Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.; v nadaljevanju: ZureP-1) in 16. ter 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 2/00, 68/01, 3/03 in 12/04) župan sprejme

1 Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Prostorskega reda Občine Ig
 
1.1 Ocena stanja
STANJE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA V OBČINI IG
Za celotno območje Občine Ig veljajo:
Dolgoročni plan občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Občine Ig (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 70/98, 23/00).
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Ig (Uradni list SRS, št. 4/85, 3/90, Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 70/98, 12/99, 23/00, 26/04).
Prostorski akti občine so stari dvajset let in izhajajo iz obdobja družbenega planiranja. Zaradi sprememb v družbi in v prostoru z njimi ni več mogoče zadovoljivo uresničevati sodobnih načel usklajevanja razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami, varovanja javnih koristi ter načel trajnostnega razvoja.
 
1.2 Razlogi za pripravo Prostorskega reda Občine Ig
Razlog za pripravo Prostorskega reda občine je v spremembi sistema urejanja prostora, ki jo je uvedel ZUreP-1. Zakon v 171. členu določa, da morajo občine v treh letih po sprejemu Strategije prostorskega razvoja Slovenije sprejeti občinske strategije prostorskega razvoja in prostorske rede. Dodatni pogoj za začetek postopka priprave prostorskega reda občine je sprejet Prostorski red Slovenije. Ta velja od 13. 11. 2004, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za pripravo prostorskega reda občine.
 
1.3 Pravna podlaga za pripravo Prostorskega reda Občine Ig
Občino Ig k pripravi Prostorskega reda občine zavezuje 171. člen ZUreP-1, poleg tega pravno podlago predstavljajo še:
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04).
V kolikor bo novi interventni zakon spreminjal pravne podlage se le te smiselno upoštevajo.
 
2 Predmet in programska izhodišča Prostorskega reda Občine Ig
 
2.1 Predmet Prostorskega reda Občine Ig
Prostorski red občine je temeljni izvedbeni prostorski akt občine.
Namen prostorskega reda občine je (po 63. členu ZUreP-1) v skladu s strategijo prostorskega razvoja občine ter ob upoštevanju pravil iz prostorskega reda Slovenije
– določiti območja namenske rabe prostora,
– določiti pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter
– pogoje za pripravo projektov po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002, 97/2003 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/2004, 45/2004, 47/2004, 62/2004 Odl. US: U-I-1/03-15), v nadaljnjem besedilu ZGO-1.
Prostorski red občine v skladu z namenom na območju celotne občine določa zlasti:
– območja namenske rabe prostora;
– členitev območja občine na prostorske in funkcionalne enote, za katere bodo izdelani prostorski akti in merila in pogoji za varovanje prostora;
– merila in pogoje za urejanje prostora za vsako prostorsko enoto;
– ukrepe za izvajanje prostorskega reda občine.
Prostorski red občine je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po ZGO-1 na območjih, ki se ne urejajo z lokacijskimi načrti, ter izdajo lokacijskih informacij.
V prostorskem redu občine se prikažejo tudi območja državnih lokacijskih načrtov.
 
2.2 Programska izhodišča Prostorskega reda Občine Ig
Pri pripravi Prostorskega reda Občine Ig bodo upoštevana vsa programska izhodišča, ki so skupna za Strategijo prostorskega razvoja občine in prostorski red občine. Programska izhodišča za posamezna naselja izhajajo iz Strategije prostorskega razvoja občine Ig oziroma strokovnih podlag za strategijo.
 
Izhodišča za usmerjanje poselitve
– Območja strnjene nove poselitve bodo na obrobjih naselja Ig ali v naseljih v njegovi bližnji okolici in v naseljih ob cesti na Kurešček. Zagotovljena bo ponudba parcel za gradnjo enodružinskih hiš.
– Ostala nova stanovanja se zlasti umeščajo kot prenova, zapolnitev, zgostitev in smotrna zarobitev obstoječe pozidave znotraj največjega že doseženega obrisa ali zmerna razširitev, in sicer v naseljih Matena, Brest, Iška Loka, Tomišelj, Iška vas, Strahomer, Škrilje, Golo, Visoko in Zapotok.
– Ob zelo tehtni ambientalni in ekološki presoji je možna minimalna razširitev tudi v naseljih Sarsko in Dobravica, kjer so možnosti razvoja znotraj obstoječega obrisa omejene. Razširitev je možna samo ob varovanju obstoječih ambientalnih kvalitet in predvsem severnega roba obeh naselij.
– V drugih naseljih je zaradi manjšega obrisa obstoječe urbanizacije in kulturno-krajinskih kakovosti dopustna le prenova ter zapolnitve in zgostitve znotraj obstoječega naselbinskega obrisa ali manjše razširitve. To velja za naselja Vrbljene, Iška, Kot, Staje, Kremenica, Rogatec nad Želimljami, Gornji Ig.
– Zaselki nastali z neorganizirano gradnjo se sanirajo izključno z zgostitvami in zarobitvami tkiva in omejenim obsegom širitve v gozd (za naseljem, ne proti ali ob glavni komunikaciji). Ta naselja so: Podkraj, Mali Vrhek, Podgozd, Kavče, Kurešeček (ob glavni cesti) in zahodni deli naselja Zapotok ter Visoko.
– V stanovanjska območja se vključijo tudi tisti objekti, ki imajo izdano gradbeno dovoljenje in so ob robu stanovanjskih območij ali v izrazitih gručah.
– V poselitvena območja bodo načeloma vključena vsa že obstoječa stanovanjska območja po veljavnem planu, tudi če ta v nekaterih delih niso pozidana.
– Za ostale zaselke oziroma samotne kmetije velja možnost razvoja izključno znotraj grajenega območja kmetije.
Pri obravnavi posameznih pobud bodo upoštevani naslednji kriteriji:
– Nova razpršena gradnja (gradnja izven poselitvenih območij) ni dopustna.
– Nameravana gradnja ni možna, če:
– se nahaja na potencialno ogroženih območjih,
– je ni možno priključiti na komunalno infrastrukturo,
– se nahaja na varovanem in potencialno ogroženem območju po predpisih o vodah,
– se nahaja na kmetijskih zemljiščih z visokim pridelovalnim potencialom,
– bi povzročila vidno razvrednotenja prostora;
– bi povzročila škodljive vplive na okolje,
– bi taka gradnja ogrožala naravne vrednote, biotsko raznovrstnost ali kulturno dediščino,
– bi bila taka gradnja v nasprotju z določili Prostorskega reda Slovenije, ZUreP-1 ali katerim koli drugim predpisom oziroma s Strategijo prostorskega razvoja Občine Ig.
Izjemoma je dopustna gradnja izvenposelitvenih območij za potrebe kmetijstva in gozdarstva v skladu s 6. členom ZUREP-1.
 
Izhodišča, ki izhajajo iz Prostorskega reda Slovenije
Treba je:
– zagotavljati vzdržni prostorski razvoj,
– dosegati temeljne cilje urejanja prostora,
– zagotavljati prostorsko usklajenost in povezanost gospodarske, socialne, kulturne in okoljske politike ter zmanjševanje razlik v regionalni razvitosti,
– zagotavljati zadostno ponudbo zadovoljivo opremljenih zemljišč za gradnjo in ustvarjati pogoje za načrtovane investicije z usmerjenim izvajanjem prostorskih ukrepov ter konkretnimi prostorskimi programi in projekti,
– celovito obravnavati prostorske sisteme ter usklajeno umeščati dejavnosti in prostorske ureditve v prostor,
– tehtati stroške in koristi prostorskih ureditev ali spreminjanja prostora ter preverjati njihovo upravičenost,
– zagotavljati upoštevanje predpisov s področja varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter rabe,
– zagotavljati skladnost prostorskih aktov,
– uveljaviti in med seboj uskladiti javne koristi ter omogočiti zasebni interes na področju urejanja prostora tako, da se ohrani in izboljša kakovost prostora,
– zagotoviti možnost za uveljavljanje potreb sedanje in prihodnjih generacij glede rabe prostora, kakovosti prostora ter zasebnosti in varnosti z vidika kvalitete bivanja,
– usklajevati razvojne potrebe z varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se dosega racionalna raba prostora glede na kakovost prostorskih potencialov za posamezne dejavnosti ter da se upošteva obstoječe kakovosti naravnih in ustvarjenih sestavin in prepoznavnost krajine,
– zagotavljati usklajenost gospodarskih, družbenih, kulturnih in okoljskih vidikov prostorskega razvoja.
 
Temeljni cilji urejanja prostora občine Ig so sledeči:
– vzpodbujati vzdržni prostorski razvoj občine, ki hkrati upošteva potrebe same občine, okoljske ter naravne danosti ter razvojne potrebe ljubljanske regije oziroma mesta Ljubljane,
– prostor Občine Ig aktivno vključevati v regionalno sodelovanje občin južnega dela ljubljanske regije v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanja lastnih interesov z interesi razvoja mesta Ljubljane in osrednje­slovenske regije,
– ohranjati naravne in okoljske potenciale ter jih vzdržno vključevati v izletniško in turistično ponudbo ljubljanske regije; hkrati s tem izboljšati bivalne in delovne pogoje lokalnega prebivalstva,
– usklajevati načela varstva narave, kulturne dediščine in okolja z razvojnimi potrebami zlasti v smislu sanacije stanja; z novim razvojem v prostoru omogočiti aktivno varstvo,
– omogočati zmerno priseljevanje; usmerjati poselitev na parcele v okviru obstoječih naselij in v nekatera nova območja ter hkrati z razvojem poselitve odpirati tudi nova delovna mesta zlasti v storitvenih dejavnostih,
– zagotovitev prostora za družbene dejavnosti v dobro skupnosti, kot so zagotavljanje površin za športno in kulturno dejavnost, zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo – dom starejših občanov in osnovno oskrbo,
– vzpostaviti večji prostorski red s striktnim spoštovanjem zakonov, sankcioniranjem nelegalnih posegov v prostor; pri tem pa novogradnje usmerjati zlasti v okvir obrisa obstoječih naselij,
– varovati svoje kulturno bogastvo s prenovo vaških središč, varstvom kulturne krajine in ga vključevati v turistični razvoj,
– razvijati vzdržno in sonaravno kmetijstvo, ki bo upoštevalo varstvo vodnih virov ter kulturno krajino,
– varovati svoje naravne vire, ki so pomembni tako za prebivalce občine kot tudi za ljubljansko regijo; to so zlasti vodni viri Iškega vršaja z vodarno Brest, lokalni vodni viri na hribovitem območju občine in varstvo podzemnih kraških voda,
– varovati kmetijska in gozdna zemljišča,
– ohranjati in izboljševati dobro dostopnost do Ljubljane in si prizadevati za bolj direkten priključek na južno obvoznico ali glavne mestne vpadnice; posodabljati povezave s sosednjimi občinami, predvsem povezavo na južnem robu Barja med Vrhniko in Škofljico; krepiti javni avtobusni, kolesarski in peš promet,
– izboljšati in dograjevati komunalno infrastrukturo,
– sprejemati nekatere centralne dejavnosti državnega ali regionalnega pomena v smislu decentralizacije funkcij mesta Ljubljane in ljubljanske regije zlasti na področjih uprave, sodstva, izobraževanja, sociale, kulture, turizma in druge,
– razvijati turistično in športno-rekreacijsko dejavnost ter urediti prostor za te namene in ga ustrezno tržiti.
 
Celovita presoja vplivov Prostorskega reda Občine Ig na okolje
V skladu z ZVO je za območje celotne občine potrebno izdelati tudi okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila.
 
3 Ureditveno območje Prostorskega reda Občine Ig
Ureditveno območje Prostorskega reda Občine Ig je v skladu z zakonom celotno območje občine.
 
4 Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi Prostorskega reda Občine Ig
 
4.1 Nosilci urejanja prostora
1. Ministrstvo za okolje in prostor
– področje poselitve
– področje varstva okolja
– področje ohranjanja narave,
– področje upravljanja z vodami,
– področje mineralnih surovin;
2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– področje kmetijstva,
– področje gozdov;
3. Ministrstvo za gospodarstvo,
– področje energetike,
– področje notranjega trga – blagovne rezerve,
– področje turizma,
– področje podjetništva in konkurenčnosti,
4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste,
6. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
7. Direkcija RS za ceste,
8. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
9. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo,
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo,
11. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
12. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
13. Ministrstvo za lokalno samoupravo,
14. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat,
15. Ministrstvo za notranje zadeve,
16. Ministrstvo za pravosodje, Urad za izvrševanje kazenskih sankcij,
17. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
18. Ministrstvo za šolstvo in šport
– področje šolstva,
– področje športa,
19. Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo
– Direktorat za visoko šolstvo,
– Direktorat za znanost,
20. Občina Ig, Urbanizem,
21. Občina Ig, Promet in komunala.
 
4.2 Nosilci javnih pooblastil
22. Javni Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljubljana,
23. Javni Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana
24. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
25. Zavod za ribištvo Slovenije,
26. Zavod za gozdove Republike Slovenije,
27. ELES, Ljubljana,
28. Telekom Slovenije, Ljubljana,
29. Energetika d. d., Ljubljana,
30. Elektro Ljubljana d.d.,
31. JP VO-KA, Vodovod, Ljubljana,
32. JP VO-KA, Kanalizacija, Ljubljana.
 
4.3 Drugi udeleženci
33. RRA LUR
34. vaške skupnosti
35. društva
36. lokalno gospodarstvo
37. občinske ustanove
38. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave strategije izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje
 
5 Seznam potrebnih strokovnih podlag
 
5.1 Obvezne strokovne podlage pripravljavca
Za strokovne podlage prostorskega reda občine se štejejo že izdelane strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja občine, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo le v tistih sestavinah, ki so pomembne za pripravo prostorskega reda občine.
5.1.1 Analiza stanja in teženj v prostoru
Kot analiza stanja in teženj v prostoru bo uporabljen že izdelan elaborat: Strokovne podlage za oblikovanje strategije prostorskega razvoja občine Ig, urbanistično zasnovo naselja Ig in krajinsko zasnovo Kurešček (Dopolnjeno zaključno poročilo 1. faze), ki je bil izdelan na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani marca 2004.
Poleg tega bo, posebej za Prostorski red občine Ig, izdelana analiza stanja in teženj v prostoru upoštevajoč stanje in težnje v prostoru za vsako naselje v Občini Ig.
Posebej bodo obravnavane tudi pobude fizičnih in pravnih oseb.
5.1.2. Analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru
Kot analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru bosta uporabljena že izdelana elaborata: Strokovne podlage za oblikovanje gospodarske strategije razvoja občine Ig (1. poročilo: Analiza stanja), ki je bil izdelan na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani marca 2004 in Strokovne podlage za oblikovanje strategije prostorskega razvoja občine Ig, urbanistično zasnovo naselja Ig in krajinsko zasnovo Kureščka (Zaključno poročilo 2. faze): Variantni predlogi strategije prostorskega razvoja občine Ig in izbor relevantnega predloga, ki je bil izdelan na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani aprila 2004.
Poleg tega bo, posebej za Prostorski red občine Ig, izdelana analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru, upoštevajoč vsako naselje v Občini Ig. Poudarek bo predvsem na poselitvi, upoštevajoč razvojne možnosti glede razvoja naselij in drugih prostorskih ureditev v krajini ter bilanco površin.
5.1.3 Študija ranljivosti prostora
Skupna študija ranljivosti prostora za strategijo in Prostorski red Občine Ig bo narejena v skladu s pravilnikom in Prostorskim redom Slovenije.
 
5.2 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
Občina Ig razpolaga s strokovnimi podlagami, pridobljenimi za potrebe izdelave strokovnih podlag za pripravo strategije prostorskega razvoja občine. Kot strokovne podlage bodo tudi za pripravo prostorskega reda prednostno uporabljene že obstoječe podlage, razen kjer bodo posamezni nosilci urejanja prostora zaradi sprememb in novih zahtev zahtevali dopolnitve, ali kjer natančnost obstoječih ne zadošča za pripravo prostorskega reda.
 
6 Način pridobitve strokovnih rešitev
Vse strokovne rešitve bodo izdelane na osnovi strokovnih podlag, naročilo bo izvedeno v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Analiza stanja in teženj v prostoru in analiza razvojnih možnosti sta v fazi priprave, naročilo je bilo izvedeno v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Študija ranljivosti prostora bo izdelana v skladu z ZUreP-1 in Prostorskim redom Slovenije, upoštevala bo variantne rešitve.
V skladu z ZVO-1 bo ministrstvo pristojno za okolje pozvano, da odloči o obveznosti celovite presoje Prostorskega reda Občine Ig na okolje.
 
7 Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
 
7.1 Navedba geodetskih podlag,
Podlaga kartografskemu delu Prostorskega reda Občine Ig bo Digitalni katastrski načrt v merilu 1:5000 (DKN).
Podlaga pregledni karti bo državna topografska karta v merilu 1:50 000 (DTK50).
Podlaga za pripravo Prostorskega reda Občine Ig bodo tudi naslednji geodetski podatki:
– DOF
– TTN 5 oziroma TTN 10
– DTK 25
– podatki o prostorskih enotah iz RPE
– podatki katastra stavb
– digitaliziran veljavni prostorski plan.
 
7.2 Način pridobitve geodetskih podlag
Občina Ig že razpolaga z vsemi navedenimi podatki, pridobljenimi od Geodetske uprave Republike Slovenije za potrebe izdelave strokovnih podlag.
Vse navedene podlage morajo biti za pripravo SPRO v zadnji razpoložljivi različici, sicer jih je potrebno obnoviti.
Vse podatke, ki jih bo potrebno obnoviti, pridobiti ponovno ali na novo, pridobi pripravljavec.
 
8 Rok za pripravo prostorskega akta oziroma njegovih posameznih faz
Skrajni zakonski rok za uveljavitev prostorskega reda občine je tri leta po uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, torej 20. julija 2007.
Zaradi zakonsko predpisanega končnega roka uveljavitve strategije bo občina od nosilcev urejanja prostora zahtevala spoštovanje rokov.
 
8.1 Predhodno izvedene aktivnosti:
– pridobitev okvirnih predhodnih smernic nosilcev urejanja prostora in njihovih strokovnih podlag,
– izdelava strokovnih podlag pripravljavca,
– izbor načrtovalca prostorske ureditve,
– sklep občinskega sveta o začetku priprave Strategije prostorskega razvoja občine Ig in Prostorskega reda občine Ig (Uradni list RS, št. 59/05),
– prva prostorska konferenca, izvedena dne 20. 7. 2005.
 
8.2 Pridobivanje smernic
Po objavi programa priprave občina pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v 30 dneh podajo smernice za načrtovanje prostorskega reda občine.
 
8.3 Izdelava predloga Prostorskega reda Občine Ig, druga prostorska konferenca
Predlog prostorskega reda načrtovalec izdela predvidoma v šestih mesecih po prejetju smernic.
 
8.4 Javna razgrnitev in javna obravnava, dopolnitev strategije
Najmanj 14 dni po prostorski konferenci se dopolnjen predlog prostorskega reda javno razgrne. Razgrnitev traja 30 dni; v času razgrnitve pripravljavec organizira tudi javno obravnavo predloga.
Med javno razgrnitvijo in javno obravnavo se bodo zbirale pripombe in predlogi. Individualne pobude za spremembo namembnosti se ne bodo sprejemale.
Po končani javni razgrnitvi predloga prostorskega reda pripravljavec na predlog načrtovalca zavzame stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve oziroma na javni obravnavi.
Na osnovi stališč načrtovalec dopolni predlog prostorskega reda.
 
8.5 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, sprejem
Pripravljavec pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v 30 dneh podajo mnenja k dopolnjenemu predlogu prostorskega reda.
Po pridobitvi mnenj, po potrebi pripravljavec uskladi predlog prostorskega reda. Občinski svet obravnava in sprejme predlog Prostorskega reda Občine Ig.
 
8.6 Potrditev ministra, objava v uradnem listu
Sprejet predlog prostorskega reda občine potrdi minister najkasneje v 60 dneh. Po potrditvi ministra občina objavi odlok o prostorskem redu v uradnem listu skupaj datumom in številko sklepa pristojnega ministra.
 
9 Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskega akta.
Za izdelavo strokovnih podlag, študij in rešitev ter okoljskega poročila ter revizije, pripravo dokumenta, postopke in sprejem Strategije prostorskega razvoja Občine Ig bo občina zagotovila sredstva v proračunu.
 
10 Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Veljati začne z dnem objave.