Na podlagi 5., 6., 12., 13., in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 34/99 in 115/00) je Občinski svet občine Brezovica na 20. redni seji dne 14. 7. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasita enoti kulturne dediščine:
EŠD 2177 Preserje – Cerkev sv. Vida,
EŠD 11518 Preserje – Župnijska kašča.
Enoti imata zaradi kulturnih, zgodovinskih in umetnostno-arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Brezovica. Zato ju razglašamo za kulturna spomenika lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega, umetnostno–arhitekturnega in etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev enot kulturne dediščine za spomenika lokalnega pomena: Baročno centralno zasnovano cerkev, sezidano leta 1711, sestavljajo potegnjena osmerokotno zasnovana ladja, enako visok osmerokotno zasnovan prezbiterij, ki ju prekrivata kupolasti strehi, in zvonik ob severni strani. Na vzhodni in zahodni strani prezbiterija sta novejša prizidka. Poslikava kupole prezbiterija in sten ladje je delo Janeza Šubica iz leta 1870 oziroma 1871, kupolo ladje je poslikal Trpin leta 1910. Baročno arhitekturo dopolnjuje sočasna cerkvena oprema iz prve polovice 18. stoletja: marmorni glavni oltar s kipom sv. Vida, delo Štefana Šubica iz leta 1880, marmorna stranska oltarja, lesena prižnica ter oltar v stranski kapeli s sliko sv. Helene in sv. Lucije, menda delo A. M. Fayenza. V prezbiterialni steni zakristije je vzidan marmornat renesančni umivalnik iz druge polovice 16. stoletja.
Vrhkletna župnijska kašča hrani številne stavbne člene, značilne za prvo polovico 19. stoletja. Kašča je grajena iz lomljenega kamenja in ima obokan strop v obeh etažah, ohranjena majhna kaščna okna s kovanimi mrežami, kovana vrata v vrhkletnem – kaščnem delu z letnico nastanka 1837 ter opečne rozete na zatrepih. V stavbnem videzu se kažejo vplivi notranjske arhitekture s strmo streho na čop in odprtim arkadnim hodnikom, ki so ga v naše kraje prinesli furlanski zidarji.

Cerkev sv. Vida stoji na zemljišču katastrske občine Preserje in obsega parcelne številke *1 in 17/2, obe k.o. Preserje. Župnijska kašča stoji na parcelni številki *5 k.o. Preserje. Vplivno območje spomenikov obsega Območje cerkve sv Vida (EŠD 11516) – to je območje, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenikov. Meji spomenikov in vplivnega območja so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Za sakralni spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za profani spomenik – kaščo – velja isti varstveni režim v postavkah, ki se nanašajo na stavbno oziroma arhitekturno substanco objekta. Kašča že vrsto let ne služi primarnemu namenu. Ker tudi njena notranja oprema ni ohranjena in situ, se dopušča sprememba namembnosti objekta in opreme v skladu z varovanimi historičnimi prvinami objekta na osnovi predhodne pridobitve kulturnovarstvenega soglasja.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje odprtega prostora z ohranjanjem obstoječih zelenih površin v južnem delu območja;
– dopušča se nadomestna in dopolnilna novogradnja v severnem delu območja, ki bo predhodno usklajena s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne institucije.
Spomenika sta zavarovana z namenom, da se:
– ohranita sakralni pomen in raba sakralnega objekta;
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;
– poveča pričevalnost kulturnih spomenikov;
– predstavijo kulturne vrednote spomenikov in situ in v medijih;
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenikov ali njunih delov in vplivnega območja spomenikov ter za vsak poseg v spomenika, njune dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi izdano kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine.