani ministra pristojnega za živinorejo in v skladu s primernimi priporočili Mednarodnega zoosanitarnega kodeksa OIE.

(1) Delo z živim virusom SIP za raziskave in diagnostiko se lahko izvaja le v odobrenih laboratorijih iz dela A Priloge 11, ki je sestavni del tega pravilnika;
(2) VURS opravlja nadzor nad laboratoriji in zavodi ali drugimi osebami (v nadaljnjem besedilu: laboratoriji in ustanove) v Republiki Sloveniji, ki delajo z živim virusom SIP, njegovim genomom, antigeni ali cepivi, pridobljenimi iz takih antigenov, za raziskave, diagnostiko ali proizvodnjo;
(3) Delo z živim virusom SIP za proizvodnjo ali inaktiviranih antigenov za proizvodnjo cepiv ali cepiv ter z njimi povezanih raziskav, se lahko izvaja le v odobrenih ustanovah in laboratorijih iz dela B Priloge 11;
(4) Delovanje laboratorijev in ustanov poteka v skladu s standardi o biološki varnosti ki so podrobno opisani v Prilogi 12, ki je sestavni del tega pravilnika.

Vodje laboratorijev in ustanov, ki delajo z živim virusom SIP morajo strokovnjakom Komisije, ki delujejo v sodelovanju z VURS omogočiti vstop in opravljanje naključnih pregledov, da se preveri., ali so sistemi varnosti, ki se uporabljajo v ustanovah in laboratorijih iz delov A in B Priloge 11, skladni s standardi o biološki varnosti, ki so podrobno opisani v Prilogi 12.

VURS redno pošilja na Komisijo osvežen spisek odobrenih laboratorijev in ustanov, ki delajo z živim virusom.

(1) Laboratorijske preiskave za dokaz prisotnosti SIP opravlja laboratorij, ki ga odobri VURS z odločbo.
(2) Laboratorijske preiskave za potrditev prisotnosti virusa SIP ali drugih virusov vezikularnih bolezni, opravlja v skladu z 68. členom tega pravilnika eden od laboratorijev iz dela A Priloge 11.
(3) Izpolnjevanje pogojev za odobritev laboratorija za delo z živim virusom SIP, se ugotovi v upravnem postopku, na podlagi vloge, ki jo laboratorij vloži na VURS.
(4) V primeru, da je v delu A Priloge 11 naveden več kot en nacionalni laboratorij, na ozemlju Republike Slovenije, VURS enega od teh laboratorijev imenuje kot nacionalni referenčni laboratorij (v nadaljnjem besedilu: NRL), ki je odgovoren za usklajevanje diagnostičnih standardov in metod.
(5) NRL mora opravljati vsaj funkcije in naloge, določene v prilogi 15, ki je sestavni del tega pravilnika. Sodeluje z Referenčnim laboratorijem Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: CRL), kot je določeno v 67. členu tega pravilnika, in mora zagotavljati pošiljanje ustreznih vzorcev v referenčni laboratorij Skupnosti.
(6) V primeru, da na ozemlju Republike Slovenije ni mogoče odobriti nacionalnega referenčnega laboratorija, mora VURS zagotoviti izvajanje funkcij in nalog nacionalnega referenčnega laboratorija v nacionalnem referenčnem laboratoriju druge države članice. VURS mora s pristojno oblastjo države članice na ozemlju katere se nahaja nacionalni referenčni laboratorij, ki nudi storitve, z medsebojnim sporazumom formalni urediti sodelovanje. O sklenjenem sporazumu je treba uradno obvestiti Komisijo. Tako sodelovanje se navede v posebnem stolpcu tabele v delu A Priloge 11.
(7) Laboratorijske preiskave, predvidene po tem pravilniku, se opravljajo zlasti za potrditev ali izključitev SIP ter izključitev drugih vezikularnih bolezni.
(8) V primeru potrditve izbruha SIP in identifikacije serotipa virusa, se glede na referenčne cepne seve, virus določi antigensko in če je to potrebno, v sodelovanju z referenčnim laboratorijem Skupnosti.
(9) Vzorci odvzeti od domačih rejnih živali, ki kažejo znake vezikularne bolezni, in kjer ni bil ugotovljen virus SIP in ne virus vezikularne bolezni prašičev, se pošljejo v referenčni laboratorij Skupnosti za nadaljnje preiskave.
(10) Nacionalni referenčni laboratorij mora biti ustrezno opremljen, imeti mora dovolj osebja, ki je usposobljeno za opravljanje laboratorijskih preiskav, zahtevanih v skladu s tem pravilnikom.

Nacionalni referenčni laboratorij sodeluje z referenčnim laboratorijem Skupnosti.

Nacionalni laboratoriji morajo uporabljati teste in standardne diagnostične postopke, določene v Prilogi 13.

(1) VURS pripravi načrt ukrepov ob pojavu bolezni (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov), v katerem so podrobno opredeljeni nacionalni ukrepi, potrebni za ohranjanje visoke ravni osveščenosti in pripravljenosti na SIP ter ukrepi za varovanje okolja, ki se izvedejo v primeru izbruha SIP.
(2) V načrtu ukrepov je potrebno opredeliti dostop do vseh objektov, opreme, osebja in drugih ustreznih materialov, potrebnih za hitro in učinkovito izkoreninjenje SIP, zagotoviti usklajevanje s sosednjimi državami članicami ter spodbujati sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami.
(3) V načrtu ukrepov je potrebno predvideti ukrepe za primer izbruha, ki je določen v dvanajsti alinei priloge 17, ki je sestavni del tega pravilnika ter navesti:
(a) potrebe po cepivu za primer cepljenja v nujnih primerih in
(b) regije, v katerih so območja z visoko gostoto populacije rejnih živali, pri čemer je potrebno upoštevanje kriterijev iz Priloge 10.
(4) V načrtu ukrepov je potrebno opredeliti vse potrebne ukrepe, da se, kolikor je to mogoče, preprečijo negativni vplivi na okolje, ter istočasno zagotoviti najvišjo raven obvladovanja bolezni in kar najbolj zmanjšati škodo zaradi izbruha, zlasti kadar je treba zakopati ali sežgati trupla poginulih ali pokončanih živali na kraju samem.
(5) Kriteriji in zahteve za pripravo načrta ukrepov so opredeljene v Prilogi 17.
(6) VURS mora vse pomembne spremembe odobrenega načrta ukrepov takoj sporočiti Komisiji.
(7) VURS mora vsakih pet let posodobiti načrt ukrepov, zlasti glede simulacijskih vaj iz 70. člena tega pravilnika in ga predložiti Komisiji v odobritev.

(1) Simulacijske vaje se izvajajo v skladu z odobrenim načrtom ukrepov ter določili Priloge 17.
(2) Če je to izvedljivo in smiselno, se simulacijske vaje izvajajo v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi sosednjih držav članic ali tretjih držav.
(3) VURS o rezultatih simulacijskih vaj obvesti Komisijo. Podatki se predložijo v skladu z 8. členom Direktive Sveta 64/432/EGS.

(1) V primeru izbruha SIP, generalni direktor VURS, ki je tudi vodja DSNB, takoj skliče DSNB.
(2) DSNB vodi in spremlja delovanje lokalnih središč za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: LSNB), ki so določena v 74. členu tega pravilnika. Nekatere naloge DSNB se lahko pozneje prenesejo na LSNB, ki delujejo na lokalnem nivoju, kot je določeno v točki p) drugega odstavka 2. člena Direktive 64/432/EGS, ali na višji ravni, pod pogojem, da ni vpliva na naloge DSNB.
(3) Naloge DSNB so:
(a) priprava potrebnih ukrepov nadzora;
(b) zagotavljanje hitrega in učinkovita izvajanja ukrepov s strani LSNB;
(c) vpoklic osebja v LSNB;
(č) obveščanje Komisije, pristojnih organov drugih držav članic in drugih državnih organov, vključno s pristojnimi in drugimi organi za okolje, kot tudi veterinarskih, kmetijskih in trgovskih organizacij;
(d) organizacija akcij cepljenja v nujnih primerih ter določitev meja območja cepljenja;
(e) povezovanje z diagnostičnimi laboratoriji;
(f) povezovanje z organi, pristojnimi za okolje, z namenom usklajevanja ukrepov za zagotavljanje varnosti v veterinarstvu in v okolju;
(g) povezovanje z mediji;
(h) povezovanje s policijo in civilno zaščito za zagotovitev ustreznega izvajanja posebnih pravnih ukrepov.

(1) DSNB mora imeti za vodenje učinkovite akcije izkoreninjenja bolezni vsa potrebna sredstva, vključno z osebjem, objekti in napravami ter opremo.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka morajo zajemati vsaj:
(a) KMG – MID ter sistem za določanje lokacije živali, po možnosti računalniško podprt;
(b) vsa ustrezna komunikacijska sredstva, vključno s telefoni, telefaksom ter po možnosti s pripomočki, ki omogočajo komuniciranje z mediji;
(c) komunikacijski sistem, po možnosti računalniško podprt, ki omogoča izmenjavo informacij z LSNB, laboratoriji in drugimi ustreznimi organizacijami;
(č) zemljevide in druge vire informacij, ki se lahko uporabijo pri usmerjanju ukrepov za obvladovanje bolezni;
(d) skupni dnevnik, v katerem se kronološko zapisujejo vsi dogodki v zvezi z izbruhom SIP in je na podlagi tega mogoče povezovati in usklajevati različne dejavnosti;
(e) sezname državnih in mednarodnih organizacij ter laboratorijev, s katerimi se je potrebno povezati v primeru izbruha SIP;
(f) sezname osebja in drugih ljudi, ki jih je v primeru izbruha SIP mogoče nemudoma vpoklicati za delo v LSNB ali strokovnih skupinah, ki so določene v 75. členu tega pravilnika;
(g) sezname pristojnih organov in teles za varstvo okolja, s katerimi se je potrebno povezati v primeru izbruha SIP;
(h) zemljevide z označenimi območji, kjer so primerni kraji za predelavo;
(i) sezname obdelovalnih in predelovalnih obratov, odobrenih za obdelavo ali predelavo trupel poginulih živali in živalskih odpadkov, ki bi v primeru izbruha SIP lahko izvajali te naloge; seznami naj zajemajo zlasti podatke o zmogljivosti obratov, naslov ter druge kontaktne podatke;
(j) sezname ukrepov za spremljanje in nadzor odtekanja razkužil, tkiv in telesnih tekočin, nastalih z razkrojem trupel poginulih živali, v okolje, zlasti v površinske vode in podtalnico.

(1) V primeru izbruha SIP vodja DSNB takoj ustanovi LSNB in zagotovi sredstva in druge pogoje za učinkovito delovanje LSNB
(2) VURS znotraj načrta ukrepov predvidi verjetno lokacijo LSNB, njegovo organizacijo, osebje, nastanitev, objekte in naprave ter opremo, sisteme upravljanja, komunikacijske linije ter poti za pretok informacij.
(3) LSNB deluje v tesnem sodelovanju in usklajeno z DSNB, zlasti v zvezi s tehničnimi zahtevami, določenimi v točki b) tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4) VURS zagotovi, da je LSNB organizirano tako, da lahko zagotavlja izvajanje ukrepov, določenih v tem pravilniku, ki se uvedejo v primeru izbruha SIP.

(1) VURS zagotovi da ima LSNB na razpolago potrebno osebje, objekte in naprave ter opremo, in jasno strukturirano ter učinkovito vodstvo za zagotavljanje takojšnjega izvajanja ukrepov za epizootiološko poizvedbo, varovanje okolja, predelavo trupel poginulih živali iz okuženih čred, uradni nadzor območij, sledenje, zakol zaradi dobrobiti živali ter zakol v nujnih primerih, temeljito čiščenje in razkuževanje ter druge higienske ukrepe, cepljenje v nujnih primerih in vse druge strateške odločitve.
(2) LSNB mora imeti vsaj:
(a) telefonsko linijo, rezervirano za komunikacijo z DSNB in več telefonskih linij, preko katerih se o uvedenih ukrepih obvešča vse zainteresirane;
(b) osebje na terenu, opremljeno s potrebnimi sredstvi za komunikacijo ter učinkovito upravljanje z vsemi potrebnimi podatki;
(c) sistem evidentiranja, po možnosti računalniško podprt, ki je povezan z DSNB ter vsemi potrebnimi bazami podatkov, laboratoriji in drugimi organizacijami;
(č) skupni dnevnik, v katerem se kronološko zapisujejo vsi dogodki v zvezi z izbruhom SIP in je na podlagi tega mogoče povezovati in usklajevati različne dejavnosti;
(d) posodobljene sezname oseb, vključno z zasebnimi veterinarji praktiki in lokalnih organizacij v vsaki regiji, s katerimi je potrebno stopiti v stik in se jih lahko vključi v primeru izbruha SIP;
(e) posodobljene sezname gospodarstev, za katera se lahko v primeru izbruha SIP uporabijo določbe 15. in 17. člena tega pravilnika;
(f) posodobljene popise razpoložljivih krajev za sežig in zakopavanje živali, pokončanih v skladu s tem pravilnikom, za katere se zahteva obdelava in predelava v skladu z zakonodajo Skupnosti in predpisi o varstvu okolja;
(g) posodobljen seznam pristojnih organov in teles za varstvo okolja, s katerimi se je potrebno povezati v primeru izbruha SIP;
(h) zemljevide z označenimi primernimi mesti za zakopavanje trupel poginulih živali, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaženje okolja, še zlasti ne površinskih voda ali podtalnice;
(i) seznam obdelovalnih in predelovalnih obratov, odobrenih za obdelavo ali predelavo trupel poginulih živali in živalskih odpadkov;
(j) seznam ukrepov za spremljanje in nadzor uhajanja razkužil, tkiv in telesnih tekočin, nastalih z razkrojem trupel poginulih živali v okolje, zlasti v površinske vode in podtalnico.

(1) Vodja DSNB imenuje strokovno skupino v stalni pripravljenosti, v kateri so enakovredno zastopani epizootiologi, veterinarji in virologi, ki z najnovejšimi strokovnimi spoznanji pomagajo VURS pri zagotavljanju pripravljenosti v primeru izbruha SIP.
(2) V primeru suma izbruha SIP strokovna skupina:
(a) oceni klinično sliko in epizootiološko stanje;
(b) svetuje glede vzorčenja in analiz, potrebnih za diagnosticiranje SIP, vključno z dodatnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti.
(3) V primeru izbruha SIP strokovna skupina:
(a) pripravi, vsaj ob prvem izbruhu in po potrebi na kraju samem, oceno klinične slike ter analizo epizootiološke poizvedbe, z namenom, da zbere podatke, potrebne za ugotavljanje:
– izvora okužbe,
– datuma vnosa povzročitelja okužbe,
– mogočega širjenja bolezni;
(b) poroča generalnemu direktorju VURS ter DSNB;
(c) svetuje o presejalnih testih, vzorčenju, preiskavah, nadzoru ter drugih ukrepih, ki jih je treba izvajati in o strategiji, ki jo je treba uveljavljati, vključno s svetovanjem o ukrepih biološke varnosti na gospodarstvih ali v objektih iz 16. člena tega pravilnika in v zvezi s cepljenjem v nujnih primerih;
(č) spremlja in vodi epizootiološko poizvedbo;
(d) dopolnjuje epizotiološke podatke z geografskimi, meteorološkimi in drugimi potrebnimi podatki;
(e) analizira epizootiološke podatke in v rednih presledkih pripravlja ocene tveganja;
(f) pomaga pri zagotavljanju pogojev, pod katerimi se trupla poginulih živali in živalski odpadki predelujejo na način, da se v čim večji meri preprečijo negativni vplivi na okolje.

(1) VURS lahko, če tako določa načrt ukrepov za potrebe cepljenja v nujnih primerih uvede ali vodi nacionalne banke antigenov in cepiv za shranjevanje zalog antigenov ali cepiv, odobrenih v skladu z Direktivo 2001/82/ES.
(2) VURS lahko iz razlogov po prejšnjem odstavku zagotovi obrate, da pakirajo in shranjujejo cepiva za cepljenje v nujnih primerih.
(3) Antigeni in gotova cepiva v nacionalnih bankah antigenov in cepiv morajo izpolnjevati minimalne standarde glede varnosti, sterilnosti in vsebnosti nestrukturnih proteinov, predpisane za banko antigenov in cepiv Skupnosti.
(4) V primeru, da Republika Slovenija vzdržuje nacionalno banko antigenov in cepiv, VURS obvešča Komisijo o zalogah antigenov in cepiv, ki jih hranijo. Ti podatki se v skladu z 8. členom Direktive 64/432/EGS, vsakih 12 mesecev predložijo Komisiji. Podatki o količinah in podtipih antigenov ali o odobrenih cepivih, ki se hranijo v nacionalni banki antigenov in cepiv, se štejejo za zaupne in jih ni dovoljeno objaviti.

(1) Za dostop do Banke antigenov in cepiv Skupnosti VURS naslovi prošnjo na Komisijo.
(2) V primeru, da Republika Slovenija vzdržuje Nacionalno banko antigenov in cepiv, ali pa je pridružena mednarodni banki antigenov in cepiv, ima do Banke antigenov in cepiv Skupnosti enake pravice in dolžnosti kakor države članice brez takih rezerv.

(1) V primeru potrditve SIP na območju Republike Slovenije, generalni direktor VURS odredi prepoved hranjenja vseh živali z odpadki iz gostinskih dejavnosti, ne glede na njihovo uporabo ali kraj bivanja.
(2) Takoj po prejemu obvestila, da pri divjadi obstaja sum okužbe s SIP, VURS izpelje predpisane ukrepe za potrditev ali izključitev bolezni. Opravijo se preiskave vse divjadi dovzetnih vrst, ki je bila uplenjena ali je poginila, vključno z laboratorijskimi preiskavami. O sumu na SIP VURS obvesti imetnike živali dovzetnih vrst ter lovske družine.
(3) Takoj po potrditvi prvega primera SIP pri divjadi VURS nemudoma izvede ukrepe za omejitev širjenja bolezni, ki so določeni v delu A Priloge 18, ki je sestavni del tega pravilnika in v skladu z delom B Priloge 18 pripravi načrt za izkoreninjenje SIP. O potrditvi bolezni VURS obvesti imetnike živali dovzetnih vrst ter lovce.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za nadzor, zatiranje in preprečevanje širjenja slinavke in parkljevke (Uradni list RS, št. 28/04) ter prilogi 2 in 4 Navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje slinavke in parkljevke (Aphtae epizooticae) (Uradni list RS, št. 30/99 in 59/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.