Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo in 65/05) in 24. člena Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01) ob soglasju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti – Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti – Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanih območjih.
Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.
S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov ter otrok Romov.
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
– 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ter slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
– 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami,
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
– 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:
– 35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
3. člen
(član predmetne komisije)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo nacionalnega preverjanja znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, in sicer:
– učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik, za 3 ure,
– učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.
4. člen
(drugi strokovni delavci)
Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca se v šolah z italijanskim učnim jezikom določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
12-16 učencev – 11 ur,
17-21 učencev – 15 ur.
Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 10 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 8 učencev.
V dvojezičnih osnovnih šolah se drugi strokovni delavec v 1. razredu vključi v vzgojno-izobraževalno delo v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa dvojezične osnovne šole pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v skupine.
V 2. in 3. razredu se v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa v dvojezičnih osnovnih šolah vključi drugi učitelj pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v skupine.
5. člen
(razredništvo, mentorstvo)
V 1., 7. in 9. razredu se za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa ene ure.
Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko.
6. člen
(učna obveznost ravnatelja)
Ravnatelj osnovne šole z več kot 16 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti, ravnatelj osnovne šole s 16 oddelki in manj pa mora v okviru delovne obveznosti opraviti 2 uri pouka, 3 ure podaljšanega bivanja ali 4 ure drugega strokovnega dela.
Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, sodi le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.
7. člen
(pomočnik ravnatelja)
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:
+-----------------------------+------------------------+--------------------+
| Število oddelkov | Učna obveznost | Ure drugega |
+--------------+--------------+-----+------------------+ strokovnega dela |
| 1. pom. | 2. pom. | ure | ure podaljšanega | |
| ravnatelja | ravnatelja |pouka| bivanja | |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 18,19 | 38,39 | 13 | 14 | 26 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 20,21 | 40,41 | 12 | 13 | 24 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 22,23 | 42,43 | 11 | 12 | 22 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 24,25 | 44,45 | 10 | 11 | 20 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 26,27 | 46,47 | 9 | 10 | 18 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 28,29 | 48,49 | 8 | 9 | 16 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 30,31 | 50,51 | 7 | 8 | 14 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 32,33 | 52,53 | 6 | 7 | 12 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 34,35 | 54,55 | 5 | 6 | 10 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
| 36,37 | 56,57 | 4 | 5 | 8 |
+--------------+--------------+-----+------------------+--------------------+
Učna obveznost tretjega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj kot je določeno za 37 oddelkov.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
8. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom.
9. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom in ne več kot dve delovni mesti.
10. člen
(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)
V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
+----------------+---------------------+
|Število oddelkov|Delež delovnega mesta|
+--------+-------+ |
| OD | DO | |
+--------+-------+---------------------+
| | 8 | 0,20 |
+--------+-------+---------------------+
| 9 | 12 | 0,25 |
+--------+-------+---------------------+
| 13 | 16 | 0,30 |
+--------+-------+---------------------+
| 17 | 20 | 0,35 |
+--------+-------+---------------------+
| 21 | 24 | 0,45 |
+--------+-------+---------------------+
| 25 | 28 | 0,55 |
+--------+-------+---------------------+
| 29 | 32 | 0,65 |
+--------+-------+---------------------+
| 33 | 36 | 0,75 |
+--------+-------+---------------------+
| 37 | 45 | 0,90 |
+--------+-------+---------------------+
| 46 | | 1 |
+--------+-------+---------------------+
11. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki.
12. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.
13. člen
(laborant)
Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 10 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.
14. člen
(spremljevalec gibalno oviranega učenca)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.
Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
15. člen
(računovodska dela)
V osnovni šoli s 15 oddelki se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora srednjo strokovno izobrazbo.
16. člen
(administrativna dela)
V osnovni šoli s 15 oddelki se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto pisarniškega referenta, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
17. člen
(računovodsko-administrativna dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest iz 15. in 16. člena tega pravilnika sistemizirajo dodatna delovna mesta računovodje ali pisarniškega referenta v skladu z naslednjimi merili:
za 20 do 27 oddelkov 0,50 delovnega mesta,
za 28 do 35 oddelkov 1 delovno mesto,
za 36 do 43 oddelkov 1,50 delovnega mesta,
za 44 in več oddelkov 2 delovni mesti.
18. člen
(tehnična dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira eno delovno mesto hišnika vzdrževalca, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom. Imeti mora srednjo poklicno izobrazbo.
V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika vzdrževalca.
V osnovni šoli z 20 oddelki in več z lastno kurilnico na trdna goriva se sistemizira eno delovno mesto kurjača. Imeti mora srednjo poklicno izobrazbo.
V osnovni šoli z manj kot 10 oddelki, ki ima lastno kurilnico na trdno gorivo, se sistemizira eno delovno mesto hišnika kurjača. Imeti mora srednjo poklicno izobrazbo.
V osnovni šoli se za pripravo malic sistemizira eno delovno mesto kuharja za 400 učencev. Imeti mora srednjo poklicno izobrazbo.
V osnovni šoli se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca. Imeti mora končano osnovno šolo.
V podružnici šole z majhnim številom oddelkov in učencev, v kateri na osnovi normativov za posamezne vrste tehničnih del ni mogoče sistemizirati ustreznih deležev delovnih mest tehničnih delavcev, lahko šola sistemizira kombinirano delovno mesto ali delež kombiniranega delovnega mesta za opravljanje tehničnih del. Zaposleni mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so nujna za delo, ki ga opravlja.
19. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest pisarniškega referenta, računovodje, hišnika vzdrževalca, kurjača in hišnika kurjača so čisti in kombinirani oddelki ter oddelki podaljšanega bivanja.
20. člen
(določitev števila oddelkov podaljšanega bivanja)
Število oddelkov podaljšanega bivanja, ki je merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu s 7. in 19. členom tega pravilnika ter določitev učne obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja, se določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja, ki ga šola izvaja, deli s 25. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.
21. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka v dvojezični osnovni šoli in v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom je 21 učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 16 učencev.
22. člen
(oddelki, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)
Če so v oddelek osnovne šole usmerjeni učenci s posebnimi potrebami, se število učencev v oddelku lahko zniža.
O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina ob upoštevanju predloga komisije za usmerjanje.
Če ob vključitvi učenca oziroma učencev s posebnimi potrebami, odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva povečanje števila oddelkov, mora šola pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju ministrstvo).
23. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 10 učencev, iz treh razredov ali več razredov pa 8 učencev.
24. člen
(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 21 učencev, za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci iz dveh ali več razredov pa 16 učencev.
Oddelek se oblikuje za najmanj 10 učencev, na podružnici šole pa za 8 učencev.
25. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu in 5. razredu osemletne osnovne šole, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ 30% ur likovne vzgoje v 7., 8. in 9. razredu ter izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije, je 17 učencev.
Normativ za oblikovanje skupine pri športni vzgoji v 5. razredu osemletne osnovne šole in od 6. razreda dalje je 17 učencev. Skupine se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. Če je število učencev ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz sosednjih razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v posamezni skupini najmanj 8 učencev.
V dvojezičnih šolah se učne skupine za madžarščino kot materni jezik v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih in za slovenščino kot drugi jezik v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju oblikujejo iz največ dveh oddelkov istega razreda.
Učne skupine pri posameznih predmetih v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pri katerih poteka pouk pretežno v madžarskem oziroma v slovenskem jeziku, se oblikujejo v skladu z izvedbenimi navodili.
26. člen
(učne skupine za izvedbo nivojskega pouka)
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznem predmetu je v šolah z italijanskim učnim jezikom praviloma za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda.
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene ravni zahtevnosti, je lahko največ 21 učencev.
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk dveh ravni zahtevnosti, je lahko največ 15 učencev.
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk vseh treh ravni zahtevnosti, je lahko največ 10 učencev.
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega pouka pri posameznih predmetih v dvojezičnih osnovnih šolah z enim ali dvema oddelkoma posameznega razreda je za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda, v dvojezičnih šolah s tremi ali štirimi oddelki posameznega razreda za največ dve skupini, v šolah s petimi in več oddelki posameznega razreda pa je za največ tri skupine večje.
Število učnih skupin pri slovenščini v prvem in drugem ocenjevalnem obdobju 4. razreda se v dvojezičnih šolah oblikuje v skladu z izvedbenimi navodili.
27. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)
Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 16 prišteje število oddelkov teh razredov (št. učencev: 16 + n, pri čemer je n število oddelkov).
Šole, ki po določilu prejšnjega odstavka oblikujejo manj kot 10 skupin, lahko oblikujejo 1 dodatno učno skupino.
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 21 učencev, razen pri predmetih, določenih v prvem odstavku 25. člena tega pravilnika.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko oblikuje več učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov v šolah, ki izvajajo pouk izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma tretjem letu in v primerih, da izbirni predmet vključuje narodnostne vsebine.
28. člen
(merila za oblikovanje skupin jutranjega varstva)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 21 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda.
29. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15 učencev.
30. člen
(šola v naravi)
Šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.
31. člen
(plavanje in smučanje, kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.
32. člen
(izjeme)
Število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 21., 23. in 24. členu ter skupin v 25., 26., 27. in 28. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za dva učenca.
Med šolskim letom se dodatni oddelek ali učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom.
Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer oziroma manjšega vpisa odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
33. člen
(učitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za obvezni program so:
– ure pouka v skladu s predmetnikom,
– ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
– ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
– ure pouka v 2. in 3. razredu v dvojezičnih šolah, pri katerih sodeluje v skladu z izvedbenimi navodili drugi učitelj.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za razširjeni program so:
– ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek oziroma v skladu z izvedbenimi navodili,
– program dela v podaljšanem bivanju,
– ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – 0,5 ure tedensko na oddelek,
– 2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski pevski zbor,
– 3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko za učence v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju,
– 20 ur letno na oddelek 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,
– 5 ur interesnih dejavnosti na skupino učencev 4. razreda osemletne osnovne šole za preverjanje in ocenjevanje znanja in praktičnih sposobnosti za vožnjo kolesa v prometu,
– največ 2 uri jutranjega varstva za skupino učencev 1. razreda dnevno.
Element za sistemizacijo delovnih mest so tudi ure dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami na podlagi odločbe o usmeritvi in ure dodatne strokovne pomoči za učence Rome.
34. člen
(drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:
– izvajanje šolskega svetovalnega dela,
– vodenje šolske knjižnice,
– organiziranje šolske prehrane,
– organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,
– delo laboranta.
35. člen
(administrativni, računovodski, tehnični in drugi delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:
– nudenje fizične pomoči gibalno oviranim učencem,
– opravljanje računovodskih del,
– opravljanje administrativnih del,
– opravljanje tehničnih vzdrževalnih del,
– pripravljanje šolskih malic,
– čiščenje šolskih prostorov.
36. člen
(pogodba o opravljanju storitev)
Šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
37. člen
(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)
Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 33., 34. in 35. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz:
– proračuna lokalne skupnosti,
– iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,
– iz drugih virov.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(pouk gospodinjstva)
Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred programa devetletne osnovne šole je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru naravoslovnih in tehniških dni.
Učenci se pri pouku delijo v učne skupine v skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v prvem odstavku 25. člena tega pravilnika.
39. člen
(predpisa, ki prenehata veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanih območjih (Uradni list RS, št. 82/03) in Odredba o normativih in standardih v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 37/97 in 62/01), uporabljata pa se do začetka uporabe tega pravilnika.
40. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2005.
Št. 011-03-20/2005
Ljubljana, dne 15. julija 2005.
EVA 2005-3311-0018
Minister
za šolstvo in šport
dr. Milan Zver l. r.
Soglašam!
György Tomka l. r.
Predsednik
Pomurske madžarske samopravne narodne skupnosti – Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség
Soglašam!
Silvano Sau l. r.
Predsednik
Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti – Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana
