Na podlagi 23. člena v povezavi z 72. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. In 58/03 – ZZK-1) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01) je Občinski svet občine Vrhnika na 25. seji, dne 14. 7. 2005 sprejel

(1) S tem odlokom se, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Vrhnika, sprejme občinski lokacijski načrt za javno prometno, energetsko, vodovodno, komunalno, vodno in drugo gospodarsko infrastrukturo v industrijski coni Sinja Gorica na Vrhniki (v nadaljnjem besedilu: občinski lokacijski načrt).
(2) Občinski lokacijski načrt je izdelal Primis Vrhnika d.d., pod številko naloge 19/05, julij. 2005, na podlagi osnutka programske zasnove za izdelavo zazidalnih načrtov (Zavod za načrtovanje Vrhnika, oktober 1984), projektne naloge in prometne študije »T« križišča in krožnega križišča.
(3) Program lokacijskega načrta temelji na programu priprave št. 14/1-352000-0007/02 z dne 21. 2. 2005.

(1) Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne, komunalne, vodne, in druge gospodarske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Vrhnika.

Sestavni deli lokacijskega načrta so: besedni del z mnenji nosilcev urejanja prostora, odlok ter grafični prikazi, ki se nanašajo na urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objekta in zunanjih površin ter rešitve infrastrukture.

Lokacijski načrt vsebuje:
 
A) Besedilo OLN
1. Odlok
B) Kartografski del OLN
–  Načrt namenske rabe prostora –
   Izsek iz prostorskih sestavin plana
   Občine Vrhnika                                      M 1: 5000
–  Načrt namenske rabe prostora –
   Izsek iz PUP za plansko celoto V3                   M 1: 2500
–  Povezava načrtovane ureditve
   s sosednjimi območji na DOF                         M 1: 2500
–  Prikaz meje ureditvenega območja
   na geodetskem načrtu                                M 1: 1000
–  Zasnova projektnih rešitev
   prometne infrastrukture                             M 1: 1000
–  Zasnova projektnih rešitev energetske,
   vodovodne in komunalne infrastrukture               M 1: 1000
–  Zasnova projektnih rešitev vodne infrastrukture     M 1: 1000
–  Karakteristični prerez ceste                          M 1: 50
–  Vzdolžni profil M 1: 1000/100
–  Načrt gradbenih parcel                              M 1: 1000
–  Zakoličbena situacija                               M 1: 1000
–  Vplivi na urbane in krajinske strukture
   v širšem območju na DOF                             M 1: 2500
C) Obvezne priloge OLN
1. Povzetek za javnost
2. Obrazložitev in utemeljitev OLN
3. Strokovne podlage
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju,
   sektorskih aktov in predpisov upoštevanih
   pri pripravi OLN
6. Seznam tehničnih elementov za zakoličbo
7. Ocena stroškov za izvedbo OLN
8. Program opremljanja zemljišč za gradnjo
9. Spis postopka priprave in sprejema OLN

(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta se nahaja v katastrskih občinah Stara Vrhnika, Blatna Brezovica in Velika Ligojna.
(2) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta je prikazano na geodetskem načrtu.

Ureditveno območje obsega del načrtovanega območja za proizvodne namene. Izvedena komunalna in prometna oprema bo omogočila planirano funkcijo proizvodne cone.

Načrt gradbenih parcel iz grafičnega dela temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov. Po realizaciji posegov se gradbene parcele v smislu funkcionalnih zemljišč lahko deli ali združuje.

Prometna ureditev
(1) Prometno omrežje sestoji iz cest C, C1, D in G.
Cesti D in G sta navezani na Tržaško cesto (državno cesto R II-409), cesta C pa je paralelna s Tržaško cesto in od nje oddaljena 400 m.
(2) Cesta C + C1
– dolžina 1080 m
– širina 7 m
– z obojestranskim pločnikom 2 x 2 m
– z obojestranskima bankinama 2 x 0,20 m
– Skupna dimenzija ceste je 11,40 m.
 
Cesta D:
– dolžina 675 m
– širina 7 m
– z obojestranskim pločnikom 2 x 2 m
– z obojestranskima bankinama 2 x 0,20 m
– Skupna dimenzija ceste je 11,40 m.
 
Cesta G:
– dolžina 440 m
– širina 7 m
– z obojestranskim pločnikom 2 x 2 m
– z obojestranskima bankinama 2 x 0,20 m
– Skupna dimenzija ceste je 11,40 m.
 
Podaljšek G1: odcep od krožišča na Rll-409 do nadvoza za Sinjo Gorico dolžina 220 m
– širina 6 m
– z obojestranskim pločnikom 2 x 1,60 m
– z obojestranskima bankinama 2 x 0,20 m
– Skupna dimenzija ceste je 9,60 m.
 
(3) Cesta D se odcepi od Tržaške ceste v km 11,911 na mestu obstoječega križišča, ki se ga preuredi v križišče z levo zavijalnimi pasovi – Križišče 2. Nadaljnji potek je med obstoječimi objekti Unichema in mizarstva Vidmar ter se seka s cestama C1 in C v Križišču 4.
Cesta G se v km 12,161 odcepi v obstoječem križišču, ki se preuredi v krožišče – Krožišče 1. Nadaljnji potek je ob robu obstoječega platoja »Kovinarska«, ki tudi definira potek ceste ter se priključi na cesto C1 v Križišču 3.
Cesta C1 poteka vzporedno s Tržaško cesto na oddaljenosti 400 m od Križišča 3 do Križišča 4.
Cesta C poteka vzporedno s Tržaško cesto na oddaljenosti 400 m od Križišča 4 do ceste v Malo Ligojno, zaključi pa se s krožnim obračališčem – Krožiščem 5.
(4) Ceste potekajo po obrobju Ljubljanskega barja, ki leži na višinskih kotah med 291 in 292 po tipičnih in delno netipičnih barjanskih tleh, zato so potrebni nasipi višine 1 m, v depresijah do 1,50 m, da so ceste dvignjene nad nivo stoletne poplavne vode. Nagib brežine je odvisen od geološko – geomehanskega poročila, predvidoma pa 1:2. Območje ob železniški progi je na novi višini 292,25m, cesta C na višini 292,45 m, cesta D pa se na koncu dvigne na koto 292,70 m. Ob nasipu so potrebni še obojestranski jarki širine 0,50 m in globine ca. 0,40 m. Nasip bo v končni fazi po stabilizaciji zasut in urejen v plato do roba ceste.
(5) Pločnik je nivojsko ločen od vozišča. Vozne in pohodne površine so prekrite z bitumenskim betonom in zaključene z robniki.
(6) Radiji v krivinah so 16 m.
(7) Prometna oprema in signalizacija se izvede skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji.
(8) Platoji: v kasnejši fazi, ko bodo znani investitorji, bodo vmesni kareji razparcelirani in določeni interni dovozi. Kote platojev bodo višje od cest za 0,10 – 0,40 m.
(9) Trasa opuščene železniške proge se ohranja.

(1) Izvedejo se škatlasti prepusti – mostovi:
– preko Lahovke oz Tojnice prepust razpetine 6 m
– preko Podlipščice prepust razpetine 10 m
– preko Ribnjaka prepust razpetine 2,5 m.
(2) Prepusti so globoko temeljeni (vzgonski leseni koli, d 06,0 m), spodnji rob prepusta mora biti 0,50 m nad stoletno vodo.

(1) Krožišče 1 se izvede v km 12,161 namesto obstoječega križišča.
(2) Notranji radij krožišča je 15 m, zunanji pa 25 m.

(1) Od krožišča 1 je načrtovan priključek na nadvoz za Sinjo Gorico, ki se izvede skladno z zahtevami DARS.
(2) Priključek ima izveden tudi interventni priključek na avtocesto, ki je urejen skladno s Sklepom o opustitvi nadomeščenega dela državne ceste in prenosu med občinske ceste (Uradni list RS, št. 92/02).

(1) V sklopu izdelave projektne dokumentacije, je pred pričetkom del potrebno evidentirati in upoštevati stanje komunalne infrastrukture ter na osnovi tega uskladiti in izdelati projekte, vključno z ureditvijo zunanjih površin in hortikulturno ureditvijo. Izdelava projektne dokumentacije za komunalne naprave mora potekati istočasno in medsebojno usklajeno z upoštevanjem potrebnih odmikov med posameznimi omrežji (vzporedni poteki, križanja…)
(2) Omrežja se izvedejo podzemno.
(3) Komunalni in energetski vodi in priključki se uredijo v skladu s pogoji tega lokacijskega načrta.
(4) Odstopanja so dovoljena v primeru ustreznejših tehničnih rešitev, ob pogoju, da so le-te še usklajene z načrtovano prostorsko ureditvijo.
(5) Za posege v obstoječe vode, ki ležijo na območju prostorske ureditve, je potrebno pridobiti soglasja njihovih upravljavcev.
(6) Pred pričetkom del je potrebno obstoječe vode zakoličiti in jih po potrebi ustrezno zaščititi.
(7) Za izvedbo priključkov pod cestami je potrebno od upravljavcev pridobiti dovoljenje za prekop.
(8) Za posege na parcele, ki niso v lasti investitorja, je potrebno pridobiti soglasja lastnikov parcel.
(9) Predvideno cesto križa opuščena trasa železniške proge; križanje bo moral investitor ceste primerno urediti in zavarovati, ko bo zgrajena železniška proga.

(1) Obstoječi primarni vodovod Salonit Ф 250 mm, ki poteka južno od opuščene železniške proge je potrebno zaradi predvidene dodatne obremenitve zamenjati v dimenziji DN 250, v celotni dolžini predvidene gradnje – od križanja s cesto G do ceste v Ligojno, kakor tudi odsek od ceste D do Tržaške ceste.
(2) Novo sekundarno omrežje za priključitev novih objektov na javni vodovod bo potekalo v levem pločniku cest G, D, C in C1, v globini 1,20 m. Nov vodovod za potrebe pitne vode ter požarne zaščite v IC se izvede v dimenziji DN 150 in krožno poveže na novozgrajeni primarni vodovod – od krožišča – obračališča 5 na cesti C po cesti v Ligojno
(3) Na trasi novega ter obnovljenega vodovoda so predvideni hidranti.
(4) Obstoječi vodovod, ki poteka po delu IC vzhodno od železniške proge in napaja hiše ob levi strani Tržaške ceste, bo potrebno obnoviti v skladu z načrtovanimi posegi.
(5) Vsa križanja cest z obstoječimi cevovodi se v celoti zamenjajo in zaščitijo. Pri načrtovanju in gradnji se upošteva odmike in križanja komunalnih vodov z ostalimi komunalnimi vodi v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v občini Vrhnika in Borovnica (december 2001). Minimalni odmik objekta od vodovoda, ki poteka po gradbeni parceli je 5 m. Ker uporabniki (investitorji) še niso znani, bodo posamezni vodovodni priključki za objekte obdelani v sklopu posameznega objekta.
(6) Pred rekonstrukcijo-prestavitvijo primarnega cevovoda niso nad obstoječim vodovodom dovoljeni nikakršni posegi, ki bi lahko povzročili večjo okvaro in posledično daljše prekinitve vode v Občini Vrhnika.

(1) Na območju IC se zgradi ločeni javni kanalizacijski sistem za sanitarne in meteorne odpadne vode in predvidi možnost priklopov vseh bodočih objektov.
(2) Sanitarna kanalizacija poteka v IC desno od osi ceste in 0,80 m od meteorne kanalizacije. Uporabljeni morajo biti materiali, ki zagotavljajo vodotesnost kanalizacijskega omrežja, ki bo ustreznih dimenzij.
(3) Vsi sanitarni kanali se priključujejo na obstoječ F-kanal, povezan s CČN Tojnice. Na F-kanal se lahko priključi na dveh lokacijah:
– preko sanitarnega kanala po povezovalni cesti do Mizarstva Vidmar in
– preko sekundarnega voda po cesti G, ki se priključi na F-kanal v območju krožnega križišča Rll-409/300.
V območju krožnega križišča in ceste G, kjer F-kanal prečka regionalno cesto je potrebno obstoječ kanal pregledati in po potrebi sanirati v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavca javnega kanalizacijskega sistema.
(4) Meteorne vode z vozišč se vodi preko vtočnih jaškov v meteorno kanalizacijo iz vodotesnih cevi, ki potekajo levo tik ob osi cest C, C1, G in D. Kanali se priključijo na najbližje odvodnike Tojnico, Ribnjak ali Podlipščico. Ker promet ne presega 5000 vozil dnevno, lovilci olj niso potrebni. Ko bodo izvedeni platoji znotraj karejev, bodo na tamkajšnjih parkiriščih potrebni lovilci olj. Neposredno odvajanje odpadnih padavinskih voda v vodotoke je možno ob upoštevanju projektnih pogojev iz 19. člena tega odloka.
(5) Odpadne vode morajo ustrezati pogojem za priključitev na javni kanal, navedenim v uredbi RS, (Uradni list RS, št. 35/96).

(1) Preko območja industrijske cone poteka plinovod R37 od plinovoda M3 do MRP Vrhnika – Ščetinarna (premer 100 mm, tlak 67 bar) in plinovod P371, MRP Vrhnika – MP IUV (premer 250 mm, tlak 1 bar, obč. Vrhnika), ki je v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o.. V okviru industrijske cone se nahaja tudi plinska postaja MP Vrhnika. Plinovod P371 je potrebno prestaviti od križanja s cesto C1 do G v cesto C1 in cesto G.
(2) V IC je možno predvideti tlak 1 bar ali 0,1 bar. V kolikor se odloči za 1 bar napeljavo, ostane MP Vrtnarija v uporabi.
(3) Obstoječi srednje tlačni plinovod poteka od reducirne plinske postaje med cestama C in D paralelno s Tojnico (Lahovko) in se nato obrne proti Vrhniki. Zaradi predvidene pozidave med cestama se obstoječi plinovod prestavi v cesto C1 in G.
(4) Za samo industrijsko cono se predvidi nov srednjetlačni plinovod: razvod PE 110 in se ga priključi na MP Vrtnarija. Iz Vrtnarije se napaja cela IC preko plinovodov, ki potekajo v cestah C1 C D in G. Predvideni plinovod: na mestu prečkanj cest C in G se zaščiti z betonskimi ploščami širine 2 m. Ostali plinski razvod bo potekal ob cesti po zelenici, ko bodo znani objekti in investitorji.

(1) Obstoječi vodi in transformatorske postaje:
Po sredini obravnavanega območja industrijske cone Sinja Gorica, južno od opuščene železniške proge, poteka 20kV srednjenapetostni podzemni vod, diagonalno pa od zahoda do bivše Ščetinarne-danes Unichema oziroma Mizarstva Vidmar, 20 kV prostozračni vod. V kabelsko povezavo so na tem področju vključene 4 transformatorske postaje: TP Kovinarska, TP Ščetinarna, TP Sinja Gorica SAP, TP Mizarstvo Vidmar.
(2) Predvideni vodi in transformatorske postaje:
Glede na normirano predvideno porabo, 40W/m² za IOC, se v industrijski coni Sinja Gorica predvidi tri transformatorske postaje skupne moči 3 MW.
Locirane so ob JV strani ceste C:
– prva TP bo v krožišču 3, na dolžinski koti ceste C=60m
– druga TP bo v križišču 4, na dolžinski koti ceste C=300m
– tretja TP bo na dolžinski koti ceste C=900m
Po priklopu na 20 kV zanko v obrtni coni se 20 kV DV, ki napaja TP Mizarstvo Vidmar, v celotni dolžini do svojega odcepa odstrani. Predvidena kabelska kanalizacija za nizkonapetostne vode s kabelskimi jaški poteka v desnem pločniku predvidene ceste C, C1, D in G.

(1) Obstoječe TK kabelsko omrežje je preko kabla K-4 vezano na telefonsko centralo VC Vrhnika. Glavni kabel K-4, ki poteka ob Rll-409 in napaja objekte ob njej, ne zadošča perspektivnim potrebam na območju industrijske cone.
(2) Predvidena nova telefonska centrala, ki bo napajala območje IC Sinja Gorica, bo locirana v objektu bivše Ščetinarne-danes Unichem. Vezana bo z novim optičnim kablom, kapacitete min. 24 vlaken, na VC Vrhnika. Za priključevanje poslovnih objektov bo kabelska kanalizacija potekala od objekta telefonske centrale v levem pločniku ceste C, C1, D in G. Glavna trasa kabelske kanalizacije bo potekala ob cesti C,C1, D in G in bo osem oziroma šest cevna. Odcepi bodo tri cevni.
Kabelski jaški bodo s kapaciteto od 3, 4 in 6 do 8 cevi.
(3) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam ter naslednje pogoje:
– obstoječe TK omrežje glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali,
– vsa dela v zvezi z zaščito in predstavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del),
– komunikacijsko omrežje je na predmetnem območju ogroženo, izvedeno zemeljsko in s kabelsko kanalizacijo,
– na območju urejanja je potrebno v sklopu komunalne infrastrukture predvideti tudi traso TK omrežja. Na osnovi pridobljenih projektnih pogojev bo potrebno novo TK omrežje za področje urejanja projektno obdelati in sicer do priključne točke v obstoječem omrežju Telekoma.
(4) V projektni dokumentaciji je potrebno upoštevati tudi pogoje v podanem mnenju.

Predvidena kanalizacija enostranske javne razsvetljave poteka ob desni strani cest.
Drogovi javne razsvetljave morajo biti na medsebojni razdalji 45 m, višine 9 m, na betonskih temeljih 100/100/110 cm.
Na podlagi predvidenih potreb po javni razsvetljavi se predvidi tri prižigališča.

Gradbišče naj bo omejeno na območje lokacijskega načrta, tudi pri ureditvi in postavitvi začasnih objektov naj se upoštevajo določbe o omejitvah posegov v prostor. Zagotovijo se vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in podtalnice ter se zagotovi takojšnje ukrepanje v primeru nesreče.

(1) Načrtovana IC je predvidena na poplavnem območju. Izvede se ukrepe za izboljšanje odtočnih razmer ob upoštevanju naslednjih ugotovitev:
a) Vodotoki se očistijo zarasti in hidravlično ustrezno dimenzionirajo
b) Jarek 2 se v zgornjem toku preusmeri proti cesti v Ligojno ter ob njej navzdol do ceste C in ob njeni zgornji strani v Podlipščico.
c) Če je to potrebno zaradi izboljšanja ali ohranjanja hidravličnega stanja na obravnavanem ali širšem območju so dovoljeni tudi dodatni ukrepi, kar pa mora biti dokazano v fazi projektiranja z ustreznim hidravličnim elaboratom.
d) Za vse ureditve voda je potrebno na projektno rešitev pridobiti vodno soglasje
(2) Odvodnjavanje cest je izvedeno v zaprtem sistemu: preko vtočnih jaškov v meteorni kanal z izpusti v odprte jarke oziroma potoke. Odprti, vzdolžni jarki se vodijo obojestransko pod nasipi v potoke oziroma jarke. V večjih jarkih so predvideni prepusti Ф 80 – 100, v manjših jarkih za izcedno vodo pa betonske cevi Ф 50 – 60 cm ob doslednem upoštevanju projektnih pogojev iz tega člena.
(3) Varstvo voda pred onesnaženjem zagotavlja izgradnja ustrezne kanalizacije.
(4) Med izgradnjo je potrebno upoštevati določila Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03 in 50/04)
(5) Pri pripravi projektne dokumentacije morajo biti upoštevani naslednji projektni pogoji:
– Vsi objekti morajo biti prevideni izven vodnega in priobalnega zemljišča, ki sta opredeljena v 11. in 14. členu ZV-1 (min. 5 m od zgornjega roba brežin vodotokov II. reda in min. 15 m od zgornjega roba brežin vodotokov I. reda). Kjer je to nujno potrebno je v skladu s 37. členom ZV-1 dopustno gradnjo javne infrastrukture načrtovati tudi na priobalnih zemljiščih v izjemnih primerih (nujna prečkanja vodotokov) pa tudi na vodnih zemljiščih, za te posege pa si je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti tudi vodno soglasje.
– Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano (5. člen ZV-1 Uradni list RS, št. 67/02). Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi odvodnji zalednih voda.
– Padavinsko odpadno vodo je potrebno odvajati v javno kanalizacijo ali neškodljivo ponikati v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/1969). Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04). Če ni druge možnosti, je možno tudi neposredno odvajanje očiščene odpadne padavinske vode v vodotok, pri tem pa je v skladu z 92. členom ZV-1 načrtovati odvajanje na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…).
– Zagotovljena mora biti varnost vseh objektov pred stoletnimi visokimi vodami (K(100)) s 50 cm varnostne višine, kar mora biti ustrezno dokazano. Izpolnjeni morajo biti pogoji iz 84.–86. člena ZV-1.
– Premostitve morajo biti izvedene brez mostnih opornikov v pretočnem profilu vodotoka tako, da svetla odprtina prevaja stoletne visoke vode (Q(100)) z minimalno 50 cm varnostne širine, kar mora biti dokazano v PGD tehnični dokumentaciji.
– V primeru posegov na parcelah vodnega javnega dobra v lasti RS je potrebno pred pridobitvijo vodnega soglasja skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02). Vlogo za sklenitev pogodbe se naslovi na MOPE, Agencijo RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.

Na obravnavanem območju je treba je upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo predpisi in drugi pravni akti s področja varstva narave ter nosilca urejanja prostora v podanem mnenju.

Južni del območja urejanja do grabna Perilo, leži v varovalni enoti Vrhnika- Arheološko najdišče Trško jedro (EŠD 844).
OLN predvideva v tem delu naslednje javne gospodarske infrastrukture:
– odsek G s krožiščem na Rll-409/300,
– odsek C1 s križiščem s cesto G.
Z gradnjo prizadeto zemljišče mora biti predhodno arheološko raziskano: opraviti je potrebno površinski in podpovršinski terenski pregled.
Arheološke raziskave mora zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišč.

(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za IV. območje varovanja pred hrupom.
(2) V območju lokacijskega načrta je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/86, Uradni list RS, št. 23/93, 29/95, 45/95 in 44/96), Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 44/96) in Odlok o varstvu pred hrupom v Občini Vrhnika (Uradne objave NČ, št. 309, 29. 11. 2004).

(1) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
(2) Med obratovanjem ceste dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.

Pri načrtovanju IC se upošteva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja
– potrebne odmike med objekti, ustrezno požarno ločitev objektov
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje
Na trasi novega ter obnovljenega vodovoda, ki potrka pod levim pločnikom predvidenih cest C1, C, D in G, so predvideni hidranti.
Zadostna oskrba z vodo za gašenje je zagotovljena ob upoštevanju elementov, navedenih v V. poglavju tega odloka in veljavnih predpisov za izvajanje vodovodnega in hidrantnega omrežja.

(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
(2) Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– izdelati načrt ureditve gradbišča,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala;
– zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje ceste prekinjeni;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja ceste;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov.
(3) Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.
(4) Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav na podlagi tega lokacijskega načrta in projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj.

(1) Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustni premiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih, v kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave.
(2) Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatno podzemno gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Dopustne so spremembe priključkov in oblikovanje križišč zaradi uskladitve z urejanjem sosednjih območij na severni in južni strani ceste.

V območju lokacijskega načrta je v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih infrastrukturnih objektov:
– pomožnih cestnih objektov,
– pomožnih energetskih objektov,
– pomožnih telekomunikacijskih objektov,
– pomožnih komunalnih objektov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Do izvedbe v tem odloku navedenih prostorskih ureditev se na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka ohranja sedanja raba prostora.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, na Oddelku za okolje, prostor in komunalo.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis.