Na podlagi 227. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) in 36. člena Statuta Ljubljanske borze d.d., Ljubljana je uprava borze dne 11. 7. 2005 sprejela spremembe in dopolnitve Pravil Ljubljanske borze, d.d. Ljubljana (Uradni list RS, št. 113/02 – prečiščeno besedilo in 21/03 – popr.), h katerim je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala soglasje z odločbo št. 23/32/AG-05-(456) z dne 13. 7. 2005.
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
P R A V I L
Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana
1. člen
(1) V 1. členu Pravil se točka 6 spremeni tako, da se za besedo "uprava" črtata besedi "ali uslužbenec", za besedo "borze" pa se črta besedilo do pike.
(2) V 1. členu Pravil se točka 22 spremeni tako, da se beseda "pooblaščeno" črta in nadomesti z besedo "posebno".
(3) V 1. členu Pravil se točka 30 dopolni tako, da se na konec besedila doda nov stavek:
"V borzni kotaciji so delnice rednih delniških družb lahko premeščene v posebni segment."
(4) Na koncu 1. člena se dodajo nove 32., 33., 34, 35. ter 36. točka, za njo pa dodatni stavek na koncu člena z naslednjo vsebino:
"(32) Izraz vzdrževalec likvidnosti pomeni osebo, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
(33) Izraz VS pomeni vzajemni sklad skladno z ZISDU.
(34) Izraz borznoposredniška družba pomeni:
1. borznoposredniško družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP,
2. borznoposredniško družbo države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3. podružnico tuje borznoposredniške družbe, ki je pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije.
(35) Izraz banka pomeni:
1. banko oziroma hranilnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZBan,
2. banko države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3. podružnico tuje banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije in ki je po ZBan upravičena na območju Republike Slovenije opravljati tudi storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
(36) Izraz Pravilnik pomeni pravilnik kot splošni akt borze, ki ga sprejme uprava borze ter z njim soglašata nadzorni svet borze ter Agencija.
Določbe zakonov, na katere se sklicujejo Pravila, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu."
2. člen
2. člen Pravil se dopolni tako, da se doda novi peti odstavek z naslednjo vsebino:
"(5) Z dnem sprejema vrednostnih papirjev v prosti trg na zahtevo izdajatelja, posameznega imetnika vrednostnega papirja ali po uradni dolžnosti v skladu z 58. in 58.c členom teh Pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ki predpisujejo pravice in dolžnosti izdajateljev na prostem trgu, ter so jih dolžni spoštovati in izvajati."
3. člen
Prvi odstavek 3. člena Pravil se spremeni oziroma dopolni tako, da se:
– v 1. alinei besede "kotacijo na borzi" črtajo in nadomestijo z besedama "borzno kotacijo";
– v 2. alinei dopolni dosedanje besedilo tako, da se na koncu alinee pred vejico doda naslednje besedilo: " – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji";
– v 3. alinei se besede "kotacijo na borzi" črtajo in nadomestijo z besedama "borzno kotacijo". V nadaljevanju se besedi "le-ta" črtata, za njima se vrine besedilo: "začasna zaustavitev na podlagi odločbe uprave iz prvega odstavka 153. člena Pravil";
– v 4. alinei se za besedo "obveščanja" dodata besedi "in poročanja", za besedo "Pravili" se na koncu alinee dodata besedi "ali Navodili".
4. člen
Četrti odstavek 4. člena Pravil se dopolni tako, da se za besedo "izločitve" doda naslednje besedilo: "ali dalj časa trajajoče odsotnosti".
5. člen
Besedilo dosedanjega prvega in drugega odstavka 7. člena se črta ter nadomesti z novima prvim in drugim odstavkom, ki se glasita:
"(1) Zoper odločbo, s katero je odbor odločil o:
– sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo;
– izključitvi vrednostnih papirjev iz borzne kotacije;
– spremembi v borzni kotaciji vrednostnih papirjev – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji;
– nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo,
– ukrepih, če izdajatelji vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja in poročanja, kot so določene s Pravili oziroma z Navodili,
je dovoljen ugovor na Agencijo. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis v zadevi, v kateri je bil vložen ugovor.
(2) Ugovor zoper odločbo, s katero odbor začasno ali trajno izključi vrednostni papir iz borzne kotacije, in ugovor zoper odločbo, s katero odbor podaljša začasno zaustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, ter ugovor zoper ugotovitveno odločbo, s katero odbor razširi, zoži ali spremeni kotacijo vrednostnih papirjev, ne zadrži izvršitve odločbe."
6. člen
(1) Besedilo prvega odstavka 12. člena se spremeni tako, da se v drugi vrstici tabele "revidirane računovodske izkaze za tri leta" nadomesti z besedilom "revidiranimi letnimi poročili za tri poslovna leta".
(2) V prvem odstavku 12. člena se v četrti vrstici tabele znesek kriterija "Minimalna velikost razreda delnic" iz "200 mio SIT" spremeni v znesek "250 mio SIT".
(3) Dosedanji drugi odstavek 12. člena se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
"(2) Velikost kapitala iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi na podlagi knjigovodske vrednosti v primerih, ko je izdajatelj prvič sprejet na organizirani trg. Knjigovodsko vrednost kapitala predstavljajo:
– vpoklicani kapital,
– kapitalske rezerve,
– rezerve iz dobička,
– preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let,
– prevrednotovalni popravek kapitala in
– prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta.
Če se z delnicami izdajatelja že trguje na organiziranem trgu več kot šest mesecev, se namesto knjigovodske vrednosti kapitala upošteva tržna kapitalizacija, in sicer z upoštevanjem povprečne tržne kapitalizacije delnic istega razreda za zadnjih šest mesecev trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu."
(4) V nadaljevanju 12. člena se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek z naslednjo vsebino:
"(3) Minimalna velikost razreda delnic iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se upošteva knjigovodska vrednost delnice oziroma tržna kapitalizacija, določena skladno s prejšnjim odstavkom tega člena, če je delnica že bila sprejeta v katerikoli segment organiziranega trga.
(4) Odstotek razreda delnic v javnosti iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se od števila vseh delnic, ki so uvrščene v borzno kotacijo, odštejejo:
1. vse delnice, ki so v lasti posameznih imetnikov, če njihov delež presega 15% celotne izdaje,
2. vse delnice, ki so v lasti:
– članov uprave, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje,
– članov nadzornega sveta, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje,
– posamezne povezane osebe, če ta delež presega 5% celotne izdaje,
– družbe – izdajatelja, če ta delež presega 5% celotne izdaje,
– države in občin, če ta delež presega 5% celotne izdaje.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pri izračunu odstotka razreda delnic v javnosti ne odštejejo delnice, ki so v lasti:
– vzajemnih skladov,
– investicijskih družb,
– pokojninskih vzajemnih skladov."
7. člen
Za dosedanji prvi odstavek 18. člena se vrine nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Odbor izdajatelja pozove, da v roku petnajst dni dopolni zahtevo. Kolikor izdajatelj oziroma vrednostni papir tudi po dopolnitvi vloge ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v borzno kotacijo ali če prospekt ne vsebuje vseh podatkov iz 15. člena teh Pravil, odbor zahtevo z odločbo zavrne."
8. člen
V drugem odstavku 19. člena se za besedno zvezo "v dnevno informativnem časopisju" doda besedilo "oziroma na drug predpisan način".
9. člen
V drugem odstavku 20. člena se črta število "15" ter se nadomesti s številom "6".
10. člen
Za 21. členom se doda novo podpoglavje s spodaj navedeno vsebino, naslednja podpoglavja pa se ustrezno preštevilčijo:
"2.1.3 PREMESTITEV DELNIC v POSEBNI SEGMENT BORZNE KOTACIJE ter PREMESTITEV DELNIC IZ POSEBNEGA SEGMENTA BORZNE KOTACIJE
Premestitev delnic v posebni segment borzne kotacije
21.a člen
(1) Uprava na podlagi pisne zahteve izdajatelja ter izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka tega člena z odločbo premesti delnice izdajatelja v posebni segment borzne kotacije v roku petnajst (15) dni od prejema zahteve. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava z Navodili.
(2) Kriteriji, ki jih mora izdajatelj izpolnjevati, da so delnice, ki so predmet zahteve, premeščene v posebni segment borzne kotacije, so naslednji:
(a) kvantitativni kriteriji:
– minimalna knjigovodska vrednost kapitala 12 mlrd SIT; kadar pa se z delnicami istega razreda že organizirano trguje vsaj šest mesecev – minimalna povprečna tržna kapitalizacija delnic istega razreda v zadnjih šestih mesecih, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu, 12 mlrd SIT;
– izpolnjeni kvantitativni kriterij glede velikosti razreda delnic, odstotka razreda delnic v javnosti ter števila imetnikov razreda delnic iz 12. člena Pravil;
(b) kriteriji likvidnosti:
– minimalno povprečno dnevno število sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda;
– minimalni povprečni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda ter;
– globina trga;
ali
– sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba izdajatelja z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve;
(c) kriterij obveščanja:
– izjava izdajatelja, da obvešča in poroča tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
– izjava izdajatelja, da zagotavlja javno objavo povzetkov svojih javnih objav tudi v angleškem jeziku.
(3) Podrobnejše kriterije iz točke (b) drugega odstavka tega člena z Navodili določi uprava. Navodila ter njihove morebitne spremembe se objavijo vsaj tri mesece pred začetkom preverjanja izpolnjevanja kriterijev likvidnosti.
(4) Izdajatelj mora zahtevi iz prvega odstavka tega člena Pravil priložiti:
– dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje kriterijev iz (a) točke drugega odstavka tega člena, ter
– kopijo veljavne pogodbe z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve, kolikor takšna pogodba obstaja.
(5) Zoper odločbo, s katero je uprava odločila o premestitvi ali zavrnitvi premestitve delnic v posebni segment borzne kotacije, je dovoljen ugovor na Agencijo. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis v zadevi, v kateri je bil vložen ugovor.
(6) Ugovor proti odločbi iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
(7) Če so bile delnice izdajatelja, za katere je vložil zahtevo za premestitev v posebni segment borzne kotacije, predhodno že premeščene iz posebnega segmenta, lahko izdajatelj vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena šele po poteku šestih mesecev od premestitve. Uprava lahko ponovno premesti navedene delnice v posebni segment borzne kotacije v roku petnajst dni od prejema zahteve, če izdajatelj izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena ter če uprava presodi, da je ponovna premestitev teh delnic v posebni segment borzne kotacije ustrezna.
Poročanje o statusu pogodb z vzdrževalci likvidnosti
21.b člen
Izdajatelj delnic, ki so premeščene v posebni segment borzne kotacije, je dolžan borzo tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti.
Premestitev delnic iz posebnega segmenta borzne kotacije
21.c člen
(1) Uprava borze vsakih 6 mesecev, v skladu z Navodili iz tretjega odstavka 21.a člena, preveri:
– izpolnjenost kvantitativnih kriterijev iz točke (a) drugega odstavka 21.a člena Pravil ter
– izpolnjenost kriterijev likvidnosti iz točke (b) drugega odstavka 21.a člena Pravil.
(2) Na podlagi rezultatov preveritve iz prvega odstavka tega člena uprava z odločbo iz posebnega segmenta s prvim trgovalnim dnem naslednjega meseca po preveritvi premesti delnice, pri katerih niso izpolnjeni kriteriji iz točke (a) drugega odstavka 21.a člena Pravil ali pri katerih niso izpolnjeni kriteriji iz točke (b) drugega odstavka 21.a člena Pravil. O neizpolnjevanju kriterijev uprava predhodno pisno obvesti izdajatelja.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena uprava delnic izdajatelja ne premesti iz posebnega segmenta, če izdajatelj borzi pred iztekom petnajstdnevnega roka od dne ugotovitve neizpolnjevanja kriterijev iz prvega odstavka tega člena predloži dokazilo o podpisu pogodbe o opravljanju storitev z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena uprava premesti delnice iz posebnega segmenta borzne kotacije tudi na zahtevo izdajatelja, najkasneje v roku trideset dni od prejema zahteve izdajatelja.
(5) Zoper odločbo, s katero je uprava odločila o premestitvi delnic iz posebnega segmenta, je dovoljen ugovor na Agencijo. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis v zadevi, v kateri je bil vložen ugovor.
(6) Ugovor proti odločbi iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
11. člen
Poglavje 2.1.3 se preštevilči, tako da postane poglavje 2.1.4.
12. člen
V naslovu 23. člena se za besedo "kotacije" črta nadaljnje besedilo naslova.
13. člen
Besedilo 24. člena se v celoti črta.
14. člen
(1) V 25. členu se naslov člena v celoti črta.
(2) Besedilo prvega odstavka se spremeni tako, da se pred besedo »Izdajatelj« vrine beseda »Kadar«, za njo pa se črta beseda »lahko«. Pred piko se za zadnjo alineo prvega odstavka 25. člena doda naslednje besedilo:
»je poleg dokumentacije iz 23. člena Pravil dolžan borzi posredovati tudi ustrezno dokumentacijo skladno s 26. ter 27. členom teh Pravil.«
15. člen
V drugem odstavku 28. člena se črta število "15" ter se nadomesti s številom "6".
16. člen
Spremeni se prvi odstavek 30. člena Pravil tako, da se besedilo za besedo »tudi« do konca prvega odstavka črta in nadomesti z besedilom: »izdaja delnic zaradi zamenjave obstoječih delnic.«.
17. člen
(1) Poglavje 2.1.4. se preštevilči tako, da postane poglavje 2.1.5. Naslov tega poglavja se spremeni tako, da se glasi: "Obveznosti obveščanja in poročanja".
(2) V nadaljevanju se doda podnaslov tega poglavja, ki se glasi:
"2.1.5.1. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev delnic v borzni kotaciji".
(3) Dosedanje podpoglavje 2.1.4.1. se preimenuje tako, da se po novem glasi:
"2.1.5.1.1. Letno in medletna poročila ter izjava o skladnosti s kodeksom".
18. člen
Celotno besedilo 34. člena se na tem mestu črta in 34. člen po novem postane 38.a člen Pravil.
19. člen
(1) Dosedanji 35. člen postane po novem 34. člen Pravil. V tretjem odstavku novega 34. člena se za dosedanjo točko (d) vrine nova točka (e) z naslednjo vsebino:
"– navedbo datuma prejema revizijskega poročila;".
V tretjem odstavku tega člena se za dosedanjo četrto alineo vrine nova, peta alinea, ki se glasi:
"– navedbo, ali je letno poročilo že potrdil nadzorni svet družbe;".
(2) V četrtem odstavku novega 34. člena se za dosedanjo tretjo alineo vrine nova, četrta alinea, ki se glasi:
"– navedba, ali so računovodski podatki enaki že objavljenim nerevidiranim letnim računovodskim podatkom, in pojasnilo morebitnih razlik.".
(3) Spremeni se četrti odstavek 34. člena, tako da se za besedo “vsebovati” vrine beseda “ustrezna”, za besedo “pojasnila” pa se črta besedilo “skladno z Navodili”.
(4) V četrtem odstavku novega 34. člena se besedilo dosedanje enajste alinee (ki po novem postane 12. alinea) spremeni tako, da se za besedo »delničarjev« doda besedilo v oklepaju: "(ime, priimek oziroma firma in sedež)". V nadaljevanju besedila se črta besedo "obravnavanega". Za besedilom "kapitalu izdajatelja" se doda naslednje besedilo: "in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo;".
(5) V četrtem odstavku novega 34. člena se za zadnjo alineo doda nova alinea z naslednjim besedilom:
"– navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu in podatki, ki jih zahtevajo drugi predpisi".
(6) V petem odstavku novega 34. člena se za točko (d) doda nova točka (e) z naslednjim besedilom:
"navedbo datuma prejema revizijskega poročila.".
20. člen
(1) Dosedanji 36. člen se ustrezno preštevilči in postane po novem 35. člen.
(2) V tretjem odstavku novega 35. člena se za točko (d) doda točka (e) z naslednjo vsebino:
"– navedbo datuma prejema revizijskega poročila;".
(3) V četrtem odstavku novega 35. člena se za besedo “tudi” vrine beseda “ustrezna”, za besedo “pojasnila” pa se črta besedilo “skladno z Navodili”.
(4) V četrtem odstavku novega 35. člena se besedilo dvanajste alinee spremeni tako, da se za besedo »delničarjev« doda besedilo v oklepaju: "(ime, priimek oziroma firma in sedež)". V nadaljevanju besedila se črta beseda "obravnavanega". Za besedilom "kapitalu izdajatelja" se doda naslednje besedilo: "in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo;".
(5) V četrtem odstavku novega 35. člena se za zadnjo alineo doda nova alinea z naslednjim besedilom:
"– navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in podatki, ki jih zahtevajo drugi predpisi.".
(6) V petem odstavku novega 35. člena se za točko (d) doda točka (e) z naslednjo vsebino:
"– navedbo datuma prejema revizijskega poročila;".
21. člen
Dosedanji 36.a člen se preštevilči in postane 36. člen. V njegovem naslovu ter v prvem odstavku se za besedo "medletno" vrineta besedi "obveščanje in". V četrtem odstavku tega člena se doda nova, zadnja alinea:
"– druge podatke skladno z drugimi predpisi.".
22. člen
Dosedanji 36.b člen se na tem mestu črta in po novem postane 38.b člen.
23. člen
Doda se nov, 36.a člen z naslednjim naslovom in vsebino:
Izjava o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb
36.a člen
(1) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v borzno kotacijo, mora oblikovati izjavo o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter jo predložiti borzi.
(2) Izdajatelj je dolžan izjavo iz prvega odstavka tega člena javno objaviti najkasneje ob objavi povzetka letnega poročila skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili.
(3) Objava izjave iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
– navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana;
– firmo in sedež javne družbe;
– naziv Kodeksa, na katerega se izjava družbe glede skladnosti nanaša, ter datum sprejema tega Kodeksa;
– časovno obdobje, na katero se izjava družbe nanaša;
– izjavo družbe glede skladnosti z določbami Kodeksa oziroma navedbo točk Kodeksa, s katerimi ni v skladu, z obrazložitvijo razlogov za odstopanja.
24. člen
Podpoglavje z naslovom »2.1.4.1. Obveščanje o cenovno občutljivih informacijah« se preštevilči in postane po novem podpoglavje 2.1.5.1.2., za besedo "obveščanje" se vrineta besedi "in poročanje".
25. člen
Besedilo 38. člena se dopolni tako, da se za dosedanjo četrto alineo dodata nova peta in šesta alinea z naslednjo vsebino:
"– nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi,
– prehodne ocene poslovanja in napovedi,".
26. člen
Za dosedanjim 38. členom se uvrstita dosedanja 34. ter 36.b člen, pri čemer se preštevilčita kot 38.a ter 38.b člen. V besedilu 38.a člena se v prvem odstavku na koncu stavka črta besedi »za obveščanje«, v petem odstavku 38.a člena pa se številka »35« črta in nadomesti s številko »34«.
27. člen
Spremeni in dopolni se 39. člen Pravil, tako se sedma alinea po novem glasi:
»– sprememba deležev vrednostnih papirjev v kapitalu izdajatelja, ki jih ima v lasti posamezen član uprave ali nadzornega sveta izdajatelja. Izdajatelj je dolžan navedene podatke za posamezne osebe javno objaviti v primeru, da gre za cenovno občutljive informacije, obvezno pa v primeru:
a) sklenjenega posla, katerega vrednost je enaka ali presega višino 2.400.000 SIT,
b) da kumulativna vrednost prodaj (ali nakupov) vrednostnih papirjev v zadnjih 30 dneh dosega ali presega vrednost 2.400.000 SIT,
c) da posamezna oseba sklene posel, kjer pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register) ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku.
Pri izračunu zgoraj navedenih vrednosti se upošteva dejanski tečaj sklenitve posla na organiziranem trgu, v primeru sklenitve posla izven organiziranega trga pa uradni enotni tečaj na dan sklenitve posla (oziroma zadnji objavljeni uradni enotni tečaj, če le-ta na dan sklenitve posla ni objavljen). Objava mora vključevati najmanj naslednje podatke:
a) ime in priimek ter funkcija osebe,
b) datum sklenitve posla oziroma obdobje,
c) vrednost sklenjenega posla,
d) število pridobljenih (odsvojenih) delnic, skupno število delnic v lasti osebe in odstotni delež, ki ga ima oseba po sklenitvi posla v kapitalu izdajatelja.
28. člen
Spremeni in dopolni se osma alinea prvega odstavka 39. člena Pravil, tako da se po novem glasi:
– izvršena pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic izdajatelja, najkasneje v trenutku, ko pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register) ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku. Izdajatelj je v teh primerih dolžan v objavi navesti vsaj naslednje podatke:
a) razlogi in namen pridobitve ali odsvojitve (navedba alinee prvega odstavka 240. člena ZGD; če so bili pogoji za odsvojitev določeni na podlagi pooblastila skupščine, tudi datum sprejema tega sklepa ter najnižja in najvišja prodajna cena ter največji delež teh delnic v osnovnem kapitalu, za katerega je podeljeno pooblastilo);
b) število in nominalni znesek delnic;
c) način in čas pridobitve (odsvojitve) ter tečaj delnic, po katerem so bile pridobljene (odsvojene) z navedbo, ali je bil posel nakupa oziroma prodaje izvršen na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga (v primeru več zaporednih poslov navedba skupne vrednosti delnic in povprečnega tečaja vseh poslov);
d) dejstvo, ali je družba oblikovala rezerve za lastne delnice;
e) najnižja in najvišja cena ter delež teh delnic v osnovnem kapitalu, kadar so bili določeni na podlagi pooblastila skupščine.
29. člen
Besedilo 42. člena se dopolni tako, da se v prvem odstavku za dosedanjo drugo alineo doda nova tretja alinea z naslednjo vsebino:
"– naslov objave;".
Na koncu prvega odstavka 42. člena se doda nova, šesta alinea z naslednjo vsebino:
"– navedba časovnega obdobja, v katerem bodo informacije, ki jih obvestilo vsebuje in imajo značilnosti notranje informacije, objavljene tudi na spletnih straneh družbe.".
30. člen
(1) Naslov 44. člena se spremeni iz "Tiskovne konference izdajatelja" v "Skupščine delničarjev, tiskovne konference in druge oblike obveščanja dela javnosti ter zaustavitve trgovanja".
(2) Vsebina besedila 44. člena se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
"(1) Če je skupščina delničarjev izdajatelja delnic, ki so sprejete v borzno kotacijo, sklicana v času trgovanja, borza zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti investitorjev trgovanje z navedenimi delnicami izdajatelja najkasneje ob začetku skupščine začasno zaustavi do konca trgovalnega dne in o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.
(2) Če je tiskovna konferenca oziroma druga oblika obveščanja dela javnosti (v nadaljevanju: tiskovna konferenca) sklicana v času trgovanja, borza zaradi zagotovitve enakomerne obveščenosti investitorjev trgovanje z delnicami tega izdajatelja, ki so uvrščene v borzno kotacijo, najkasneje ob začetku tiskovne konference začasno zaustavi do konca trgovalnega dne, če ji izdajatelj predhodno posreduje utemeljeno pisno zahtevo, da naj se trgovanje za ta čas zaustavi, in o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.
(3) Borza lahko sprosti trgovanje z zgoraj navedenimi delnicami, ki je bilo začasno zaustavljeno na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, še pred koncem trgovalnega dne, če izdajatelj na predpisan način zagotovi ustrezno obveščenost javnosti. Med trenutkom javne objave in trenutkom sprostitve trgovanja mora preteči vsaj 15 minut."
31. člen
Za spremenjeni 44. člen se uvrsti novo podpoglavje št. 2.1.5.2 z naslednjim naslovom in vsebino:
"2.1.5.2. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev obveznic v borzni kotaciji
44.a člen:
Za izdajatelje obveznic, sprejetih v borzno kotacijo, veljajo enake obveznosti obveščanja in poročanja kot za izdajatelje delnic v borzni kotaciji, razen določil 35. do 36.a člena Pravil."
32. člen
Za 44.a členom se uvrsti nov naslov podpoglavja s številko 2.1.5.3:
“2.1.5.3. OPROSTITEV TAKOJŠNJE JAVNE OBJAVE“
33. člen
(1) Naslov 45. člena se spremeni tako, da se v naslovu za besedo “oprostitev“ doda besede “takojšnje javne objave“, za njo pa se črtajo besede “dolžnosti obveščanja v posameznem primeru“.
(2) Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se po novem glasi:
»Izdajatelj lahko vloži zahtevo za oprostitev takojšnje javne objave pod pogoji, ki jih določa ZTVP. O zahtevi odloča Agencija.«
34. člen
Poglavje 2.1.4.3. se preštevilči in postane poglavje 2.1.5.4.
35. člen
1. odstavek 46. člena se spremeni tako, da se črta besedilo druge alinee.
36. člen
V 47. členu se besedilo druge alinee v celoti črta.
37. člen
Poglavje 2.1.5. se preštevilči in postane poglavje 2.1.6.
38. člen
(1) Drugi odstavek 48. člena se spremeni, tako da se v prvi alinei beseda "posluje" črta in nadomesti z besedo "trguje".
(2) Za dosedanjo drugo alineo drugega odstavka 48. člena se vrine nova alinea z naslednjim besedilom:
"– ko poteče najmanj dvanajst mesecev od skupščine delničarjev izdajatelja, ki je z večino najmanj treh četrtin (¾) osnovnega kapitala sprejela sklep o izključitvi delnic iz borzne kotacije zaradi njihove uvrstitve v prosti trg;".
(3) V dosedanji četrti alinei drugega odstavka 48. člena se za besedama "borznega trga" črta celotno besedilo alinee.
39. člen
Doda se nov, 48.a člen, ki se glasi:
"Izključitev delnic iz borzne kotacije
48.a člen
(1) Kadar je podlaga za izključitev delnic iz borzne kotacije sklep skupščine izdajatelja iz tretje alinee drugega odstavka 48. člena Pravil, odbor na podlagi vloge izdajatelja, kateri je priložena kopija notarskega zapisnika skupščine, v roku 30 dni od skupščine presodi, ali so pogoji za izključitev zaradi premestitve izpolnjeni. Odbor lahko sprejme odločbo, na podlagi katere bodo delnice izdajatelja izključene iz borzne kotacije z dnem, ko se izteče rok dvanajst mesecev od skupščine oziroma s kasnejšim datumom, če tako določa sklep skupščine izdajatelja.
(2) Kolikor borza v roku 20 dni od skupščine izdajatelja delnic iz prvega odstavka tega člena ne prejme vloge izdajatelja za izključitev, o zadevi odloči odbor na podlagi listin, s katerimi razpolaga."
40. člen
Naslov poglavja 2.1.7. se preštevilči in postane 2.1.8, ter se spremeni tako, da se besedi "tujega izdajatelja" črtata in nadomestita z besedami: "izdajateljev s sedežem izven Republike Slovenije".
41. člen
Redakcijsko se z ZGD uskladi besedilo četrtega odstavka 49. člena, tako da se za besedo "sprejet" črta besedilo "z najmanj 9/10 večino" ter nadomesti z besedilom: "z večino najmanj devet desetin (9/10) osnovnega kapitala".
42. člen
V prvem odstavku 56. člena se besedi "tujih izdajateljev" črtata, namesto njiju pa se vrine naslednje besedilo:
"izdajateljev s sedežem v državi članici Evropske unije oziroma v tujini (v nadaljevanju: tujih izdajateljev)".
43. člen
V prvem odstavku 57. člena se beseda »tujega« pred besedo »vrednostnega« črta, za besedo papirja pa se vrineta besedi »tujega izdajatelja«.
44. člen
(1) Pred 58. členom se uvrsti nov naslov podpoglavja s številko 2.2.1.1.:
„2.2.1.1. ODLOČANJE NA ZAHTEVO IZDAJATELJA”
(2) Naslov 58. člena se dopolni tako, da se v naslovu za besedami “Sprejem vrednostnih papirjev“ dodajo besede “v prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja“.
(3) V besedilu dosedanjega prvega odstavka 58. člena se beseda „uvrsti” zamenja z besedo „sprejme”, beseda „na” pred besedo „prosti” se zamenja z besedo „v”, črta se besedilo „ali po uradni dolžnosti, kadar so za to” ter se nadomesti z besedami ”v primeru, da so”.
(4) V prvem stavku dosedanjega drugega odstavka 58. člena se črta besedilo „na zahtevo izdajatelja ali po uradni dolžnosti”, beseda „na” se zamenja z besedo „v”, za besedo „trg” in pred vejico pa se doda besedilo ”na zahtevo izdajatelja”
(5) Črta se besedilo dosedanjega tretjega odstavka 58. člena ter se nadomesti z novim tretjim odstavkom, ki se glasi:
„(3) Za postopek odločanja o sprejemu vrednostnega papirja na prosti trg v skladu z določbami tega člena se smiselno uporabljajo določbe od 14. do 21.c člena Pravil.”
(6) Doda se novi četrti odstavek 58. člena, ki se glasi:
„(4) Uprava lahko na podlagi prejete zahteve odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg že pred prejemom odločbe KDD o vpisu teh delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev ter lahko sprejme odločbo o sprejemu z odložnim pogojem. Ob izpolnitvi odložnega pogoja uprava o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih dni vroči izdajatelju.”
45. člen
(1) Za sedanjim 58. členom se vrine nov, 58.a člen, ki se glasi:
“Postopek v primeru sprememb pri posameznem vrednostnem papirju, izveden na zahtevo izdajatelja
58.a člen
Za postopek odločanja na zahtevo izdajatelja o spremembi števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev na prostem trgu, se smiselno uporabljajo določbe od 22. do 32. člena Pravil.”
(2) Za novim 58.a členom se vrine nov naslov podpoglavja s številko 2.2.1.2.:
„2.2.1.2. ODLOČANJE PO URADNI DOLŽNOSTI BORZE”
(3)Za naslovom novega podpoglavja se vrinejo novi 58.b, 58.c. in 58.č člen, ki se glasijo:
“Razlog za odločanje borze po uradni dolžnosti
58.b člen
V primeru, da izdajatelj oziroma imetnik posameznega vrednostnega papirja ne vloži pravočasno zahteve za sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg, ter v primeru, da izdajatelj ne vloži zahteve za spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev na prostem trgu, začne borza postopek za sprejem vrednostnih papirjev ali postopke za spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev po uradni dolžnosti.”
“Sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg po uradni dolžnosti borze
58.c člen
(1) Uprava z odločbo sprejme vrednostne papirje v prosti trg po uradni dolžnosti, kadar so za to izpolnjeni naslednji pogoji:
– s temi vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu,
– so v celoti vplačani,
– so prosto prenosljivi,
– so izdani v nematerializirani obliki.
(2) Uprava je dolžna z odločbo sprejeti v prosti trg vrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje za organizirano trgovanje:
– v primeru že izdanih vrednostnih papirjev v roku osem dni po prejemu odločbe Agencije o izdaji dovoljenja za organizirano trgovanje iz 61. člena ZTVP oziroma
– v roku osem dni po prejemu obvestila KDD o njihovi izdaji v nematerializirani obliki,
razen če njihov izdajatelj v tem roku vloži zahtevo za sprejem teh vrednostnih papirjev v borzno kotacijo. Odločitev o sprejemu v prosti trg borza objavi na SEOnet ter v dnevno informativnem časopisju najpozneje osem dni po odločitvi.
(3) Dokumentacija, na podlagi katere uprava po uradni dolžnosti odloča o sprejemu vrednostnih papirjev v prosti trg, je naslednja:
– dovoljenje Agencije za javno ponudbo oziroma za organizirano trgovanje,
– odločba KDD o vknjižbi javno ponujenih vrednostnih papirjev v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(4) Uprava lahko sprejme v prosti trg tudi vrednostne papirje, za katere ni bil izdan prospekt ali dovoljenje Agencije, če le to po ZTVP ni potrebno, vendar mora to objaviti na SEOnet ter v dnevno informativnem časopisju, najpozneje osem dni po odločitvi.”
“Postopek v primeru sprememb pri posameznem vrednostnem papirju, izveden po uradni dolžnosti borze
58.č člen
(1) V primeru odsotnosti pravočasnega zahtevka izdajatelja odloča o spremembi posameznega vrednostnega papirja uprava borze po uradni dolžnosti, na podlagi prejete odločbe KDD, ki se nanaša na spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev.
(2) Pri odločanju, v skladu s prvim odstavkom tega člena, uprava preveri, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ali se s temi vrednostnimi papirji lahko trguje na organiziranem trgu,
– ali so v celoti vplačani,
– ali so prosto prenosljivi,
– ali so izdani v nematerializirani obliki.
(3) Kot sprememba števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev se štejejo:
– povečanje števila (izdaja) delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala,
– zmanjšanje števila (umik) delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala,
– zamenjava delnic, ki se izvede zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala z združitvijo delnic ali zaradi spremembe nominalnega zneska delnic,
– druge spremembe vrednostnih papirjev.
(4) V primeru odločanja po uradni dolžnosti izda uprava ugotovitveno odločbo v roku osem dni od prejema odločbe KDD.
(5) V obdobju med izvedeno spremembo vrednostnih papirjev v centralnem registru in izdajo odločbe ter obveščanjem udeležencev trga se trgovanje s tem vrednostnim papirjev zaustavi.“
46. člen
Prvi odstavek 59. člena se ustrezno spremeni in dopolni ter se doda novi drugi odstavek tako, da se 59. člen po novem glasi:
"(1) Zoper odločbo o uvrstitvi ali zavrnitvi uvrstitve vrednostnih papirjev na prosti trg ter zoper odločbo o spremembi vrednostnih papirjev na prostem trgu je dovoljen ugovor na Agencijo. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis v zadevi, v kateri je bil vložen ugovor.
(2) Ugovor zoper odločbo o spremembi vrednostnih papirjev na prostem trgu, izdano po uradni dolžnosti borze, ne zadrži izvršitve odločbe."
47. člen
Naslov podpoglavja s št. 2.2.2. se črta in se nadomesti z naslednjim:
"2.2.2. Obveznost obveščanja in poročanja izdajateljev na prostem trgu".
48. člen
Naslov ter besedilo 60. člena se črtata in se nadomestita z naslednjim:
"Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev na prostem trgu
60. člen
(1) Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za izdajatelje vrednostnih papirjev na prostem trgu predpisujejo ZTVP ter drugi zakoni in podzakonski akti.
(2) Izvajanja obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti na prosti trg, borza ne nadzira in ne izreka ukrepov zoper izdajatelje, spremlja pa javne objave izdajateljev z namenom odkrivanja kršitev prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij, prepovedi manipulacij in drugih kršitev pravil trgovanja ter za potrebe izvajanja postopkov zaradi delitev in združitev delnic, spremembe vrste delnic, izvedb združitev ali delitev družb itd. (»korporacijske akcije«), ki jih izvajajo izdajatelji, ki so uvrščeni na prosti trg."
49. člen
(1) V poglavju 2.2.3 se spremeni in dopolni 61. člen tako, da se v prvem odstavku besedi »vrednostni papir« na vseh mestih nadomestita z besedo »delnice«, ostalo besedilo se ustrezno slovnično uskladi, dosedanja tretja alinea postane druga alinea.
(2) Za dosedanjo drugo alineo 61. člena, ki je po novem tretja alinea, se doda naslednja nova alinea:
"– če so bile delnice sprejete v borzno kotacijo".
(3) Besedilo zadnje alinee 61. člena se črta in se nadomesti z naslednjim: "– če izdajatelj zaradi zaključka postopka likvidacije ali stečaja preneha obstajati.".
(4) Za prvim odstavkom 61. člena se vrine nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) Obveznice lahko uprava izključi iz prostega trga v naslednjih primerih:
– če izdajatelj ali obveznice ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje na prostem trgu;
– če se izkaže, da so bile obveznice sprejete na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– ob predčasnem celotnem poplačilu obveznosti iz obveznic;
– ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja."
(5) Besedilo dosedanjega drugega odstavka 61. člena Pravil, ki je po novem tretji odstavek, se spremeni tako, da se za besedo "papirja" črtajo besede "iz trgovanja na prostem trgu je dovoljen" in se nadomestijo z besedilom "je možno podati ugovor na Agencijo v roku osem dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis v zadevi, v kateri je bil vložen ugovor."
(6) Na koncu 61. člena se doda nov četrti odstavek z naslednjim besedilom:
"(4) Ugovor proti odločbi, s katero uprava začasno ali trajno izključi vrednostni papir iz prostega trga, zadrži izvršitev."
50. člen
Redakcijsko se z ZGD uskladi besedilo četrtega odstavka 62. člena Pravil, tako da se za besedo "sprejet" črta besedilo "z najmanj 9/10 večino" ter nadomesti z besedilom: "z večino najmanj devet desetin (9/10) osnovnega kapitala".
51. člen
V poglavju 2.3. se naslov spremeni tako, da se glasi:
"2.3. VREDNOSTNI PAPIRJI INVESTICIJSKIH SKLADOV".
52. člen
Za poglavjem 2.3. se doda nov naslov podpoglavja, ki se glasi:
"2.3.1. DELNICE ID".
53. člen
Določbe dosedanjih 63. do vključno 69. člena Pravil se črtajo in nadomestijo z novimi 63. do 69.d členi:
"Segment trgovanja
63. člen
Delnice ID in delnice PID se sprejemajo v podsegment borzne kotacije in prostega trga. Oznako podsegmentov določi uprava s sklepom.
2.3.1.1. DELNICE ID V BORZNI KOTACIJI
Sprejem delnic ID v borzno kotacijo ter spremembe v borzni kotaciji
64. člen
(1) V podsegment borzne kotacije odbor na zahtevo DZU, ki je pooblaščena za upravljanje ID, z odločbo sprejme delnice ID, za katere je borza pridobila naslednjo dokumentacijo:
– dovoljenje Agencije za opravljanje dejavnosti DZU, ki upravlja ID;
– prečiščeno besedilo statuta DZU in ID;
– revidirano letno poročilo ID in zadnje polletno poročilo ID, kolikor obstajata;
– prospekt za javno ponudbo delnic ID ter izvleček prospekta;
– sklep KDD o vknjižbi delnic v register nematerializiranih vrednostnih papirjev;
– izpisek iz sodnega registra za ID;
– revidirano letno poročilo za DZU, kolikor obstaja;
– pogodbo s skrbnikom ter dovoljenje Banke Slovenije oziroma Agencije za opravljanje skrbniških storitev ter
– odločbo Agencije o uskladitvi poslovanja z določbami ZISDU-1 za ID, ustanovljeno pred 3. 1. 2003.
(2) Odbor o sprejemu delnic ID v borzno kotacijo ter o spremembah v borzni kotaciji delnic ID odloča na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo. Za sprejem delnic ID v borzno kotacijo kriteriji iz 12. člena Pravil ne veljajo, izpolnjena pa morata biti naslednja kriterija:
– najmanjše število imetnikov delnic je 150;
– najmanjša velikost kapitala ID je 100 mio SIT.
(3) Vsebino obrazca zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše uprava z Navodili.
Dolžnost poročanja in obveščanja o poslovanju ID
65. člen
(1) Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za ID oziroma DZU predpisujejo ZISDU-1 ter drugi zakoni in podzakonski akti.
(2) DZU je dolžna na način, kot ga z Navodili določi borza, poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID.
Postopek v primeru kršitev dolžnosti poročanja in obveščanja
66. člen
(1) Za odločanje o ukrepih zoper DZU, ki ne izpolnjuje zahtev glede poročanja skladno s Pravili in Navodili, je pristojen Odbor.
(2) Za izrek ukrepa zoper DZU odbor odloča na smiselno enak način kot o ukrepih zoper kršitve obveznosti obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije iz poglavja 2.1.5.4.
(3) O kršitvi dolžnosti obveščanja in o sprejetem ukrepu borza obvesti Agencijo.
Izključitev delnic ID
67. člen
O izključitvi delnic ID iz borzne kotacije odloča odbor na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije.
2.3.1.2.DELNICE (P)ID NA PROSTEM TRGU
Dolžnost poročanja in obveščanja o poslovanju (P)ID
68. člen
(1) Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za (P)ID oziroma DZU, ki upravlja ID oziroma PID, katerega delnice so sprejete v prosti trg, predpisujejo ZISDU-1 ter drugi zakoni in podzakonski akti.
(2) DZU je dolžna na način, kot ga z Navodili določi borza, poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID.
Izključitev delnic (P)ID
69. člen
O izključitvi delnic (P)ID iz prostega trga odloča uprava na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja iz prostega trga.
2.3.2. INVESTICIJSKI KUPONI VZAJEMNIH SKLADOV
Segment trgovanja
69.a člen
Investicijski kuponi vzajemnih skladov se sprejemajo v podsegment borzne kotacije. Oznako podsegmenta določi uprava s sklepom.
Sprejem investicijskih kuponov ter spremembe
v borzni kotaciji
69.b člen
(1) Investicijski kuponi vzajemnih skladov, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo zakonske pogoje in pogoje, določene s Pravili, so lahko na podlagi zahteve sprejeti v ločen podsegment borzne kotacije. Za sprejem investicijskih kuponov v borzno kotacijo kriteriji iz 12. člena Pravil ne veljajo, izpolnjena pa morata biti naslednja kriterija:
– najmanjše število imetnikov kuponov je 150;
– najmanjša velikost sredstev vzajemnega sklada v upravljanju je 25 mio SIT.
(2) O sprejemu investicijskih kuponov v borzno kotacijo odloča odbor na podlagi zahteve DZU, ki upravlja vzajemni sklad. Odbor o zahtevi iz prejšnjega odstavka tega člena odloča na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo, pri čemer se določbe o razširitvi in zožitvi kotacije zaradi posebnosti trgovanja z investicijskimi kuponi ne uporabljajo.
(3) Vsebino obrazca zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše uprava z Navodili.
69.c člen
DZU, ki upravlja vzajemni sklad, katerega investicijski kuponi so predmet sprejema v borzno kotacijo, mora zahtevi za sprejem predložiti:
– odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
– prečiščeno besedilo statuta DZU;
– odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za upravljanje VS, katerega investicijski kuponi so predmet zahteve za sprejem v borzno kotacijo;
– prospekt VS in izvleček prospekta VS;
– revidirano letno poročilo vzajemnega sklada in zadnje polletno poročilo vzajemnega sklada, če obstajata;
– odločbo KDD o vknjižbi investicijskih kuponov v register nematerializiranih vrednostnih papirjev;
– pravila upravljanja VS ter soglasje Agencije k pravilom upravljanja;
– revidirano letno poročilo za DZU, kolikor obstaja;
– pogodbo s skrbnikom ter dovoljenje Banke Slovenije oziroma Agencije za opravljanje skrbniških storitev.
Dolžnost poročanja in obveščanja o poslovanju VS
69.č člen
(1) Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za vzajemni sklad oziroma DZU, ki upravlja vzajemni sklad, katerega investicijski kuponi so sprejeti v podsegment borzne kotacije, predpisujejo ZISDU-1 ter podzakonski akti.
(2) DZU je dolžna poročati borzi o vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada v rokih, z vsebino in na način, kot je to določeno za poročanje Agenciji v 2. členu Sklepa o poročanju Agenciji o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu.
(3) DZU je dolžna borzi na način, kot ga z Navodili določi uprava borze, poročati tudi podatke oziroma dogodke, ki so pomembni za organizirano trgovanje z investicijskimi kuponi, pri čemer se ti podatki ne smejo razlikovati od podatkov, ki jih DZU poroča Agenciji.
(4) Za odločanje o ukrepih zoper DZU, ki ne izpolnjuje zahtev glede poročanja skladno s Pravili in Navodili, je pristojen Odbor. Odbor o ukrepih odloča smiselno na enak način kot o ukrepih zoper kršitve obveznosti obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije iz poglavja 2.1.5.4.
Izključitev investicijskih kuponov
69.d člen
O izključitvi investicijskih kuponov iz borzne kotacije odloča odbor na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije.«
54. člen
V 71. členu Pravil se za besedo »sprejema« vrineta besedi »ter izključitve«, v nadaljevanju stavka pa se črtajo besede »sprejem vrednostnih papirjev na«.
55. člen
Dosedanji prvi in drugi odstavek 72. člena postaneta prvi in drugi odstavek 73. člena. Črta se naslov tega člena in se nadomesti z novim, doda se novo besedilo tega člena tako, da se ta člen po novem glasi:
"Člani borze
72. člen
Člani borze so lahko borznoposredniške družbe, banke, Republika Slovenija in Banka Slovenije. "
56. člen
Dosedanji prvi in drugi odstavek 72. člena postaneta prvi in drugi odstavek 73. člena, dosedanji prvi in drugi odstavek tega člena pa se ustrezno preštevilčita.
57. člen
V prvem odstavku 78. člena Pravil se črta prva alinea.
58. člen
(1) Prvi odstavek 81. člena se spremeni in dopolni tako, da se doda nova 10. alinea, ki se glasi:
"– varovati sistemske identifikacijske elemente za dostop do sistema BTS;".
(2) Dosedanja 10. alinea prvega odstavka 81. člena postane po novem 11. alinea, za njo pa se doda nova 12. alinea, ki se glasi:
"– voditi seznam povezanih oseb, kot jih določa 12. člen ZTVP, ter ga v postopkih nadzora borze na zahtevo posredovati borzi.".
59. člen
V dosedanjem prvem odstavku 90. člena se doda nova 10. alinea, ki se glasi:
"– voditi seznam povezanih oseb, kot jih določa 12. člen ZTVP, ter ga v postopkih nadzora borze na zahtevo posredovati borzi.".
60. člen
Za dosedanjim 93. členom se doda novo poglavje 3.3. z naslednjo vsebino:
"3.3. VZDRŽEVALCI LIKVIDNOSTI
Sprejem vzdrževalcev likvidnosti
93.a člen
(1) Vzdrževalci likvidnosti zagotavljajo likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Uprava borze lahko posameznim borznim članom glede na izpolnjevanje predpisanih pogojev podeli status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev na določenem segmentu organiziranega trga.
(3) Vsak borzni član ima pravico zaprositi upravo borze za podelitev statusa vzdrževalca likvidnosti, pri čemer mora v pisni zahtevi natančno navesti, za katere vrednostne papirje se zahteva nanaša. Borzni član pridobi status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev, če izpolnjuje kriterije, ki se predpišejo z Navodili. Uprava borze lahko pri posameznem vrednostnem papirju s sklepom omeji število vzdrževalcev likvidnosti.
(4) Podrobnejši postopek podeljevanja statusa vzdrževalca likvidnosti in kriteriji se predpišejo z Navodili. Seznam vzdrževalcev likvidnosti in pogoje za pridobitev tega statusa borza objavi na svoji spletni strani.
Dolžnosti in pravice vzdrževalcev likvidnosti
93.b člen
(1) Vzdrževalci likvidnosti so dolžni sproti dnevno zagotavljati omejena naročila za nakup in prodajo na trgu ter sklepati posle na podlagi teh naročil v skladu s temi Pravili in na podlagi zahtev, ki se predpišejo z Navodili.
(2) Za vzdrževalce likvidnosti, ki izpolnijo določene kriterije uspešnosti, uprava borze s sklepom dodeli posebne ugodnosti.
(3) Podrobnejše zahteve za vzdrževalce likvidnosti, kriterije uspešnosti ter njihove ugodnosti se predpišejo z Navodili. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji: vrsta vrednostnega papirja, maksimalna razlika med tečajem naročila za nakup in tečajem naročila za prodajo, minimalna vrednost obvezne ponudbene strani in strani povpraševanja, minimalni čas ohranjanja naročil na trgu, obvezen čas vnosa naročil v avkcijo, soglasje izdajatelja.
Prenehanje statusa vzdrževalca likvidnosti
93.c člen
(1) Vzdrževalec likvidnosti lahko odstopi od tega statusa v celoti ali le za določen vrednostni papir na podlagi pisne zahteve. Peti dan potem, ko borza prejme njegovo pisno zahtevo, vzdrževalec likvidnosti ni več dolžan opravljati svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti. Za ponovni status vzdrževalca likvidnosti lahko borzni član ponovno zaprosi po preteku tridesetih dni od veljavnega prenehanja tega statusa.
(2) Uprava borze lahko odvzame status vzdrževalca likvidnosti borznemu članu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti, ali omeji njegove obveznosti v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer (npr. korporacijske akcije izdajatelja, velika tečajna nihanja, velika odstopanja količine)."
61. člen
Dosedanji 94. člen se ustrezno spremeni in dopolni tako, da se po novem glasi:
"(1) Borzni posli so nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo in jih sklenejo člani borze preko BTS oziroma na drug način, ki ga določajo Pravila.
(2) Borzni posli so lahko promptni ali pa terminski.
(3) Promptni borzni posli so tisti, pri katerih se obveznosti iz sklenjenih borznih poslov izpolnijo v roku dveh delovnih dni po sklenitvi posla (T+2) oziroma v skladu s pravili KDD.
(4) V primeru organiziranja sklepanja borznih poslov s standardiziranimi terminskimi finančnimi instrumenti se pravila trgovanja predpišejo s posebnim Pravilnikom, ki ga sprejme uprava ter z njim soglašata nadzorni svet in Agencija."
62. člen
V dosedanjem 95. členu se dodata novi drugi in tretji odstavek, prvi odstavek pa se ustrezno oštevilči:
"(1) Borzne posle lahko sklepajo samo člani borze.
(2) Posamezen član borze ima lahko v sistemu BTS enega izmed naslednjih statusov:
– aktiven – članu je omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili preko BTS;
– neaktiven – članu ni omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili preko BTS.
(3) Stanje člana borze se spremeni na podlagi sklepa uprave, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil. V primeru, da se stanje spremeni v "neaktiven", se vsa naročila člana prestavijo v stanje "zadržano". "
63. člen
V dosedanjem besedilu 98. člena se za besedo »uprava« dodata besedi »s sklepom«.
64. člen
Dosedanji 99. člen se ustrezno spremeni in dopolni tako, da se po novem glasi:
(1) Obveznice kotirajo brez kupona en trgovalni dan pred presečnim dnevom. Presečni dan je dan, ki ga izdajatelj določi kot dan, od katerega dalje se pravica do kupona ne prenaša več na novega imetnika skupaj s prenosom obveznice. Če izdajatelj borzi ne sporoči presečnega datuma, se upoštevajo podatki o presečnih dnevih, ki jih borzi sporoči KDD.
(2) Pri delnicah se datum začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende določi glede na presečni dan, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende. V objavi začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende se navede tudi višina dividende in datum oziroma rok izplačila.
65. člen
Dosedanji drugi odstavek 100. člena se ustrezno dopolni tako, da se po novem glasi:
(2) Tečaj delnic in investicijskih kuponov je izražen v slovenskih tolarjih (SIT) za posamezen lot.
66. člen
Dosedanji prvi in drugi odstavek 101. člena se ustrezno spremenita in dopolnita, poleg tega pa se dodata novi tretji in četrti odstavek tako, da se ta člen po novem glasi:
»(1) Člani borze lahko lastna naročila z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, izvršujejo le preko BTS. Izven BTS se lahko sklepajo posli v primeru poslovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz 166. člena, REPO posli iz 166.a člena Pravil, posli v skladu s Pravili o trgovanju z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti ter v primerih, ki jih dopušča zakon.
(2) BTS je računalniško podprt informacijski sistem, ki omogoča predvsem upravljanje z naročili, sklenitev borznih poslov, pregledovanje naročil in sklenjenih borznih poslov, pregled informacij o trgovanju in vrednostnih papirjih, ki so sprejeti v borzno kotacijo.
(3) Upravljanje z naročili vključuje vnos, spreminjanje, potrditev, zadržanje, sprostitev ali odstranitev naročil.
(4) V BTS sistemu se s posameznim vrednostnim papirjem lahko trguje neprekinjeno ali v avkcijah.«
67. člen
Doda se novi 101.a člen z naslednjo vsebino in naslovom:
»Neprekinjen in avkcijski način trgovanja
101.a člen
(1) Neprekinjen način trgovanja se začne z otvoritveno avkcijo in po tem omogoča takojšne sklepanje poslov z naročili, vnesenimi v BTS, glede na ujemanje njihovih pogojev skladno s temi Pravili. V neprekinjenem načinu trgovanja je tečaj sklenjenega posla v okviru vsakokratne najboljše ponudbe in povpraševanja, praviloma pa ga določi tisto izvršeno naročilo v poslu, ki je bilo v BTS vneseno prvo.
(2) V avkcijskem načinu trgovanja se za posamezen vrednostni papir izvajajo avkcije, kjer se vsi posli sklenejo v enem trenutku po enem samem tečaju. Ta tečaj se oblikuje na podlagi naročil, ki se v BTS vnašajo vse do začetka sklepanja poslov, glede na ujemanje njihovih pogojev skladno s temi Pravili in na način, da se doseže količinsko največji obseg prometa.
(3) Kriteriji za vključevanje vrednostnih papirjev v posamezen način trgovanja se predpišejo z Navodili, glede na naravo in značilnosti trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji: povprečno dnevno število poslov, povprečni dnevni vrednostni obseg prometa, globina trga, aktivnost vzdrževalcev likvidnosti itd.«
68. člen
Dosedanji prvi odstavek 102. člena se ustrezno spremeni ter postane drugi odstavek. Dodajo se novi prvi, tretji, četrti in peti odstavek tako, da se ta člen po novem glasi:
»(1) Člani borze dostopajo do sistema BTS bodisi preko delovne postaje BTS bodisi preko elektronskega vmesnika. Elektronski vmesnik pomeni način elektronske povezave informacijskega sistema člana in sistema BTS.
(2) Borzni posredniki so preko svoje delovne postaje, ki jo morajo registrirati pri borzi, povezani s sistemom BTS. Član borze mora imeti vsaj eno delovno postajo BTS.
(3) Član borze mora zagotoviti in sprotno zagotavljati, da informacijski sistem člana pri uporabi elektronskih vmesnikov izpolnjuje pogoje v skladu z veljavnim sklepom Agencije o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih za poslovanje s strankami in premoženjem strank borznoposredniških družb ter druge zahteve, ki jih uprava borze določi z Navodili.
(4) Borzni posredniki odgovarjajo za resničnost in točnost podatkov, ki jih vnesejo v sistem BTS, ne glede na način, ki ga pri tem uporabijo.
(5) Pri opravljanju nadzora nad poslovanjem člana lahko borza v primerih, ko obstajajo razlogi za sum kršitev določb Pravil, zahteva, da član zagotovi izredni revizijski pregled informacijskega sistema v delu, ki se nanaša na uporabo elektronskih vmesnikov in njihovo povezavo z informacijskim sistemom člana.«
69. člen
V dosedanjem 103. členu se dodajo novi prvi, drugi, četrti in šesti odstavek, dosedanji prvi in drugi odstavek pa postaneta tretji in peti odstavek tako, da se 103. člen po novem glasi:
»(1) Borznemu posredniku borza dodeli osebne identifikacijske elemente, ki mu omogočajo enolično identifikacijo in avtorizacijo pri dostopu do sistema, izvajanje operacij v sistemu in dostopu do podatkov, za katere je pooblaščen oziroma za identifikacijo pri uporabi elektronskih vmesnikov.
(2) Članu borze se na njegovo zahtevo dodelijo sistemski identifikacijski elementi, ki njegovemu informacijskemu sistemu omogočajo enolično identifikacijo pri dostopu do sistema BTS, izvajanje operacij v sistemu BTS in dostopu do podatkov, do katerih ima član pravico dostopanja.
(3) Uporaba osebnih identifikacijskih elementov je dovoljena samo pooblaščenemu borznemu posredniku, kateremu so bili dodeljeni.
(4) Uporaba sistemskih identifikacijskih elementov je dovoljena samo na pri borzi registriranem sistemu člana.
(5) Za zlorabe je v razmerju do borze odgovoren pooblaščeni borzni posrednik, pod čigar osebnimi identifikacijskimi elementi pride do zlorabe, oziroma član borze, če je soodgovoren za zlorabo osebnih identifikacijskih elementov.
(6) Za zlorabe sistemskih identifikacijskih elementov je v razmerju do borze odgovoren član borze.«
70. člen
V dosedanjem 105. členu se dopolni naslov, ustrezno se spremenijo in dopolnijo dosedanji prvi, drugi in tretji odstavek ter se dodata nova četrti in peti odstavek tako, da se ta člen po novem glasi:
»Stanja trga in trajanje borznega trgovanja
105. člen
(1) Trg oziroma sistem BTS se lahko nahaja v naslednjih stanjih:
– trg je zaprt – upravljanje z naročili in sklepanje poslov ni možno;
– trg je delno odprt – upravljanje z naročili je možno, ni možno sklepanje poslov;
– trg je odprt – upravljanje z naročili in sklepanje poslov je možno;
– trg pred zaprtjem – možno je omejeno upravljanje z naročili in sklepanje poslov na način, da je možen le umik naročil in vnos naročil z razponom in odstranitvijo neizvršene količine po ravnotežnem tečaju.
(2) V neprekinjenem načinu trgovanja si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
– zaprt trg;
– delno odprt trg;
– odprt trg;
– zaprt trg.
(3) V avkcijskem načinu trgovanja si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
– zaprt trg;
– delno odprt trg;
– trg pred zaprtjem;
– zaprt trg.
(4) V Navodilih se določi trajanje borznega trgovanja v neprekinjenem in avkcijskem načinu trgovanja ter urnik vrstnega reda odpiranja trga za posamezne vrednostne papirje v avkcijskem načinu trgovanja.
(5) Čas in način trgovanja oziroma čas upravljanja z naročili lahko uprava z namenom omogočanja minimalnega nemotenega delovanja s sklepom podaljša oziroma skrajša.
(6) Možnosti upravljanja z naročili in sklepanja poslov člana so odvisna od trenutnega stanja trga, načina trgovanja in trenutnega stanja vrednostnega papirja, stanja naročil in stanja člana borze.«
71. člen
Dosedanji prvi in drugi odstavek 108. člena se ustrezno spremenita in dopolnita tako, da se po novem glasita:
»(1) V sistemu BTS se posamezen vrednostni papir lahko nahaja v enem od naslednjih stanj:
– trgovan – z njim se lahko sklepajo posli preko BTS skladno s Pravili, upravljanje z naročili je dopustno;
– zadržan – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili je dopustno;
– zaustavljen – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili ni dopustno;
– izključen – vrednostni papir se začasno ali trajno izključi iz trgovanja, sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, upravljanje z naročili ni dopustno.
(2) Stanje vrednostnega papirja se spremeni na podlagi sklepa oziroma odločbe uprave ali odbora, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil.«
72. člen
Dosedanji prvi in tretji odstavek 112. člena se črtata in nadomestita z novima odstavkoma, drugi odstavek pa se ustrezno dopolni tako, da se po novem ta člen glasi:
»(1) Član borze in borzni posrednik mora pri izvrševanju naročil stranke ravnati s potrebno strokovno skrbnostjo.
(2) Član borze in borzni posrednik mora izvršiti naročilo stranke tako, kot se glasi.
(3) Član borze in borzni posrednik mora pri izvrševanju naročil paziti, da se morebitna nasprotja med interesi strank borznega člana in zaposlenih pri borznem članu omejijo na najmanjšo možno mero.«
73. člen
Dosedanji prvi in drugi odstavek 113. člena se ustrezno dopolnita oziroma spremenita tako, da se po novem glasita:
»(1) Član borze izvršuje naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev preko BTS z vnosom ustrezne ponudbe oziroma povpraševanja na trg ter z nadaljnjim upravljanjem takega naročila na trgu skladno z naročilom stranke in v interesu stranke.
(2) Član borze mora izvršiti naročilo stranke takoj, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev naročila. Šteje se, da so pogoji za izvršitev izpolnjeni, ko član borze prejme naročilo (četrti odstavek 109. člena Pravil) in se izteče rok za odklonitev naročila (111. člen Pravil) ter to omogočajo ta Pravila.«
74. člen
Dosedanji prvi, tretji in četrti odstavek 115. člena se ustrezno spremenijo in dopolnijo tako, da se po novem glasijo:
»(1) Kadar član borze sprejme več naročil s preudarkom oziroma kadar sočasno sprejme več naročil za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev pod enakimi pogoji, lahko takšna naročila združi v eno naročilo in ga izvrši (v nadaljnjem besedilu: naročila za skupni račun).
(3) Kadar se na osnovi naročila za skupni račun sklene eden ali več poslov, mora član borze pravice in obveznosti iz takšnega posla oziroma poslov prenesti na stranke po naslednjih pravilih:
1. če je posel oziroma posle sklenil po enakem tečaju, količina vrednostnih papirjev pa ne zadošča za izvršitev celotnih naročil vseh strank, se najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je član borze prejel pred naročilom naslednje stranke;
2. če je posle sklenil po različnih tečajih, se za ugodnejši tečaj najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je član borze prejel pred naročilom naslednje stranke.
(4) Določba tretjega odstavka tega člena se ne uporablja za naročila, povezana z gospodarjenjem z vrednostnimi papirji. Za taka naročila mora imeti borzni član vnaprej določena pravila razporejanja na stranke, ki zagotavljajo enako obravnavo strank, ter jih mora predložiti borzi na njeno zahtevo.«
75. člen
(1) V dosedanjem 119. členu se dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Vsa naročila morajo biti najprej ali vsaj istočasno vnesena v evidenco naročil, kot so vnesena v sistem BTS. Za vsa naročila je potrebno ne glede na tip računa evidentirati tudi:
– datum in natančen čas sprejema naročila na sedež družbe oziroma v poslovalnico, ki izvršuje naročila strank,
– naročeno količino in
– osebo, ki je podala naročilo.
(3) V primeru naročila za skupni račun in skupni račun gospodarjenja mora biti iz evidence naročil razvidno, na katere posamične stranke se naročilo nanaša.«
(2) V dosedanjem 120. členu se besedilo »najmanj pet let« nadomesti z besedilom »najmanj deset let«.
76. člen
Ustrezno se dopolni dosedanji tretji odstavek 121. člena ter se doda novi četrti odstavek tako, da se po novem glasita:
»(3) Sistem BTS pred začetkom upravljanja z naročili posameznega trgovalnega dne prestavi vsa naročila, ki jim je potekel rok veljavnosti, v stanje »odstranjeno«. V primeru prehoda vrednostnega papirja iz neprekinjenega v avkcijski način trgovanja se vsa naročila s posebnimi pogoji izvršitve prestavijo v stanje »zadržano«.
(4) Šteje se, da je naročilo na trgu, če ima stanje aktivno ali neaktivno.«
77. člen
V dosedanjem prvem odstavku 123. člena se dodata novi 1. in 3. alinea, poleg tega pa se doda novi drugi odstavek tako, da se ta člen po novem glasi:
»(1) Pri vnosu naročila v BTS so obvezne naslednje sestavine:
– vrsta naročila (nakup ali prodaja);
– oznaka člana borze;
– oznaka borznega posrednika;
– oznaka vrednostnega papirja;
– količina vrednostnih papirjev za nakup in/ali prodajo;
– vrsta računa;
– številka računa.
(2) Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo vseh obveznih sestavin.«
78. člen
Dosedanjemu 124. členu se doda naslov, spremeni in dopolni se prvi odstavek ter se dodata nova drugi in tretji odstavek tako, da se ta člen po novem glasi:
»Neobvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS
124. člen
(1) Pri vnosu naročila v BTS so opcijski naslednji podatki:
– tečaj vrednostnega papirja;
– dodatni pogoji načina prikaza in izvršitve;
– dodatni pogoji časa izvršitve;
– posebni pogoji izvršitve;
– sklic, ki služi kot referenca borznemu posredniku.
(2) V kolikor pri vnosu naročila v BTS ni vnesen noben opcijski podatek iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da je v BTS vneseno tržno dnevno naročilo brez skrite količine in posebnih pogojev izvršitve. Smiselna uporaba tega določila velja tudi v primeru, ko pri vnosu naročila v BTS ni vnesen posamezni opcijski podatek.
(3) Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo dopustnih opcijskih podatkov.«
79. člen
Ustrezno se dopolnijo in spremenijo dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek 126. člena tako, da se po novem glasijo:
»(2) Vrstni red naročil na trgu se določa glede na zaporedno upoštevanje naslednjih kriterijev:
– tržna naročila imajo prednost pred omejenimi naročili:
– vrstni red omejenih naročil na trgu se določa tako, da imajo pri izvrševanju nakupnih naročil prednost naročila z višjim tečajem oziroma pri izvrševanju prodajnih naročil naročila z nižjim tečajem,
– če je v okviru istega tečaja več naročil, se vrstni red določi tako, da imajo prednost naročila z manjšo časovno oznako.
(3) Če ima naročilo s posebnim pogojem izvršitve glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena prednost pred posameznimi drugimi naročili, pa ga zaradi posebnega pogoja ni možno izvršiti, ga BTS pri izvrševanju posameznega protinaročila preskoči. Izvrševanje posameznega protinaročila BTS nadaljuje na naslednjem naročilu po vrstnem redu glede na prejšnji odstavek tega člena.
(4) Sklepanje poslov mimo vrstnega reda naročil iz prejšnjih odstavkov tega člena ni dovoljeno.
(5) Če se spremeni tečaj, doda, spremeni ali briše posebni pogoj ali poveča skupna količina naročila, spremeni tržno naročilo v omejeno ali obratno, BTS naročilu dodeli novo časovno oznako, ki je enaka času spremembe naročila.«
80. člen
Dosedanja prvi in drugi odstavek 127. člena se ustrezno spremenita in dopolnita ter se doda novi tretji odstavek tako, da se le-ti po novem glasijo:
»(1) Borzni posredniki lahko vnašajo v BTS omejena in tržna naročila.
(2) Omejena naročila se lahko v BTS vnašajo kot naslednje vrste naročil:
– naročila brez dodatnih ali posebnih pogojev;
– naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve;
– naročila z dodatnimi pogoji časa izvršitve;
– naročila s posebnimi pogoji izvršitve.
(3) Pri vnosu omejenega naročila so dovoljene določene kombinacije dveh ali več različnih vrst naročil, pri čemer veljajo omejitve pri vnosu in izvrševanju posameznih tipov naročil glede na način trgovanja in stanja trga, kot jih opredeljuje 137. člen Pravil.«
81. člen
Spremenita se dosedanji naslov in prvi odstavek 128. člena, ter se dodata novi drugi in tretji odstavek, tako da se po novem ta člen glasi:
»Omejena in tržna naročila
128. člen
(1) Omejena naročila so naročila, kjer je vnesen oziroma določen tečaj in s katerimi je omogočeno sklepanje poslov največ do tečaja, ki je bil določen ob vnosu naročila.
(2) Tržna naročila so dnevna naročila, kjer ni vnesen oziroma določen tečaj. Tržna naročila na trgu so v sistemu BTS posebej označena.
(3) Z Navodili se lahko določi postopno izvrševanje tržnih ali omejenih naročil na način, da se določi tečajni korak izvajanja teh naročil, ki se izraža v mnogokratniku koraka kotacije.«
82. člen
Dosedanji 129. člen se dopolni in spremeni tako, da se po novem glasi:
»Naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve so naročila, kjer se poleg obveznih sestavin vnosa vnesejo podatki, ki pomenijo dodatne pogoje za sklenitev posla oziroma za prikaz naročila na trgu. Možna so naslednja naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve:
– naročilo z razponom – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v 151. členu Pravil. Neizvršena količina naročila ostane v BTS s tečajem vnesenega naročila kot dnevno naročilo. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni dopustna;
– naročilo z razponom in odstranitvijo neizvršene količine – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v 151. členu Pravil, pri čemer se neizvršena količina naročila odstrani iz sistema BTS. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni dopustna;
– naročilo s skrito količino – je naročilo, pri katerem na trgu ni prikazana celotna količina naročila vrednostnih papirjev. Na trgu je prikazana le vidna količina naročila, preostanek celotne količine naročila je shranjen v skriti količini naročila, ki na trgu ni vidna, kar je v BTS ustrezno označeno. Uporaba drugih dodatnih pogojev načina prikaza in izvršitve ni mogoča. Z Navodili se določi najmanjšo vrednost naročil s skrito količino. Če se skrita količina v celoti izvrši ali če celotna vrednost naročila pade pod predpisano najmanjšo vrednost, se naročilo spremeni v omejeno naročilo brez skrite količine.«
83. člen
Dosedanji prvi in drugi odstavek 131. člena se ustrezno dopolnita in spremenita tako, da se po novem glasita:
»(1) Naročila s posebnimi pogoji izvršitve so naročila, pri katerih se poleg obveznih sestavin pri vnosu naročila določi tudi omejitev najmanjše možne količine, s katero je možno skleniti posel. Možna je uporaba pogojev časovne veljavnosti naročila.
(2) Takšna naročila se v pregledu naročil posameznega vrednostnega papirja prikažejo ločeno od naročil brez posebnih pogojev ter so ustrezno označena.«
84. člen
Dosedanji 132. člen se dopolni in spremeni tako, da se po novem glasi:
»Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve so:
– vse ali nič naročilo – je naročilo, ki se izvrši samo, če se izvrši celotna količina naročila ali v enem ali v več poslih hkrati. Vnos skrite količine ni možen. Z Navodili se lahko določi najmanjšo vrednost teh naročil.
– naročilo z minimalno količino prvega sklenjenega posla – je naročilo, pri katerem se prvi posel sklene s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze. Z Navodili se lahko določi najmanjšo vrednost minimalne količine in skupno vrednost teh naročil. V primeru delne izvršitve naročila se preostali del naročila spremeni v omejeno naročilo brez posebnih pogojev izvršitve. Pri prikazu na trgu je vidna le minimalna količina, razlika med minimalno količino in celotno količino naročila pa je shranjena v skriti količini naročila.
– naročilo z minimalno količino vseh sklenjenih poslov – je naročilo, pri katerem se posli sklenejo samo s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze. Z Navodili se lahko določi najmanjšo vrednost minimalne količine in skupno vrednost teh naročil. Če je ob delni izvršitvi naročila skupna količina neizvršenega dela naročila manjša od minimalne količine naročila, se naročilo spremeni tako, da je minimalna količina enaka tej skupni količini neizvršenega naročila. Pri prikazu na trgu je vidna le minimalna količina, razlika med minimalno količino in celotno količino naročila pa je shranjena v skriti količini naročila.«
85. člen
V dosedanjem prvem stavku prvega odstavka 133. člena se besedilo »ki jih določi uprava« nadomesti z besedilom »ki se določijo z Navodili«.
86. člen
Dosedanji 134. člen se spremeni tako, da se po novem glasi:
»Za čas sklenitve borznega posla se šteje tisti trenutek, ko BTS v skladu s Pravili poveže ponudbo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Kot čas sklenitve se upošteva čas na sistemu BTS.«
87. člen
Spremenita in dopolnita se dosedanji naslov ter prvi in drugi odstavek 137. člena, poleg tega pa se dodata novi tretji in četrti odstavek tako, da se po novem ta člen glasi:
»Možni vnos naročil v BTS glede na stanje trga
137. člen
(1) Vnos tržnih naročil, omejenih naročil brez dodatnih ali posebnih pogojev, omejenih naročil z dodatnimi pogoji časa izvršitve ter naročil s skrito količino je možen v času delno odprtega trga in v času odprtega trga v avkcijskem in neprekinjenem načinu trgovanja.
(2) Vnos naročil "z razponom" je možen le v času odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja.
(3) Vnos naročil "z razponom in odstranitvijo neizvršene količine" je možen le v času odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja in v času pred zaprtjem v avkcijskem načinu trgovanja, pri čemer mora biti tečaj naročila enak tečaju v avkciji. V primeru neprekinjenega načina trgovanja se vnos zavrne v primeru, ko bi tako naročilo sprožilo prekinitveno avkcijo.
(4) Vnos naročil s posebnimi pogoji izvršitve je možen v času delno odprtega in odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja.«
88. člen
Doda se novi 137.a člen, ki se glasi:
»Dostopni podatki o naročilih, sklenjenih poslih in stanjih vrednostnih papirjev
137.a člen
(1) Za posamezen vrednostni papir so v sistemu BTS za vse borzne člane dostopni naslednji podatki:
– najboljša ponudba in najboljše povpraševanje;
– tečaji posameznih poslov;
– količine posameznih poslov;
– čas sklenitve posla;
– enolična identifikacijska oznaka posla;
– trenutni enotni tečaj;
– skupna količina iz sklenjenih poslov;
– referenčni tečaj;
– urnik trgovanja;
– stanje trga;
– stanje vrednostnega papirja.
(2) Z Navodili se lahko pri vrednostnem papirju omeji dostop do naslednjih podatkov:
– tečaji posameznih naročil;
– količine posameznih naročil – v primeru naročil s skrito količino le vidna količina, v skladu s tretjo alineo 129. člena Pravil;
– skupna količina ponudbe ali povpraševanja pri posameznem tečaju;
– v primeru naročila s posebnim pogojem izvršitve ustrezna oznaka posebnega pogoja,
– koda borznega člana pri posameznih naročilih;
– koda borznega člana pri posameznih poslih;
– predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja.
(3) Za zaupne podatke, za katere mora borza dostop omejiti, se štejejo naslednji podatki:
– številka računa pri posameznih naročilih in poslih;
– vrsta računa naročila;
– referenca pri posameznih naročilih;
– celotna količina pri naročilih s skrito količino, naročilih z minimalno količino prvega posla in naročilih z minimalno količino vseh poslov;
– koda borznega posrednika pri posameznih naročilih in poslih;
– časovna oznaka naročila;
– čas vnosa naročila.
(4) Z Navodili se določi podrobnejši nivo dostopnih podatkov pri naročilih, sklenjenih poslih in stanju vrednostnega papirja predvsem glede na način trgovanja, stanja trga in vrsto vrednostnega papirja.«
89. člen
Dosedanji prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 138. člena se ustrezno spremenijo in dopolnijo tako, da se po novem glasijo:
»(1) Odpiranje trga je proces prehoda med delno odprtim trgom in odprtim trgom v neprekinjenem načinu trgovanja oziroma med delno odprtim trgom in trgom pred zaprtjem v avkcijskem načinu trgovanja, med katerim ni mogoče upravljanje z naročili, sistem BTS ga izvede v naslednjih treh zaporednih korakih:
– določi se začetek odpiranja trga v naključno izbranem trenutku v vnaprej določenem razdobju, ki traja najmanj dve minuti,
– izvede se odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve,
– preverja se možnost izvrševanja naročil s posebnimi pogoji izvršitve.
(2) Odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se v odvisnosti od stanja na trgu izvede na enega od naslednjih načinov:
1. če je najboljša ponudba višja od najboljšega povpraševanja, se posli ne sklenejo;
2. če je najboljše povpraševanje enako ali višje od najboljše ponudbe ali
3. če so na trgu aktivna samo tržna naročila,
se posli sklenejo po ravnotežnem tečaju glede na vrstni red naročil iz 126. člena Pravil.
(3) Po zaključenem postopku odpiranja trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se naročila s posebnimi pogoji izvršitve upoštevajo tako, da se zaporedno preveri možnost njihovega izvrševanja, ki se izvede po vrstnem redu glede na 126. člen Pravil ter v skladu s 141. členom Pravil.
(4) Po zaključku preverjanja naročil s posebnimi pogoji izvršitve je postopek odpiranja trga zaključen, v neprekinjenem načinu trgovanja je trg odprt, v avkcijskem načinu trgovanja pa je trg pred zaprtjem.«
90. člen
V celoti se črta besedilo dosedanjega 139. člena ter se dodajo novi prvi, drugi in tretji odstavek, ki se glasijo:
»(1) Ravnotežni tečaj je tečaj, pri katerem se ob odprtju trga, v skladu s 138. členom Pravil, sklenejo posli med naročili brez posebnih pogojev. Pri oblikovanju ravnotežnega tečaja se upošteva kriterij količinsko največjega obsega prometa z najmanjšim količinskim preostankom udeleženih naročil.
(2) Kadar ravnotežnega tečaja ni mogoče enolično določiti na podlagi prvega odstavka tega člena, ker obstaja več možnih tečajev, se:
– v primeru preostanka samo na strani povpraševanja oziroma samo na strani ponudbe, ravnotežni tečaj oblikuje pri najvišjem oziroma najnižjem tečaju izmed možnih tečajev;
– ko je preostanek tako na strani povpraševanja kot tudi na strani ponudbe enak oziroma ko preostanka ni, se ravnotežni tečaj določi kot navadna aritmetična sredina med najnižjim in najvišjim možnim tečajem, zaokrožena na korak kotacije.
(3) V primeru, da so na trgu aktivna le tržna naročila, se posli ob odprtju trga, v skladu s 138. členom Pravil, sklepajo po referenčnem tečaju.«
91. člen
Spremenita in dopolnita se dosedanji naslov in prvi odstavek 140. člena ter se doda novi drugi odstavek tako, da se po novem ta člen glasi:
»Pogoji sklepanja poslov
140. člen
(1) V neprekinjenem načinu trgovanja v času odprtega trga BTS avtomatično sklene posel glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil v skladu s šestim odstavkom 105. člena Pravil, pri čemer se upošteva vrstni red iz 126. člena Pravil.
(2) Sklepanje poslov v posamezni avkciji vrednostnega papirja je mogoče v času odpiranja trga ali na trgu pred zaprtjem glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil v skladu s šestim odstavkom 105. člena Pravil in vrstnim redom iz 126. člena Pravil.«
92. člen
Dosedanjemu 141. členu se doda naslov, v celoti se črta dosedanje besedilo tega člena ter se dodata novi prvi in drugi odstavek tako, da se po novem ta člen glasi:
»Tečaj sklenjenega posla
141. člen
(1) V neprekinjenem načinu trgovanja se posamezen posel v času odprtega trga ali v primeru iz tretjega odstavka 138. člena Pravil sklene po tečaju naročila z manjšo časovno oznako skladno s 106. členom Pravil. V primeru sklenitve posla s tržnim naročilom velja:
– če se skleneta tržno in omejeno naročilo, se posel sklene po tečaju omejenega naročila;
– če se skleneta dve tržni naročili, se posel sklene po referenčnem tečaju,
razen v primeru,
– če na trgu obstaja najboljše povpraševanje brez najboljše ponudbe ter vsaj eno nakupno tržno naročilo in na trg pride prodajno tržno naročilo ali omejeno naročilo, ki ima tečaj nižji ali enak najboljšemu povpraševanju, oziroma se zgodi obratno na prodajni strani, se posel sklene po tečaju, ki je za en korak kotacije boljši od najboljšega povpraševanja oziroma ponudbe.
(2) V avkcijskem načinu trgovanja se vsak posel v času odpiranja trga ali trga pred zaprtjem v posamezni avkciji sklene po ravnotežnem tečaju.
93. člen
V dosedanjem 142. členu se v 3. alinei črta besedica »ter«, v 4. alinei se pika nadomesti z vejico, poleg tega pa se doda nova 5. alinea, ki se glasi:
» – račun za trgovanje z lastnimi delnicami.«.
94. člen
V dosedanjem 143. členu se črta drugi stavek.
95. člen
V dosedanjem 144. členu se črta drugi stavek.
96. člen
Dosedanji prvi odstavek 147. člena se oštevilči ter se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek tako, da se ta člen po novem glasi:
»(1) Skupni račun – je posebna vrsta računa strank, ki ga člani borze uporabljajo za vnos naročil oziroma sklepanje poslov v svojem imenu in za tuj račun, v skladu s 115. členom Pravil.
(2) Pri trgovanju za skupni račun za izvrševanje naročil, ki so dana na podlagi pogodbe o borznem posredovanju, se uporabi posebna vrsta računa. Člani borze jo uporabljajo za vsa naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za tuj račun, v skladu s 115. členom Pravil. Natančnejši način izvrševanja se predpiše z Navodili.
(3) Pri trgovanju za skupni račun v primeru izvrševanja naročil na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji se uporabi posebna vrsta računa, ki jo člani borze uporabijo za vsa naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za tuj račun, v skladu s 115. členom Pravil. Natančnejši način izvrševanja se predpiše z Navodili.
(4) Borzni član lahko uporablja več skupnih računov za posredovanje oziroma več skupnih računov za gospodarjenje.«
97. člen
V dosedanjem 148. členu se v prvem stavku beseda »označba« zamenja z besedo »vrsta«.
98. člen
V dosedanjem prvem odstavku 149. člena se črta tretji stavek in postane po novem ločen, tretji odstavek tega člena. Dosedanji tretji odstavek se v celoti črta. Besedilo dosedanjega drugega odstavka se spremeni in se dopolni z besedilom dosedanjega četrtega odstavka, tako da se po novem besedilo tega člena glasi:
»(1) Uradni enotni tečaj določenega dne je s količino ponderirana aritmetična sredina tečajev vseh tržnih poslov, sklenjenih s posameznim vrednostnim papirjem, ki se oblikuje ob koncu trgovanja na ta dan. Enotni tečaj je tečaj iz prvega stavka tega člena, ki se oblikuje med trgovanjem na ta dan.
(2) Uradni enotni tečaj posameznega vrednostnega papirja se objavi v tečajnici borze. V primeru, da predstavljajo aplikacijski posli določenega vrednostnega papirja edine posle s tem vrednostnim papirjem, se v borzni tečajnici uradni enotni tečaj tega vrednostnega papirja označi s črko A.
(3) V kolikor na zadeven dan ni bil sklenjen noben posel, se za uradni enotni tečaj šteje uradni enotni tečaj prejšnjega trgovalnega dne.«
99. člen
Spremeni in dopolni se dosedanji prvi odstavek 150. člena ter se ustrezno oštevilči, poleg tega pa se dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek tako, da se po novem ta člen glasi:
»(1) Predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja je indikativni tečaj v času pred odprtjem trga in je v danem trenutku enak ravnotežnemu tečaju, ki bi veljal, če bi se v tistem trenutku izvedlo odpiranje trga.
(2) Odpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja določenega trgovalnega dne je tečaj prvega posla tega dne.
(3) Najboljša ponudba je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila brez posebnih pogojev izvršitve na strani ponudbe, glede na vrstni red iz 126. člena Pravil.
(4) Najboljše povpraševanje je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila brez posebnih pogojev izvršitve na strani povpraševanja, glede na vrstni red iz 126. člena Pravil.
(5) Zaključni tečaj posameznega vrednostnega papirja določenega trgovalnega dne je enotni tečaj, pri katerem se upoštevajo sklenjeni posli posameznega vrednostnega papirja v zadnjih tridesetih (30) minutah pred zaprtjem trga. V primeru, da v zadnjih tridesetih (30) minutah pred zaprtjem trga z vrednostnim papirjem ni bilo sklenjenega nobenega posla, je zaključni tečaj tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu. Če v določenem dnevu ni bilo sklenjenega nobenega posla, se zaključni tečaj ne izračuna.
(6) Referenčni tečaj je zadnji uradni enotni tečaj vrednostnega papirja oziroma v primeru, da je bila v dnevu že izvedena vsaj ena prekinitvena avkcija iz 151.a člena, na podlagi katere se je oblikoval ravnotežni tečaj, je referenčni tečaj enak zadnjemu ravnotežnemu tečaju.
(7) Z Navodili se lahko določijo tudi drugi tečaji ter opredeli njihovo izračunavanje ter uporaba.«
100. člen
Za dosedanjim 151. členom se doda novi 151.a člen, ki se glasi:
»Prekinitve ob nihanju tečajev
151.a člen
(1) Trgovalni sistem BTS z namenom zaščite prevelikega nihanja tečajev vrednostnih papirjev izvede prekinitveno avkcijo na enega izmed naslednjih načinov:
– prekine trgovanje z vrednostnim papirjem, s katerim se trguje na neprekinjeni način, z avkcijo
ali
– podaljša stanje trga, ko je trg delno odprt, pri odpiranju trga v skladu s 138. členom Pravil, v neprekinjenem ali avkcijskem načinu trgovanja.
(2) Prekinitvena avkcija se pri posameznem vrednostnem papirju izvede v primeru, če bi prišlo do sklenitve posla po tečaju, ki je izven trgovalnega intervala. Ta interval predstavlja tečaje, ki od zadnjega referenčnega tečaja odstopajo za manj od odstotka, ki se predpiše z Navodili.
(3) V prekinitveni avkciji se:
– odstranijo omejitve trgovalnega intervala;
– prestavi ali podaljša se stanje trga, ko je delno odprt;
– izvede se odpiranje trga, v skladu s 138. členom Pravil;
– določi se nov referenčni tečaj v skladu s šestim odstavkom 150. člena Pravil;
– stanje trga se prestavi v odprti trg ali trg pred zaprtjem.
(4) Čas in podrobnejši način izvajanja prekinitvenih avkcij se predpiše z Navodili.«
101. člen
Dosedanjemu 152. členu se doda naslov, spremeni se dosedanji prvi odstavek ter se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek tako, da se po novem ta člen glasi:
»Začasne prekinitve trgovanja
152. člen
(1) Če nastopijo ob začetku borznega trgovanja ali med njim večja tečajna nihanja oziroma druge nenormalne okoliščine (npr. velika odstopanja količine, tržno neravnovesje itd.), lahko uprava spremeni urnik trgovanja s tem vrednostnim papirjem oziroma trgovanje za krajši čas zaustavi, dokler se te okoliščine ne normalizirajo.
(2) Ob ponovni sprostitvi trgovanja z vrednostnim papirjem mora borza omogočiti članom predhodno upravljanje z naročili, ki se nanašajo na ta vrednostni papir, za vsaj petnajst minut. Po tem se izvede odpiranje trga.
(3) Uprava borze lahko zlasti v primerih izključitve vrednostnega papirja iz organiziranega trga, korporacijskih akcij, ki vplivajo na spremembo lastnosti vrednostnega papirja kot so npr. razdelitev delnic, združitev delnic ipd., izključitve borznega člana iz članstva na borzi, zamenjave kode vrednostnega papirja, zamenjave valute trgovanja in drugih podobnih primerih sklene, da se vsa naročila za vrednostni papir, ki so bila v sistemu BTS pred njegovo zaustavitvijo trgovanja, ob sprostitvi trgovanja ali izključitvi iz trgovanja avtomatsko odstranijo iz sistema BTS.
(4) Čas iz drugega odstavka tega člena in odločitev iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena določi uprava v odločbi o sprostitvi trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem oziroma v posebnem sklepu, o čemer obvesti vse člane borze, Agencijo in javnost.«
102. člen
Dosedanji prvi odstavek 153. člena se oštevilči ter se dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko uprava začasno zaustavi trgovanje z vrednostnimi papirji v borzni kotaciji tudi:
– če prejme zahtevo oziroma odločbo Agencije za začasno zaustavitev ali za izključitev določenega vrednostnega papirja;
– če je začasna zaustavitev nujna zaradi nastopa pravnih posledic, zaradi katerih se z določenimi vrednostnimi papirji ne sme organizirano trgovati;
– zaradi postopkov zamenjave ali drugih sprememb vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD, predvsem v zvezi s spremembo kapitala, združitvijo in preoblikovanjem družbe izdajatelja;
– če prejme utemeljeno pisno zahtevo izdajatelja za začasno zaustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji tega izdajatelja.
(3) V primeru iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena uprava sprosti trgovanje, ko prejme obvestilo oziroma na podlagi drugih okoliščin izve, da so prenehali razlogi, ki so do zaustavitve privedli. V primeru iz tretje alinee drugega odstavka tega člena začasna zaustavitev traja do prejema odločbe KDD in zagotovitve pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji, na katere se odločba nanaša.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena in četrte alinee drugega odstavka tega člena začasna zaustavitev trgovanja z določenimi vrednostnimi papirji traja največ en trgovalni dan razen, če iz okoliščin posameznega primera ali iz izdajateljeve zahteve izhaja, da je potrebna daljša zaustavitev.
(5) Za izvedbo sprostitve trgovanja smiselno veljajo določbe od drugega do četrtega odstavka 152. člena Pravil.
(6) Zoper odločbo o začasni zaustavitvi trgovanja je dovoljen ugovor na Agencijo. Ugovor je potrebno vložiti v roku osem (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh (3) delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis v zadevi, v kateri je bil vložen ugovor.
(7) Ugovor proti odločbi, s katero je uprava začasno zaustavila trgovanje z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, ne zadrži izvršitve.
103. člen
Dosedanji 154. člen se spremeni in dopolni tako, da se po novem glasi:
»(1) Aplikacijski posel je posel, pri katerem na nakupni in prodajni strani nastopata bodisi dve različni stranki istega borznega člana bodisi borzni član in njegova stranka.
(2) Za stranko v aplikacijskem poslu iz prvega odstavka tega člena se lahko šteje tudi več strank hkrati, za račun katerih se posli sklepajo preko skupnega računa iz 147. člena Pravil.«
104. člen
Besedilo dosedanjega 155. člena se črta.
105. člen
V celoti se črta besedilo drugega odstavka 156. člena, poleg tega pa se spremeni prvi odstavek tega člena tako, da se ta člen po novem glasi:
»Aplikacijski posli se preko BTS izvedejo preko ločenega vnosa posameznih naročil v skladu s 127. členom Pravil ter v skladu z načinom njihovega izvajanja, kot ga opredeljuje 140. člen Pravil.«
106. člen
Spremenijo in dopolnijo se dosedanji prvi, drugi in četrti odstavek 157. člena ter se doda novi peti odstavek tako, da se po novem ti odstavki glasijo:
»(1) Borzni posel, ki je bil sklenjen zaradi zmote enega izmed članov borze, se lahko ob soglasju obeh članov razdre. Rok za posredovanje zahteve za razdrtje posla na borzo je štirideset minut po sklenitvi posla. Zahtevo posreduje član, ki zahteva razdrtje sklenjenega posla. Borza to zahtevo nato posreduje nasprotnemu članu udeleženemu v poslu, za katerega velja 20-minutni rok za posredovanje soglasja. Po poteku roka za posredovanje soglasja člana borze posla ne moreta več razdreti.
(2) Za borzne posle, ki se sklenejo v obdobju trideset (30) minut pred zaključkom borznega trgovanja, je možno posredovati zahtevo za razdrtje najkasneje dvajset minut po zaključku trgovanja, soglasje za razdrtje pa najkasneje trideset minut po zaključku trgovanja.
(4) Borzni član, ki je zahteval razdrtje sklenjenega posla, mora borzi posredovati ustrezno evidenco naročil, ki se nanaša na razdrti posel in ostalo dokumentacijo v zvezi z razdrtim poslom, ki dokazuje zmoto v roku ene ure po razdrtju posla oziroma najkasneje trideset minut po zaključku trgovanja.
(5) Podrobnejši način posredovanja dokumentacije in izvedbe razdrtja posla se predpiše z Navodili.«
107. člen
V dosedanjem 158. členu se doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Podrobnejši način posredovanja dokumentacije in izvedbe spremembe posla se predpiše z Navodili.«
108. člen
Spremeni se dosedanji drugi odstavek 160. člena tako, da se po novem glasi:
»(2) Natančnejše podatke, ki jih vsebuje uradna tečajnica borze, se predpiše z Navodili.«
109. člen
Spremeni in dopolni se besedilo dosedanjega 161. člena tako, da se po novem glasi:
»V tečajnici se poleg tečajev lahko objavijo tudi borzni indeksi. Vsebino, sestavo in način določanja indeksov se predpiše z Navodili.«
110. člen
(1) Drugi odstavek 162. člena se dopolni, tako da se po novem glasi:
»(2) Poslovanje na prostem trgu se izvaja preko BTS. Člani borze lahko izvršujejo lastna naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na prostem trgu, le preko BTS. Izven BTS se lahko sklepajo posli v primeru trgovanja s kratkoročnimi vrednostnimi papirji iz 164. člena Pravil, trgovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz 166. člena Pravil, REPO posli iz 166.a člena Pravil, posli v skladu s Pravili o trgovanju z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti ter v primerih, ki jih določa zakon.«
(2) Dosedanji četrti odstavek 162. člena se črta in se nadomesti z novim odstavkom, ki se glasi:
»(4) Uprava začasno zaustavi trgovanje z določenimi vrednostnimi papirji na prostem trgu samo v primerih, ki jih določa drugi odstavek 153. člena teh Pravil. Glede ugovora izdajatelja smiselno veljajo določbe šestega in sedmega odstavka 153. člena Pravil.«
(3) Za besedilom novega četrtega člena se dodata nova peti in šesti odstavek z naslednjim besedilom:
»(5) Za izvedbo sprostitve trgovanja smiselno veljajo določbe od drugega do četrtega odstavka 152. člena Pravil.
(6) Uprava je dolžna o ukrepu iz četrtega in petega odstavka tega člena obvestiti člane borze, Agencijo in javnost ter ga obrazložiti.«
111. člen
Pred 163. členom se spremeni naslov poglavja 4.3. tako, da se le-ta po novem glasi:
»4.3. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI INVESTICIJSKIH SKLADOV«.
112. člen
Dosedanji 163. člen se ustrezno spremeni in dopolni, poleg tega pa se doda nov drugi odstavek tako, da se ta člen po novem glasi:
»(1) Za trgovanje z delnicami ID ter kuponi VS, ki so sprejeti v podsegment borzne kotacije, se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo trgovanje v borzni kotaciji, za trgovanje z delnicami (P)ID, ki so sprejete v prosti trg pa se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo trgovanje na prostem trgu.
(2) Glede zaustavitve ter sprostitve trgovanja z navedenimi vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v podsegment borzne kotacije, se smiselno uporabljajo določbe 153. člena Pravil, za zaustavitve ter sprostitve trgovanja z delnicami (P)ID, ki so sprejete v prosti trg pa se smiselno uporabljajo določbe 162. člena Pravil, pri čemer utemeljeno zahtevo v imenu izdajatelja lahko posreduje DZU, ki je pooblaščena za upravljanje posameznega investicijskega sklada.«
113. člen
Za 164. členom se doda novo poglavje z oznako 4.5. in besedilom, kot je to razvidno spodaj, ostala poglavja Pravil pa se ustrezno preštevilčijo:
»4.5. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI REPUBLIKE SLOVENIJE PREKO URADNIH VZDRŽEVALCEV LIKVIDNOSTI«
114. člen
Za dosedanjim 164. členom ter za novim naslovom poglavja 4.5. se doda novi 164.a člen, ki se glasi:
»164.a člen
Z vrednostnimi papirji Republike Slovenije lahko poteka trgovanje v okviru borzne kotacije ali prostega trga preko BTS oziroma preko vzdrževalcev likvidnosti skladno s Pravili za trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije preko uradnih vzdrževalcev likvidnosti, ki jih sprejme uprava ob soglasju nadzornega sveta in Agencije.«
115. člen
Spremeni in dopolni se besedilo dosedanjega prvega odstavka 166. člena ter se dodata novi drugi in tretji odstavek tako, da se besedilo tega člena po novem glasi:
»(1) Član borze lahko sklene posel z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo ter prosti trg, izven organiziranega trga, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
1. predmet takšnega posla je sveženj vrednostnih papirjev;
2. posel sta sklenila člana borze samo za svoj račun ali za računa posameznih strank, oziroma je posel sklenil član borze samo za svoj račun in za račun ene stranke, ali pa je član borze posel sklenil za račun dveh posameznih strank.
(2) Šteje se, da je sveženj sklenjen na organiziranem trgu, če je sklenjen na enega izmed sledečih načinov:
– preko sistema BTS glede na ujemanje pogojev dveh naročil za ponudbo in povpraševanje;
– v skladu s Pravilnikom o trgovanju s svežnji, ki ga sprejme uprava, potrdi nadzorni svet ter k njim da soglasje Agencija.
(3) Tečaji prijavljenih poslov s svežnji iz prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri izračunu tečajev iz 149. in 150. člena Pravil.«
116. člen
Besedilo dosedanjega 166.a člena se spremeni in dopolni tako, da se ta člen po novem glasi:
»Začasne prodaje (REPO posli) so posli, pri katerih se stranki dogovorita, da stranka – prodajalec prenese na nasprotno stranko – kupca vrednostne papirje, kupec pa mu za to plača nakupno ceno, hkrati pa se stranki dogovorita, da kupec na določen dan ali na poziv prenese na prodajalca enako količino istovrstnih vrednostnih papirjev, prodajalec pa mu za to plača ceno ponovnega nakupa.«
117. člen
Spremeni in dopolni se besedilo dosedanjega prvega odstavka 167. člena ter se doda novi drugi odstavek tako, da se besedilo tega člena po novem glasi:
»(1) Član borze, ki je sklenil posel s svežnjem iz prvega odstavka 166. člena Pravil izven organiziranega trga, mora borzi prijaviti sklenitev takšnega posla na način, predpisan z Navodili. Takšen posel je prijavljeni posel s svežnjem.
(2) Če je posel s svežnjem sklenjen med članoma borze, mora posel prijaviti prodajalec.«
118. člen
Doda se nov prvi odstavek 167.a člena, dosedanji prvi odstavek postane drugi odstavek, pri čemer se njegovo besedilo ustrezno spremeni in dopolni tako, da se njuno besedilo glasi:
»(1) Za REPO posle iz 166.a člena Pravil ne velja dolžnost prijavljanja poslov s svežnji, kot to določa 167. člen Pravil.
(2) V primeru, da pri REPO poslu iz 166.a člena Pravil ne pride do izpolnitve drugega dela posla – ponovnega nakupa, mora član borze, ki je za svoj račun sklenil REPO posel, borzi prijaviti sklenitev prvega dela takšnega posla na način, ki se predpiše z Navodili. Če je REPO posel sklenjen med članoma borze, mora posel prijaviti prodajalec.«
119. člen
Spremenijo se naslov ter prvi, drugi in tretji odstavek 168. člena tako, da se po novem glasijo:
»Objava prijavljenih poslov s svežnji
168. člen
(1) Borza objavi prijavljeni posel s svežnjem tako, da v BTS vnese oznako vrednostnega papirja, tečaj, količino in kodo člana oziroma članov borze, ki so sklenili prijavljeni posel.
(2) Borza objavi prijavljeni posel s svežnjem na način iz prvega odstavka tega člena tako, da so podatki, ki so predmet prijave, dostopni vsem članom borze. Postopek objave se predpiše z Navodili.
(3) Za objavo prijavljenega posla s svežnjem morata člana borze, ki sta sklenila tak posel s svežnjem, borzi plačati provizijo, določeno v ceniku borze.«
120. člen
Spremenita se naslov ter besedilo 169. člena tako, da se po novem glasita:
»Razdrtje prijavljenega posla s svežnjem
169. člen
Za razdrtje oziroma za prenos prijavljenega posla s svežnjem se uporabljajo enake določbe teh Pravil kot veljajo za borzne posle.«
121. člen
Dopolni se naslov dosedanjega 170. člena tako, da se po novem glasi »Objavljanje zbirnih podatkov o prijavljenih poslih s svežnji«. Besedilo člena se v celoti črta in nadomesti z naslednjim:
»Zbirni podatki o prijavljenih poslih s svežnji se objavljajo v borzni tečajnici. Obseg podatkov in način njihove objave se predpiše z Navodili.«
122. člen
Dosedanjemu 190. členu se spremeni naslov ter besedilo nadomesti z novim tako, da se po novem ta člen glasi:
»Prepoved tržne manipulacije
190. člen
Člani borze ali borzni posredniki ne smejo trgovati oziroma posredovati pri trgovanju z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu ali opravljati drugih ravnanj oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napačna oziroma zavajajoča predstava pri drugih udeležencih na trgu vrednostnih papirjev o:
1. ponudbi ali povpraševanju oziroma tečaju ali prometnosti posameznega oziroma več vrednostnih papirjev, ali
2. lastnostih posameznega oziroma več vrednostnih papirjev, ali
3. izdajatelju posameznega oziroma več vrednostnih papirjev, (tržna manipulacija).«
123. člen
Dosedanjemu 191. členu se črta naslov ter besedilo nadomesti z novim tako, da se po novem glasi:
»191. člen
Za tržno manipulacijo iz 190. člena ter za ravnanja oziroma aktivnosti iz 190. člena, se štejejo zlasti ravnanja oziroma aktivnosti, ki jih določata drugi in tretji odstavek 248. člena ZTVP.«
124. člen
Dosedanjemu 192. členu se spremeni naslov ter besedilo nadomesti z novim tako, da se po novem ta člen glasi:
»Prepoved uporabe notranjih informacij
192. člen
(1) Člani borze ali borzni posredniki ne smejo pridobiti vrednostnih papirjev ali z njimi razpolagati, za svoj račun ali za račun tretje osebe, na podlagi notranjih informacij. Navedena prepoved velja tudi za poskus pridobitve ali razpolaganja z vrednostnimi papirji.
(2) Notranja informacija je vsaka natančna informacija, ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev vrednostnih papirjev ali na enega ali več vrednostnih papirjev, ki še ni postala dostopna javnosti oziroma ki še ni bila javno objavljena, in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomemben vpliv na tečaje teh vrednostnih papirjev oziroma na tečaje iz njih izvedenih finančnih instrumentov.«
125. člen
Dosedanjemu 193. členu se spremeni naslov ter besedilo nadomesti z novim tako, da se po novem ta člen glasi:
»193. člen
(1) Nihče, ki ima notranje informacije, ne sme:
1. teh notranjih informacij razkrivati tretjim osebam, razen če je takšno razkritje storjeno zaradi izvrševanja običajnih delovnih ali poklicnih nalog ali dolžnosti;
2. na podlagi teh informacij priporočati ali kako drugače napeljevati tretje osebe k pridobitvi ali razpolaganju s katerimikoli vrednostnimi papirji, na katere se te informacije nanašajo.
(2) Šteje se, da je informacija iz 192. člena Pravil notranja informacija, če izpolnjuje pogoje oziroma ima lastnosti, ki jih določajo drugi, tretji in četrti odstavek 275. člena ZTVP. Pri presoji, ali gre pri posameznem ravnanju za kršitev prepovedi uporabe notranjih informacij, se upoštevajo tudi določbe drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 276. člena ZTVP.«
126. člen
Dosedanjemu 194. členu se doda naslov ter besedilo nadomesti z novim tako, da se po novem ta člen glasi:
»Druge prepovedi
194. člen
(1) Člani borze ali borzni posredniki ne smejo kršiti določb Pravil, ki določajo njihove dolžnosti, pri čemer se prepoved kršitve še zlasti nanaša na prepoved kršitve določb Pravil, ki:
1. predpisujejo način izvrševanja naročil strank,
2. predpisujejo dolžnost vodenja evidenc o prejetih naročilih in sklenjenih poslih,
3. prepovedujejo zlorabo identifikacijskih elementov borznega posrednika v zvezi z uporabo BTS,
4. predpisujejo uporabo različnih vrst računov oziroma njihov vnos v BTS,
5. predpisujejo dolžnost izvrševanja lastnih naročil preko BTS ter dovoljene izjeme,
6. predpisujejo način sklepanja aplikacijskih poslov,
7. predpisujejo vnos naročil v BTS,
8. predpisujejo trgovanje s svežnji vrednostnih papirjev.
(2) Člani borze ali borzni posredniki prav tako ne smejo kršiti ostalih določb Pravil, Pravilnikov, Navodil ali Sklepov uprave, ki predpisujejo pravila ravnanja članov borze ali borznih posrednikov oziroma njihovih dolžnosti.«
127. člen
Dosedanji prvi odstavek 196. člena se ustrezno spremeni ter se doda novi drugi odstavek, ki se po novem glasita, kot je navedeno spodaj, dosedanji drugi in tretji odstavek pa se ustrezno preštevilčita:
»196. člen
(1) Borza nadzoruje poslovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu in v primeru ugotovljenih kršitev oziroma nepravilnosti ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, da bi tako zagotovila nemoteno in pošteno trgovanje z vrednostnimi papirji. Borza spremlja in nadzoruje poslovanje svojih članov preko posebnih nadzornih delovnih postaj ter pregleduje in nadzoruje vso dokumentacijo v zvezi s sklenjenimi posli z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
(2) Obstoj in elemente »Pogodbe o borznem posredovanju«, sklenjene med borznim članom in njegovo stranko, način sprejemanja borznih naročil ter vodenje knjige naročil (107. člen Pravil – borzno posredovanje; 109. člen Pravil – sprejemanje naročil strank; 110. člen Pravil – potrdilo o prejemu naročila stranke; 111. člen Pravil – odklonitev prejema naročila, 116. člen – izročitev vrednostnih papirjev stranki, 117. člen – denarna sredstva strank, 118. člen – obračun opravljenega posla in 119. člen – evidenca naročil in poslov z vrednostnimi papirji) borza praviloma ne nadzira, razen, če je to nujno potrebno za uspešno obravnavanje pritožb strank ter izvajanje postopkov nadzora, ki se opravljajo zaradi nadzora vnesenih naročil v BTS.«
128. člen
V prvem odstavku 200. člena Pravil se za besedo »Pravil« dodata vejica ter beseda »Pravilnikov«.
129. člen
V prvem odstavku 201. člena Pravil se za besedo »Pravil« dodata vejica ter beseda »Pravilnikov«.
130. člen
(1) V prvem stavku četrtega odstavka 202. člena se beseda in številka »osem (8)« nadomesti z besedo in številko »petnajst (15)«.
(2) Besedilo drugega stavka četrtega odstavka 202. člena se spremeni in dopolni tako, da se po novem glasi:
»V kolikor želi član borze oziroma borzni posrednik podati zagovor, mora le tega podati v pisni obliki najkasneje v roku tri delovne dni pred predvidenim datumom seje.«
131. člen
Besedilo drugega odstavka 205. člena se spremeni in dopolni tako, da se po novem glasi:
»Sklep uprave se izda pisno, kar pomeni, da se ne razglasi na sami seji temveč se vroči borznemu posredniku ali članu borze oziroma njegovemu zastopniku v petnajstih dneh od dne, ko je bila seja končana oziroma od dne, ko je bil podpisan zapisnik ali posredovani dodatni dokazi.«
132. člen
V Pravilih se po spremembi v prečiščenem besedilu opravi redakcijska uskladitev poimenovanj splošnih pravnih aktov tako, da se v oklepajih navedeni akti v:
– 1. odstavku 14. člena: (sklep),
– 1. ter 4. odstavku 34. člena, 1. odstavku 35. člena, 2. odstavku 36. člena, 2. odstavku 37. člena, 1. odstavku 38.a člena, 38.b členu ter 2. ter 5. odstavku 42. člena: (Navodila za obveščanje),
– 2. odstavku 73. člena: (sklep),
– 2. odstavku 81. člena: (pisni sklep),
– 2. odstavku 136. člena (sklep);
– 161. členu (sklep) ter
– 2. odstavku 165. člena: (sklep)
preimenujejo v »Navodila« v vsakokrat ustreznem sklonu.
133. člen
Dosedanji drugi in tretji odstavek 302. člena se črtata, spremeni se prvi odstavek tega člena ter doda novi drugi odstavek tako, da se po novem glasita:
(1) Pravila in njihove spremembe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kolikor v tem členu oziroma v členih 302.a, 302.b ali 302.c ni drugače določeno.
(2) Navodila in njihove spremembe začnejo veljati osmi dan po objavi na spletnih straneh borze.
134. člen
V nadaljevanju se dodajo novi 302.a, 302.b ter 302.c člen:
»Uvedba segmentacije delnic v borzni kotaciji
302.a člen
(1) Naslednje spremembe Pravil, ki se nanašajo na segmentacijo delnic v borzni kotaciji, in sicer:
– določbe novega podpoglavja 2.1.3, in sicer 21.a, 21.b ter 21.c člen Pravil, ki se nanašajo na premestitev delnic v posebni segment borzne kotacije ter premestitev iz posebnega segmenta borzne kotacije;
– spremenjeno poimenovanje podpoglavij poglavja 2.1.4. (po novem podpoglavja 2.1.5) in naslednjih podpoglavij ter se uvede razlikovanje med obveznostmi obveščanja izdajateljev delnic v borzni kotaciji (od 34. do 44. člen Pravil) ter obveznostmi obveščanja izdajateljev, katerih obveznice so sprejete v borzno kotacijo (44. a člen Pravil),
pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo z dnem 30. 9. 2005, ko se prvič izvede segmentacija borzne kotacije.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izdajatelji delnic, ki so že sprejete v borzno kotacijo, še pred uveljavitvijo segmentacije tega trga vložijo zahtevo za premestitev njihovih delnic v posebni segment borzne kotacije, uprava pa o njihovi zahtevi odloči z odložnim pogojem po postopku, kot ga predpisujejo spremenjena Pravila. Odložni pogoj je izpolnjen, če izdajatelj z dnem uvedbe segmentacije izpolnjuje pogoje iz 21.a člena spremenjenih Pravil.
Obveščanje izdajateljev v borzni kotaciji
302.b člen
(1) Izdajatelji delnic, ki so sprejete v borzno kotacijo po uvedbi segmentacije, v prehodnem obdobju dveh let od sprejema v borzno kotacijo niso dolžni izpolnjevati določb 36. člena (drugo medletno poročanje), če zakon ali drugi predpisi ne predpisujejo drugače.
(2) Kolikor izdajatelji delnic iz prvega odstavka tega člena, ki so sprejete v borzno kotacijo, vložijo zahtevo za premestitev v posebni segment borzne kotacije skladno z 21.a členom Pravil, določba prvega odstavka tega člena Pravil zanje preneha veljati.
(3) Izdajatelji, katerih delnice so premeščene v posebni segment borzne kotacije, so dolžni zagotoviti obveščanje in poročanje tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) prvič za javne objave po 1. 1. 2006, če zakon ali drugi predpisi za te izdajatelje ne predpisujejo strožje dolžnosti.
302.c člen
(1) Spremembe določb 101., 101.a, 105., 126., 128., 137., 138., 139., 140., in 141. člena Pravil, v zvezi z avkcijskim načinom trgovanja, spremembe določb 149. in 150. člena, v zvezi s tečaji vrednostnih papirjev, določbe 151.a člena, v zvezi s prekinitvami ob nihanju cen v avkcijskem ali neprekinjenem sistemu trgovanja, ter spremembe določb 155. in 156. člena, v zvezi z izvedbo aplikacijskih poslov, začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo po nadgradnji sistema BTS z dnem, ki ga s sklepom določi uprava.
(2) Določbe 102. in 103. člena v zvezi z elektronskimi vmesniki, določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 147. člena, v zvezi z vrsto skupnega računa, ter spremembe določb 157. člena Pravil, v zvezi s spremembami sklenjenih poslov, začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo, ko bodo za to vzpostavljene tehnične možnosti, z dnem, ki ga s sklepom določi uprava.
(3) Spremembe določb 115. in 119. člena teh Pravil se začnejo uporabljati po poteku šestih mesecev od začetka veljavnosti teh Pravil.
(4) Do začetka uporabe določb iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena Pravil veljajo in se uporabljajo določbe teh členov Pravil borze, objavljene v Uradnem listu RS, št. 113/02 in 21/03.
Ljubljana, dne 2. februarja 2005,
14. aprila 2005,
17. junija 2005
in 11. julija 2005.
Uprava Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana
dr. Marko Simoneti l. r.
Predsednik uprave
Andrej Šketa l. r.
Član uprave