Na podlagi 120. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Sevnica (Uradni list RS, št. 43/00, 91/00, 102/00, 65/03, 114/04 in 53/05) je Občinski svet občine Sevnica na 22. redni seji dne 27. 7. 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Sevnica, ki obsega:
– Statut Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99 z dne 25. 5. 1999),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 91/00 z dne 6. 10. 2000),
– Sprememba in dopolnitev Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 102/00 z dne 10. 11. 2000),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 65/03 z dne 4. 7. 2003),
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 123/04 z dne 18. 11. 2004) in
– Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 53/05 z dne 31. 5. 2005).
S T A T U T
Občine Sevnica
(uradno prečiščeno besedilo)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Sevnica je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih 116 naselij:
Apnenik pri Boštanju, Arto, Brezovo, Birna vas, Blanca, Boštanj, Breg, Budna vas, Cerovec, Čanje, Čelovnik, Češnjice, Dedna Gora, Dolenji Boštanj, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, Drušče, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinjce, Hinje, Hudo Brezje, Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kamenško, Kaplja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ, Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni Vrh, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krmelju, Otavnik, Pavla vas, Pečje, Podgorica, Pijavice, Podboršt, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Račica, Radež, Radna, Razbor, Rogačice, Rovišče pri Studencu, Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slančji Vrh, Slap, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik, Stržišče, Studenec, Svinjsko, Šentjanž, Šentjur na Polju, Škovec, Šmarčna, Štajngrob, Telče, Telčice, Trnovec, Trščina, Tržišče, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov Dol.
Sedež občine je v Sevnici, Glavni trg 19 a.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
Na območju Občine Sevnica so ustanovljeni ožji deli občine – krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti Občine Sevnica so določeni s tem statutom in odloki občine.
Imena in območja krajevnih skupnosti so:
– Krajevna skupnost Blanca:
Blanca, Čanje, Dolnje Brezovo, Kladje nad Blanco, Krajna Brda, Poklek nad Blanco, Selce nad Blanco;
– Krajevna skupnost Boštanj:
Apnenik pri Boštanju, Boštanj, Dolenji Boštanj, Gabrje, Jablanica, Jelovec, Kompolje, Konjsko, Križ, Laze pri Boštanju, Log, Lukovec, Mrtovec, Novi Grad, Preska, Radna, Šmarčna, Vrh pri Boštanju;
– Krajevna skupnost Krmelj:
Gabrijele, Goveji Dol, Hinjce, Krmelj;
– Krajevna skupnost Loka pri Zidanem Mostu:
Breg, Čelovnik, Loka pri Zidanem Mostu, Okroglice, Račica, Radež, Razbor, Slap, Šentjur na Polju, Žirovnica;
– Krajevna skupnost Primož:
Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Gornje Orle, Mala Hubajnica, Primož, Rogačice, Velika Hubajnica, Znojile pri Studencu;
– Krajevna skupnost Sevnica:
Drožanje, Gornje Brezovo, Ledina, Lončarjev Dol, Metni Vrh, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Pečje, Podgorica, Prešna Loka, Sevnica, Žigrski Vrh, Žurkov Dol;
– Krajevna skupnost Studenec:
Arto, Brezovo, Hudo Brezje, Osredek pri Hubajnici, Ponikve pri Studencu, Rovišče pri Studencu, Studenec, Zavratec;
– Krajevna skupnost Šentjanž:
Birna vas, Budna vas, Cerovec, Hinje, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kamenško, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Leskovec v Podborštu, Osredek pri Krmelju, Podboršt, Srednik, Svinjsko, Šentjanž, Štajngrob, Veliki Cirnik;
– Krajevna skupnost Tržišče:
Drušče, Jeperjek, Kaplja vas, Krsinji Vrh, Malkovec, Otavnik, Pavla vas, Pijavice, Polje pri Tržišču, Skrovnik, Slančji Vrh, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Škovec, Telče, Telčice, Tržišče, Trščina, Vrhek, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale;
– Krajevna skupnost Zabukovje:
Mrzla Planina, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Stržišče, Trnovec, Vranje, Zabukovje nad Sevnico.
3. člen
Občina Sevnica (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina se samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občinami in ugotovi njihova volja.
6. člen
Občina Sevnica ima svoj grb in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom.
Grb Občine Sevnica je na modrem ščitu naravnobarvna stilizirana lipa na zeleni trati. Na spodnji lipovih vejah sta navzven obrnjena poljska škrjanca, ki gledata proti deblu. Na ščitu je trilistna srebrna zidna krona.
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. V pečatu je grb Občine Sevnica. Pod grbom je napis Občina Sevnica. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
7. člen
Občina lahko zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, organizacijam in drugim podeljuje priznanja. Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj določa odlok.
2. NALOGE OBČINE
8. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
9. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– organiziranje naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– ugotavljanje javnega interesa za pridobitev zemljišč za potrebe občine,
– odločanje o rabi prostora,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– pospeševanje razvoja malega gospodarstva,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva, turizma,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– gasilstvo kot obvezno javno službo,
– mrliško ogledno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
10. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke:
– enotno matično številko,
– ime in priimek,
– kraj rojstva,
– državljanstvo,
– stalno in začasno prebivališče,
– zakonski stan.
Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave.
Za pridobivanje osebnih podatkov iz tretjega odstavka tega člena neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje, s katerimi zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
3. ORGANI OBČINE
3.1. Splošne določbe
11. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druga delovna telesa, katerih ustanovitev, naloge in sestavo določajo zakon, poslovnik občinskega sveta ali odlok.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
12. člen
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Najvišje vrednotena funkcija v občini je funkcija župana.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Na predlog in v soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
13. člen
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
14. člen
Organi občine in druga delovna telesa, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov, če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.
15. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov, predstavnikov političnih strank in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določata statut občine in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, ki so zaupne narave. Stopnjo zaupnosti določi župan ali občinski svet.
3.2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta ter njihove spremembe oziroma dopolnitve,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana, ter odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora odloča o predčasni razrešitvi člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje tudi druga delovna telesa, katerih ustanovitev in naloge določa zakon,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom imenuje in razrešuje direktorje javnih podjetij in javnih zavodov oziroma daje soglasje oziroma mnenje k imenovanju in razrešitvi ter daje mnenja o kandidatih za ravnatelje javnih zavodov,
– v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom imenuje in razrešuje oziroma predlaga predstavnike lokalne skupnosti v organe javnih podjetij in javnih zavodov,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– odloča o odsvojitvi delov premoženja občine,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva javnim podjetjem in javnim zavodom,
– določa cene za opravljanje komunalnih storitev,
– potrjuje ekonomske cene za programe v vzgojno varstvenih zavodih,
– daje soglasje k statutu krajevne skupnosti,
– odloča o statusu javnega dobra,
– da pobudo za sklic zbora občanov,
– razpiše referendum in svetovalni referendum,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– sprejema program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in statut.
17. člen
Občinski svet šteje petindvajset članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov občinskega sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov občinskega sveta,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.
18. člen
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
Za volitve občinskega sveta se v občini lahko oblikujejo volilne enote, ki jih določi občinski svet z odlokom.
19. člen
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
20. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
21. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
22. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Odgovor na postavljeno vprašanje ali dano pobudo mora biti praviloma posredovan v pisni obliki do naslednje seje občinskega sveta, najkasneje pa v treh mesecih od seje, na kateri je bilo vprašanje ali pobuda postavljeno.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo z gradivom županu, podžupanu, članom občinskega sveta, nadzornemu odboru občine, direktorju občinske uprave, vodjem oddelkov občinske uprave, predlagatelju posamezne zadeve, ki je na dnevnem redu seje, predstavnikom političnih strank, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, upravni enoti, izpostavi geodetske uprave, in sredstvom javnega obveščanja.
Seje občinskega sveta so javne. Občinski svet lahko sklene, da se javnost izključi.
23. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje le v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in občinska uprava o svojem delu oziroma o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
24. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 19. člena tega statuta ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena.
Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega sveta na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
3.2.1. Komisije in odbori občinskega sveta
25. člen
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Komisije štejejo tri do pet članov, razen komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, odbori pa pet do sedem članov.
Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta, naloge in način dela stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom o ustanovitvi in imenovanju, s katerim določi tudi naloge oziroma delovno področje.
26. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
27. člen
Delo komisije ali odbora občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Predsednika imenujejo člani komisije ali odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov komisije ali odbora občinskega sveta.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
28. člen
Občinski svet ima dve stalni komisiji:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
– komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na svoji prvi seji izmed članov občinskega sveta in ima sedem članov.
29. člen
Občinski svet ima naslednje stalne odbore:
– odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo,
– odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbor za varstvo in urejanje okolja,
– odbor za otroško varstvo in šolstvo,
– odbor za zdravstveno varstvo in socialo,
– odbor za kulturo,
– odbor za šport,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za finance in proračun,
– odbor za vloge in pritožbe,
– odbor za priznanja,
– odbor za stanovanjske zadeve.
30. člen
Člane komisij, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov.
Kandidate za člane komisij in odborov občinskega sveta lahko predlagajo člani občinskega sveta, politične stranke in občani.
Predloge kandidatov za člane zbere komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskemu svetu pripravi predlog za imenovanje članov.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
31. člen
Člani komisij in odborov občinskega sveta so imenovani na podlagi zaprte liste kandidatov z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila večine opredeljenih glasov navzočih članov, se na isti seji imenujejo člani komisije ali odbora posamično.
Če na ta način niso imenovani vsi člani komisije ali odbora občinskega sveta, lahko občinski svet namesto kandidatov, ki niso dobili večine opredeljenih glasov navzočih članov, predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov komisije ali odbora občinskega sveta, se glasovanje ponovi na naslednji seji občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora občinskega sveta.
32. člen
Predlog za razrešitev predsednika, posameznega člana ter komisije ali odbora v celoti lahko podajo člani občinskega sveta ali delovno telo. Predlog za razrešitev obravnava komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. O razrešitvi odloči občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.
Delovno telo občinskega sveta je razrešeno, če občinski svet obenem z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta imenuje novo delovno telo občinskega sveta.
Občinski svet imenuje novo komisijo ali odbor tudi v primeru, če so tri seje komisije ali odbora občinskega sveta zaporedoma nesklepčne.
3.2.2. Druga delovna telesa in drugi organi občine
33. člen
Občinski svet lahko imenuje za pomoč pri delu organov občinske uprave tudi druga delovna telesa.
Občinski svet imenuje organe javnih podjetij in javnih zavodov ter skladov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina, na podlagi odloka.
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
34. člen
Kandidate za člane drugih delovnih teles in organov lahko predlagajo člani občinskega sveta, politične stranke in občani.
Predloge kandidatov za člane zbere komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskemu svetu pripravi predlog za imenovanje članov.
Glede imenovanja in razrešitve članov drugih delovnih teles in organov se smiselno uporabljajo določbe za imenovanje članov komisij in odborov občinskega sveta.
3.3. Župan
35. člen
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba drugega odstavka 17. člena tega statuta.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. S svojo odločitvijo je župan dolžan seznaniti občinski svet.
36. člen
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
37. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Poleg tega župan:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine v skladu s sprejetim proračunom za tekoče leto,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine ter njihovih sprememb, dopolnitev in popravkov,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike organov občinske uprave,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblašča direktorja občinske uprave občine za te naloge,
– odloča o disciplinski odgovornosti zaposlenih v občinski upravi,
– določi plačo zaposlenim v občinski upravi v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
– izdaja sklepe, pravilnike in navodila, ki se nanašajo na izvajanje nalog občinske uprave oziroma izhajajo iz njegovih pristojnosti,
– v skladu z zakonom odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti,
– odloča o sporih o pristojnosti med organi občinske uprave,
– občinskemu svetu predlaga imenovanje podžupana,
– ima pravico udeleževati se sej nadzornega odbora, svetov krajevnih skupnosti, delovnih teles občinskega sveta in drugih delovnih teles ter organov in na njih razpravljati,
– opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
38. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
39. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
3.3.1. Podžupan
40. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed svojih članov z večino opredeljenih glasov navzočih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se na predlog župana določi podžupan, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana.
41. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot pooblaščeni podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
42. člen
Funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
43. člen
Županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 36. in 42. člena tega statuta ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana župana in podžupana,
– če odstopi.
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na predlog župana razreši, vendar to ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta, ki občinskemu svetu posreduje predlog ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju mandata na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče.
Postopki za izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave;
– za načelnika upravne enote ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina;
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
3.4. Nadzorni odbor
44. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojem delu oziroma ugotovitvah.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanjem učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
45. člen
Nadzorni odbor šteje pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora morajo znati opraviti preverjanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi, znati oblikovati jasne in strokovne ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge ukrepov.
Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, politične stranke in občani. Predloge kandidatov zbere komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskemu svetu predlaga imenovanje članov nadzornega odbora.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Glede imenovanja nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega statuta. Glede razrešitve člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi iz 24. člena tega statuta. O razrešitvi člana nadzornega odbora odloči občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
46. člen
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira na prvi seji, ko je navzoča večina članov.
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve, priporočila, mnenja in poročila na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora z večino navzočih članov.
Predsednika nadzornega odbora imenujejo in razrešijo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Predsednik nadzornega odbora zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč. Predsednik lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti drugega člana nadzornega odbora.
47. člen
Naloge in pristojnosti nadzornega odbora so:
– preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi občinskega sveta;
– preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in z odločitvami občinskega sveta;
– preverjanje skladnosti finančnih načrtov krajevnih skupnosti ter uporabnikov proračunskih sredstev;
– preverjanje pravilnosti in pravočasnosti izvajanja nalog izvrševanja občinskega proračuna;
– preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem.
Občinski svet in župan lahko predlagata nadzornemu odboru, da poda svoje mnenje o določeni stvari ali da opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor sprejme letni program dela in z njim seznani občinski svet in župana.
48. člen
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
49. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah takrat, ko je njegovo poročilo dokončno, pri tem pa mora spoštovati pravice strank. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor ima pravico biti sproti obveščen o aktih in sklepih občinskega sveta.
50. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
51. člen
Nadzorni odbor ima svoj poslovnik, s katerim se določijo organizacija dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacija oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora. S poslovnikom se določijo tudi priprava, sklicevanje in vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.
4. OBČINSKA UPRAVA
52. člen
Občinsko upravo sestavljajo eden ali več organov občinske uprave, ki jih z odlokom ustanovi občinski svet na predlog župana ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan na predlog direktorja občinske uprave v aktu o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu direktor.
Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi določi župan.
53. člen
Občinska uprava v okviru pravic in dolžnosti občine izvaja zakone, odloke ter druge splošne in posamične akte, odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, pripravlja predloge splošnih in posamičnih aktov občine ter opravlja strokovna in administrativna dela za občinski svet, župana, nadzorni odbor, komisije in odbore občinskega sveta ter druga delovna telesa.
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
Občinska uprava je glede izvrševanja odločitev občinskega sveta odgovorna občinskemu svetu, v zadevah, ki jih nanjo prenese država, pa tudi pristojnemu ministrstvu.
54. člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.
S splošnim aktom, s katerim se določita delovno področje in organizacija občinskega inšpekcijskega nadzora, se določijo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji za posamezno področje občinskega inšpekcijskega nadzora. Za odločanje v zadevah občinskega inšpekcijskega nadzora je lahko pooblaščena urada oseba, ki ima najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo, strokovni izpit iz upravnega postopka ali drug strokovni izpit za inšpektorja, ki vsebuje poznavanje upravnega postopka, če je tako določeno s posebnim zakonom.
55. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Kadar je v občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti direktor za posamezne naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in razrešuje župan.
Direktor je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev in je za delo občinske uprave odgovoren županu.
56. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
Občani se lahko z vlogami obračajo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
57. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
58. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu z zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Upravne naloge občinske uprave opravljajo direktor občinske uprave, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Administrativna dela v občinski upravi lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
59. člen
O pritožbah zoper posamične akte o upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte o upravnih stvareh, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
60. člen
O izločitvi vodje notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve vodje notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi o stvari tudi odloči, če je vodja notranje organizacijske enote občinske uprave ali zaposleni pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi župana ali direktorja občinske uprave odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O sporih o pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
4.1. Zaščita in reševanje
61. člen
Organi občine določijo svojo organizacijo in način dela v vojni tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
Župan sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
62. člen
Občini lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravlja določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe.
Župan predlaga pristojnemu organu, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci, potrebni za delo v vojni.
Župan lahko predlaga pristojnemu organu razporeditev občanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
63. člen
Občina v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti, ki jih nalaga zakon, na svojem območju organizira in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občina lahko pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami.
64. člen
Za organizacijo in izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi župan.
Župan sprejema načrte zaščite in reševanja, skrbi za organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, za zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč ter za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih.
Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah imenuje župan poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite.
65. člen
Občina organizira izobraževanje in usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
66. člen
Sredstva za financiranje svojih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavlja občina v proračunu.
5. KRAJEVNE SKUPNOSTI
67. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, v katere so organizirani prebivalci občine.
Krajevna skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko, upravno-gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
68. člen
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ali najmanj deset odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Pred ustanovitvijo, ukinitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja se na zboru občanov ugotovi interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bila ustanovljena ali ukinjena krajevna skupnost ali spremenjeno njeno območje. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga razpiše občinski svet za območje, na katerem naj bi se ustanovila ali ukinila krajevna skupnost oziroma spremenilo njeno območje. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
69. člen
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če tudi preostali del krajevne skupnosti izpolnjuje pogoje za novo krajevno skupnost.
Pred izločitvijo in priključitvijo iz prvega odstavka tega člena morajo krajevne skupnosti izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
70. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Krajevna skupnost kot pravna oseba nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, določenih s tem statutom ali odlokom, sprejetim na podlagi določb tega statuta.
Krajevno skupnost in svet krajevne skupnosti zastopa in predstavlja predsednik sveta krajevne skupnosti.
71. člen
Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine, ter določbe tega statuta.
72. člen
Krajevna skupnost opravlja naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce in ki so ji prenesene v izvajanje s statutom občine oziroma z odloki.
Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva iz proračuna občine.
Krajevna skupnost praviloma samostojno:
– skrbi za urejenost pokopališč in organizira pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
– na svojem območju opravlja zimsko službo,
– skrbi za vzdrževanje javnih poti,
– upravlja z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– sodeluje pri pripravi in izvajanju projektov v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizira kulturne, športne in druge prireditve oziroma sodeluje pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
– opravlja druge zadeve krajevnega značaja.
73. člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima svoj žiro račun.
Kriterije in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine določi občinski svet ob sprejemu proračuna za tekoče leto na predlog župana in sveta krajevnih skupnosti.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
74. člen
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na nove krajevne skupnosti z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo iz prejšnjih krajevnih skupnosti, če pa se nove pravne osebe ne ustanovijo, preidejo pravice in obveznosti na občino.
75. člen
V okviru nadzora ima član nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor za to pooblasti, kakor tudi izvedenec, ki ima pooblastilo nadzornega odbora, pravico vpogleda v celotno finančno in drugo dokumentacijo krajevne skupnosti.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi nezakonito, nenamensko ali nesmotrno porabo ali pridobivanje sredstev v krajevni skupnosti, lahko občinski svet med proračunskim letom ustavi financiranje krajevne skupnosti iz občinskega proračuna, dokler nepravilnosti v poslovanju krajevne skupnosti niso odpravljene.
76. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa naloge, način financiranja ter načela za organiziranost in delovanje organov krajevne skupnosti.
Soglasje k statutu krajevne skupnosti daje občinski svet.
77. člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom, s katerim na podlagi sklepov svetov krajevnih skupnosti določijo tudi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov sveta krajevne skupnosti se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta krajevne skupnosti, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta krajevne skupnosti.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
78. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan. Svet krajevne skupnosti se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat letno oziroma po potrebi. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta krajevne skupnosti, občinski svet, župan ali nadzorni odbor.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
79. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge, za katere ga zadolži predsednik.
80. člen
Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na krajevno skupnost, pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.
Odločitve sveta krajevne skupnosti v zvezi s pravnim prometom nepremičnega premoženja krajevne skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
81. člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore občanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora občanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
82. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
5.1. Svet krajevnih skupnosti
83. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Člani sveta krajevnih skupnosti so predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Svet krajevnih skupnosti se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo sveta krajevnih skupnosti skliče župan občine, ki do imenovanja predsednika sveta krajevnih skupnosti tudi vodi sejo.
Svet krajevnih skupnosti izmed sebe imenuje predsednika z večino glasov navzočih in določi način nadaljnjega dela.
84. člen
Svet krajevnih skupnostih sprejema svoje predloge in mnenja z večino glasov navzočih članov.
Seje sklicuje predsednik sveta krajevnih skupnosti na predlog predsednikov svetov krajevnih skupnosti, na predlog župana ali občinskega sveta.
Strokovno in administrativno delo za potrebe sveta krajevnih skupnosti opravlja občinska uprava.
85. člen
Svet krajevnih skupnosti daje predloge in mnenja občinskemu svetu, županu, nadzornemu odboru in odborom občinskega sveta o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na proračun občine, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Predlogi in mnenja sveta krajevnih skupnosti morajo biti dostavljeni naslovniku iz prvega odstavka tega člena v pisni obliki najkasneje dva dni pred obravnavano zadevo.
6. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV
PRI ODLOČANJU V OBČINI
86. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
6.1. Zbor občanov
87. člen
Zbor občanov sestavljajo občani, ki imajo na območju, za katero se sklicuje zbor, volilno pravico.
Občani na zboru občanov lahko:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati ter jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati v okviru možnosti.
88. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevnih skupnosti ali na pobudo petih odstotkov volivcev v občini ali njenem posameznem delu.
Zbor občanov v krajevni skupnosti skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo petih odstotkov volivcev v krajevni skupnosti.
Stroške izvedbe zbora občanov krije sklicatelj.
89. člen
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor občanov obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan oziroma predsednik sveta krajevne skupnosti lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan oziroma predsednik sveta krajevne skupnosti skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katero se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
90. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma predsednik sveta krajevne skupnosti.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica navzočih volivcev.
Po preteku dvajsetih minut od sklica zbora občanov lahko le–ta sprejme priporočila tudi ob manjši udeležbi.
Delavec občinske uprave, ki ga določi župan oziroma tajnik sveta krajevne skupnosti, na zboru občanov ugotovi sklepčnost zbora občanov, izid glasovanja za njegove odločitve ter vodi zapisnik. Z zapisnikom zbora občanov se seznani občinski svet oziroma svet krajevne skupnosti.
91. člen
Zbor občanov se lahko s sklepom odloči, da bo o določeni stvari glasoval tajno.
Za izvedbo tajnega glasovanja se smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta, ki se nanašajo na tajno glasovanje.
6.2. Referendum o splošnem aktu občine
92. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. O predlogu za razpis referenduma odloči občinski svet.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
93. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
94. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Občinski svet mora biti seznanjen z odločitvijo volivcev na referendumu.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, da splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, uskladi z na referendumu izraženo voljo volivcev.
Referendumska odločitev volivcev zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
95. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj tristotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudnik s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
96. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem.
O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov.
Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice, kateri overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če je skladno s tem členom vložena pri občinskem svetu in županu, in jo je s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev.
97. člen
Občinski svet razpiše referendum najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Akt o razpisu referenduma se najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
98. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
99. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi in izvaja občinska volilna komisija.
O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
6.3. Svetovalni referendum
100. člen
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Svetovalni referendum vodi in izvaja občinska volilna komisija.
6.4. Drugi referendumi
101. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Referendum o uvedbi samoprispevka na območju občine razpiše občinski svet, referendum o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti pa razpiše svet krajevne skupnosti.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini ali delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Referendum o uvedbi samoprispevka vodi in izvaja glede na to, kdo ga je razpisal, občinska volilna komisija oziroma volilna komisija krajevne skupnosti.
Stroške izvedbe referenduma o uvedbi samoprispevka krije glede na to, kdo ga razpiše, občina oziroma krajevna skupnost.
6.5. Ljudska iniciativa
102. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti v enem oziroma najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
7. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
103. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
104. člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja in ustanavlja javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– oskrbo s plinom,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– gasilstvo,
– in na drugih področjih, če tako določa zakon.
105. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– vzdrževanje in urejanje občinskih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– druga področja določena v tem statutu.
106. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini.
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
107. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
108. člen
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom, v katerem določi način izvajanja javne službe ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
8. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
109. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja odloča župan v skladu s sprejetim proračunom za tekoče leto. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
110. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
111. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
112. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja,
– dohodki od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
113. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
V odloku o proračunu občine se določijo tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna.
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
114. člen
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
1. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in
2. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto oziroma prihodnji dve leti.
115. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva kot nerazporejeni del prihodkov za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan.
116. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
117. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna, po njegovem pooblastilu pa tudi direktor občinske uprave. Odredba se izda na podlagi predhodno ugotovljene in potrjene upravičenosti izplačila.
118. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih.
119. člen
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov (v nadaljnjem besedilu: začasno financiranje) začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu.
Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.
120. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva znotraj posameznega namena.
121. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ v višini 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan.
122. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5% prihodkov.
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
123. člen
Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan.
124. člen
Župan in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna.
Župan v juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje:
– poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;
– podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;
– razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in
– predlog potrebnih ukrepov.
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katero sprejme zaključni račun.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
Zaključni račun proračuna občine sprejme občinski svet na predlog župana z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
125. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne presega 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% realiziranih prihodkov.
Ne glede na prejšnji odstavek se občina lahko zadolži za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila ne preseže 3% realiziranih prihodkov.
126. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O dajanju poroštev odloči občinski svet.
127. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine.
Delo finančne službe nadzorujeta župan in nadzorni odbor.
128. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
9. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
9.1. Splošni akti občine
129. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
130. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
131. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
132. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Postopek za sprejem odloka in drugih splošnih aktov občine se določi v poslovniku občinskega sveta.
133. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
134. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
135. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
136. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu – Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
9.2. Posamični akti občine
137. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
138. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
10. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA ORGANOV OBČINE
139. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
11. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
140. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost – pokrajino – zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim aktom o vključitvi občine v pokrajino, ki ga sprejme občinski svet, se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
141. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občinami in ugotovi njihova volja.
12. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
142. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.
143. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
144. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
145. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
146. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
Statut Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
147. člen
Z uveljavitvijo prečiščenega besedila statuta ostajajo v veljavi vsi akti občine, kolikor niso v nasprotju z veljavno zakonodajo in tem statutom.
148. člen
Do sprejetja odloka o prazniku Občine Sevnica je praznik Občine Sevnica 12. november.
149. člen
Z dnem, ko začne veljati prečiščeno besedilo statuta Občine Sevnica, preneha veljati Statut Občine Sevnica (Uradni list RS, 23/95, 50/98 in 65/98).
150. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 91/00) vsebujejo naslednjo končno določbo:
11. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprememba in dopolnitev statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 102/00) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta sprememba in dopolnitev statuta začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 65/03) vsebujejo naslednjo končno določbo:
5. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 123/04) vsebujejo naslednjo končno določbo:
14. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 53/05) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01502-0001/2005
Sevnica, dne 27. julija 2005.
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l. r.
