Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.; v nadaljevanju: ZureP-1) in 16. ter 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 2/00, 68/01, 3/03 in 12/04) župan sprejme

1 Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Ig
 
1.1 Ocena stanja
POLOŽAJ OBČINE V ŠIRŠEM PROSTORU
Območje Občine Ig je bilo od leta 1963 vključeno v ljubljansko občino Vič-Rudnik, kamor je spadalo vse do leta 1995, ko je začela uradno delovati Občina Ig. Občina Ig leži v Ljubljanski urbani regiji in spada med manjše slovenske občine s 5445 prebivalci (leta 2002), površino 99 km2 in ima 21 naselij: Brest, Dobravica, Golo, Gornji Ig, Ig, Iška, Iška Loka, Iška vas, Kot, Kremenica, Matena, Rogatec nad Želimljami, Sarsko, Selnik, Staje, Strahomer, Škrilje, Tomišelj, Visoko, Vrbljene in Zapotok.
Občina na severu meji na mestno občino Ljubljana. Tu ni izrazito naravno-geografske meje, medtem ko je zelo izrazit del meje z občino Škofljica na Vzhodu, kjer se Goljanska planota strmo spusti v dolino Želimeljščice, ki poteka po tektonskem prelomu in ločuje omenjeno planoto od Grosupeljskega krasa. Na zahodu občina meji na občino Brezovica, meja poteka ob vznožju Kostanjevega griča, Strmca, Krima in Kamenice in ločuje Rakitniško planoto od Ižanskega. Najbolj nejasna je razmejitev z občino Velike Lašče na jugu, kjer se hribovit svet brez večje naravne ločitve nadaljuje proti Bloški planoti. Tu poteka meja od sotočja vodotokov Iške in Zale, pod južnim vznožjem Mokrca in Kureščka skoraj do Turjaka.
 
GEOGRAFSKA OPREDELITEV PROSTORA OBČINE IG
V osnovi občino sestavljata dve pokrajinsko povsem različni enoti: severni del predstavlja nižinski svet Ljubljanskega barja, ki proti jugu prehaja v enoto Krimskega hribovja, posebna pod enota v osrednjem delu občine pa je kanjon reke Iške in vršaj, ki ga je nanesla.
Podnebje na območju občine Ig je, tako kot v celotni osrednji Sloveniji, celinsko z blagimi mediteranskimi vplivi.
 
HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI
Občina Ig je bogata z vodami; pomembnejša vodotoka sta Iška in Iščica, poleg tega je treba upoštevati kraške izvire, poplavna območja in podtalno vodo.
Količina podtalnice v vršaju reke Iške je velika, voda je čista, zato pomeni bogat vir pitne vode. V Brestu je črpališče za regionalno vodovodno omrežje (predvsem za potrebe mesta Ljubljana), zato je območje vodonosnika zaščiteno in tu ni dejavnosti, ki bi onesnaževale vodo. Zaradi tega sta bila na Igu zgrajena javna kanalizacija in čistilna naprava.
 
ZNAČILNOSTI POSELITVENEGA VZORCA V OBČINI IG
Suh iški vršaj in obrobje Ljubljanskega barja kot tudi kraško hribovje imajo dolgo in neprekinjeno poselitveno preteklost. Močvirski svet Ljubljanskega barja za poselitev ni bil primeren, zato se je poselitev osredotočila na njegovo obrobje in na vršaj reke Iške. Zaradi ohranitve obdelovalnih površin so naselja nastala na robu vršaja ob prehodu na barje (Brest, Iška Loka, Matena) in ob vznožju hribovja (Ig, Iška vas, Iška, Kot, Kremenica, Staje, Strahomer, Tomišelj in Vrbljene). Poselitev v hribovitem delu občine je redkejša, na kar je vplival razgiban kraški svet z vrtačami in slabimi naravnimi razmerami za kmetijstvo, oziroma malo obdelovalnih površin. Naselja so manjša kot v nižini in so nastala na prisojnih uravnavah. Največje naselje je Golo, ki leži na planoti, kjer je bilo dovolj prostora za naselje in tudi za obdelovalne površine. Sledita vasi Škrilje in Dobravica na nižji terasi, pod Kureščkom pa sta naselji Zapotok in Visoko. Preden se planota spusti v dolino Želimeljščice, so na njenem robu še Sarsko, Rogatec in Selnik. Na težje dostopni uravnavi pod Krimom na drugi strani planote pa leži Gornji Ig.
Gostota poselitve v občini znaša 55 prebivalcev/km2, kar je veliko manj, kot je povprečje za Slovenijo (98 prebivalcev/km2). Naselja na vzpetem svetu so imela leta 2000 le 1048 prebivalcev, naselja v nižjem svetu pa 4218, kar predstavlja 80% vseh prebivalcev občine. Ta podatek nam tudi kaže, da je poselitev neenakomerna in v nižjem svetu tudi bistveno gostejša.
Osnovne razlike, ki jih opazimo med poselitvijo v hribovitem in nižinskem predelu, so zelo očitne. V nižinskem predelu prevladujejo obcestna naselja s širokimi ulicami in dovolj prostora v sami vasi, da je možna širitev posameznih kmetij, medtem ko so za hribovito območje značilne gručaste vasi, kjer širitve kmetij znotraj vasi niso mogoče. V ravninskem svetu je opazna gradnja novih hiš v naselju, ponekod pa žal tudi izven njega (Brest, Matena). Delež prenove v vaških jedrih je slab, opazna je stagnacija. Novogradnje na hribovitem območju nastajajo predvsem ob cesti Ig-Kurešček in v okolici posameznih vaških jeder.
 
SISTEM POSELITVE
Naselje Ig je občinsko središče, na katero gravitira celotno območje občine in kjer se stikajo smeri urbanizacije iz Ljubljane proti jugu do Zapotoka in smeri poselitve na Barju ali na robu Barja zlasti v osi vzhod – zahod.
Lokalna oskrbna središča občine so Brest (z delitvijo nekaterih funkcij s Tomišljem in Mateno), Iška vas, Golo (z delitvijo nekaterih funkcij z naselje Škrilje).
Ostala naselja nimajo izrazite centralnosti v omrežju naselij, čeprav lahko imajo nekatere funkcije lokalne ali specifične oskrbe, ki služijo tudi okolici (npr. Zapotok).
 
VARSTVO OKOLJA
Površinske vode so ogrožene poleti zaradi množičnega obiska. Podzemske kraške vode in podtalnico ogrožajo urbanizacija, kmetijstvo in promet.
 
OHRANJANJE NARAVE
V občini Ig sta dve naravni območji zavarovani z odlokoma, in sicer Barski gozd na Ljubljanskem barju (Koslerjeva gošča) od leta 1951 in Ribniki v dolini Drage pri Igu od leta 1986.
Za zavarovanje je predlagano še 18 območij ali točkovnih pojavov, to so predvsem: predloga krajinskih parkov Ljubljansko barje in Iška z Zalo ter manjša območja: Koslerjeva gošča, Visoko – lipa, Mala Pasica, Velika Pasica, Iška, Zala, Jevšnik – okni, Ig – sekvoja, Ig – dob, Ig – tise 1, Ig – tise 2, Pungrt, Krim – jelka, Iški vintgar – bukev in Mokrec – jelke.
Ekološko pomembni območji Ljubljansko barje in Krimsko hribovje-Menišija pokrivata skoraj celotno površino občine, velik del na jugu občine pa sodi še v osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
V Občino Ig segajo tri od območij Uredbe o posebnih varstvenih območjih, Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04) in sicer:
– po ptičji direktivi (SPA) SI5000014 Ljubljansko barje in
– po habitatni direktivi (pSCI) SI3000271 Ljubljansko barje ter SI3000256 Krimsko hribovje – Menišija
Na območju Mokrca in Kureščka, predvidenem za krajinsko zasnovo ni območij, zavarovanih s posebnimi predpisi.
Praktično celotno območje južno od Iga je razpoznano kot območje vredne krajine, evidentirane so posamezne točkovne naravne vrednote, prevladujejo kraške jame in brezna.
Za zavarovano območje je predlagano območje jelk pod Mokrcem.
 
KULTURNA DEDIŠČINA
Prednostna območja varstva kulturne dediščine so sakralni spomeniki (cerkve, kapelice), vas Dobravica z okolico, Ižanski grad s parkom, stara jedra vasi in arheološka najdišča.
 
PROMET
Občina Ig je glede na relief odprta proti severu, vendar to naravno danost ovirajo poplavni svet in druge lastnosti Barja, ki so bile razlog, da preko njega ni vodila nobena pomembnejša cestna povezava, saj so vse pomembnejše tovorne poti obšle Ljubljansko barje. V novejšem času so se Iga izognile tudi cestne zveze in železnica, kar je pomenilo stagnacijo območja.
Na območju občine je skoraj 31 km državnih in 98 km občinskih cest. Večina občinskih cest je asfaltiranih, medtem ko so tiste, s katerimi upravlja država v slabem stanju. Cesta iz Iške na Krim, to je tudi cesta do Gornjega Iga je delno asfaltirana do naselja Gornji Ig ostalo je še cca. 3 km v makadamu, problematičen je tudi ne-asfaltiran odsek ceste Ig-Škofljica, ki je bistvena tovorna prometnica. Največji problem je Ižanska cesta, ki je zelo obremenjena, saj se po njej odvija večina prometa občine, speljana pa je po zelo nestabilnem terenu Barja in se zato vozišče hitro uničuje.
Občinske ceste so v dobrem stanju, kar je zelo pomembno za ohranjanje poselitve v hribovitem svetu. Dobre ceste namreč zmanjšujejo časovno oddaljenost do zaposlitvenih središč, možnost zaposlovanja v obsegu dnevne migracije pa zmanjšuje interes po odseljevanju in naredi naselja privlačna tudi za poselitve. Za sodoben način življenja pa je poleg cest nujno potrebna tudi opremljenost z ostalo infrastrukturo.
 
ENERGETSKA, TELEKOMUNIKACIJSKA, KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Vsa naselja v občini imajo elektriko, telefonske priključke in organiziran odvoz odpadkov.
Težavo v občini predstavljata oskrba s pitno vodo in kanalizacijsko omrežje. Na regionalno vodovodno omrežje s črpališčem v Brestu so priključena naselja Ig, Kremenica, Staje, Kot, Iška Loka, Brest, Matena, Strahomer, Vrbljene in Tomišelj. Iška vas, Mala vas in Iška imajo svoj lokalni vodovod, ki pa je že dotrajan in tudi voda iz obstoječega zajetja je oporečna, zato je potrebno vodovod sanirati in ga priključiti na nov vodni vir. Izdelana je nova vrtina v Iškem vintgarju. V letu 2005 je predvidena 1. faza sanacije. Svoj krajevni vodovod imajo tudi na Gornjem Igu, Selniku in Suši. Skupen vodovodni sistem imajo v naseljih Golo, Zapotok, Škrilje, Sarsko in Dobravica. V izgradnji je vodovodni sistem Visoko – Rogatec, ki bo predvidoma zaključen v l. 2005 in bo rešil problem vodooskrbe v teh zaselkih.
Kanalizacijsko omrežje je bilo zaradi zaščite podtalnice iškega vršaja zgrajeno v naseljih Iška vas, Strahomer, Vrbljene, Brest in delno Matena. V naselju Ig je v teku izgradnja druge faze kanalizacije, ki bo predvidoma zaključena v l. 2006. Čistilni napravi sta na Igu in v Mateni. Po izgradnji kanalizacije v naselju Ig bo imelo dostop do kanalizacije cca. 50% prebivalcev občine. Kanalizacijsko omrežje v hribovitem predelu občine je trenutno v fazi izvedbe projektne dokumentacije.
 
KLJUČNI PROBLEMI IN RAZVOJNE TEŽNJE SISTEMA POSELITVE
Urbani servisi na Igu in v drugih naseljih občine so v glavnem na osnovni ravni in se vse višje storitve opravljajo v Ljubljani.
Obstaja nevarnost, da Ig postane spalno naselje s slabo razvitimi urbanimi funkcijami ter z izrazitim pomanjkanjem delovnih mest.
Z novimi priseljenci izgublja svojo identiteto, malo merilo in obvladljivost. Na Igu je nekaj propadlih podjetij z izrazito neurejeno okolico, kar velja tudi za središče naselja.
Občina v svojem urbanem sistemu nima nobenega pomožnega oskrbnega središča na hribovitem delu občine in so naselja kvečjemu subcentralna. Enako velja tudi za vasi na južnem robu Barja.
Zaradi suburbanizacije je identiteta naselij v veliki meri izgubljena na območjih Golega, Visokega, Zapotoka, Škrilj – gre za tipično primestno strukturo nizkih gostot, skratka za neracionalno disperzijo.
Posledica velikega pritiska priseljencev je nelegalna gradnja, ki je resno razvrednotila kompaktnost in čitljivost naselij.
V Občini Ig je ca. 15% prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom. Prevladuje poljedelsko kmetijstvo v nižinskem delu občine.
Velike prostorske kapacitete občini omogočajo, da zagotovi najrazličnejše možnosti zaposlitve, prostega časa, naselitve, izboljšavo prometnic, komunalne oskrbe.
Ig se lahko razvije v pomembno občinsko središče in primestno naselje Ljubljane. V njem se lahko locirajo številni urbani servisi (srednje šolstvo, zdravstvo, kulturna in športna ponudba, gostinstvo…) in nudi delovna mesta tudi v proizvodnji in obrti. Zaradi pritiska Ljubljane, kjer primanjkuje gradbenih parcel, Ig zlahka pridobi še nove institucije regijskega pomena.
Občina nudi ugodne višinske lege za poselitev izven inverzijske plasti Ljubljane, z obilo sonca in čistega zraka.
 
KLJUČNI PROBLEMI IN RAZVOJNE TEŽNJE SISTEMA INFRASTRUKTURE
Naselje Ig močno degradira tranzitni promet.
Velik problem je slabo stanje državnih cest, potrebna bi bila predvsem temeljita obnova in rekonstrukcija Ižanske ceste in odseka proti Škofljici z navezavo na bodočo obvoznico.
Vsem prebivalcem občine ni zagotovljena kakovostna vodna oskrba in neoporečna voda.
V naselju Ig še ni povsem dograjeno kanalizacijsko omrežje.
Individualna kurišča oziroma cisterne s kurilnim oljem ogrožajo vodni vir črpališča v Brestu, plinifikacija vseh vasi na vršaju Iške še ni dosegla.
 
KLJUČNI PROBLEMI SISTEMA KRAJINE
Krajina je zaradi suburbanizacije v procesu degradacije, mnoge pejsažne celote so zaradi posamičnih novih objektov razvrednotene. Vode so ogrožene, masovni obisk Iškega vintgarja in ribnikov povzroča onesnaženje voda, divje parkiranje, smetenje in splošno razvrednotenje. Opuščanje kmetijstva in zaraščanje nekdanjih travnikov in pašnikov dodatno pripomorejo k izgubljanju kulturne krajine.
Na robu Barja podobo spreminja predvsem nekontrolirana širitev poselitve, na Goljanski planoti pa vikendaštvo.
Tudi stanje okolja se posledično slabša.
 
1.2 Razlogi za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Ig
Razlog za pripravo strategije prostorskega razvoja občine je v spremembi sistema urejanja prostora, ki jo je uvedel ZUreP-1. Zakon v 171. členu določa, da morajo občine v treh letih po uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja Slovenije sprejeti občinske strategije prostorskega razvoja.
 
1.3 Pravna podlaga za pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Ig
Občino Ig k pripravi strategije prostorskega razvoja občine zavezuje 171. člen ZUreP-1, poleg tega pravno podlago predstavljajo še:
Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04).
V kolikor bo novi interventni zakon spreminjal pravne podlage se le te smiselno upoštevajo.
 
2 Predmet in programska izhodišča Strategije prostorskega razvoja Občine Ig
 
2.1 Predmet Strategije prostorskega razvoja Občine Ig
Strategija prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju: SPRO) določa izhodišča in vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo rabo tako, da je omogočeno usmerjanje prostorskih razvojnih procesov in z njimi povezanih prostorskih ureditev ter uveljavljanje prostorskih ukrepov za njeno izvajanje.
SPRO Ig bo, v skladu s 57. členom ZUreP-1 in 2. členom Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag, obsegala vsaj naslednje vsebine:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
– zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja občine
– zasnova sistemov lokalnega pomena v prostoru
– zasnova poselitve
– zasnova infrastrukture
– zasnova krajine
– urbanistična zasnova naselja Ig (zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij)
– krajinska zasnova območja Kurešček (zasnova prostorskega razvoja in urejanja krajinskih območij)
– ukrepi za izvajanje SPRO Ig.
 
2.2 Programska izhodišča Strategije prostorskega razvoja Občine Ig
Načela prostorskega razvoja, ki izhajajo iz mednarodnih dokumentov, smernic in priporočil
– Upoštevati je treba mednarodna načela varstva narave, zlasti še ramsarsko konvencijo o zaščiti mokrišč, ki zadeva Ljubljansko barje. V tem okviru je treba upoštevati tudi projekt Natura 2000, direktive o zaščiti habitatov in ekološko pomembnih območij ter o varstvu ptic. Te usmeritve zadevajo tudi zaščito bajerjev v Dragi in Iški vintgar. Strategija mora upoštevati še druga mednarodna načela prostorskega razvoja, zlasti evropske smernice (ESDP, deklaracije CEMAT, konference Habitat, Agenda 2000).
– Upoštevati je treba mednarodne usmeritve za varstvo kulturne dediščine, kar zlasti zadeva kulturno krajino Ljubljanskega barja in hribovitih območij Pokojiške planote ter Krimskega hribovja, arheološko dediščino in stara naselbinska jedra.
– Upoštevati je treba smernice policentričnega razvoja in razvijati Ig ter naselja občine kot sestavine policentrično zasnovane ljubljanske regije in decentralizacijo nekaterih funkcij Ljubljane. Hkrati je treba upoštevati smernice o zmanjševanju in sanaciji suburbanizacije in usmerjati novo poselitev zlasti v okvir obstoječih obrisov naselij ter selektivno določena nova območja, zgoščati in prenavljati naselbinsko tkivo in zmerno širiti naselje Ig.
– Upoštevati je treba priporočila o krepitvi javnega prometa in o energetski varčnosti, predvsem s plinificikacijo nekaterih naselij in razvojem energetike tudi na bazi lesne biomase.
– Spoštovati je potrebno mednarodne usmeritve glede varstva okolja, zlasti še zaščite vodnih virov, graditi kanalizacijske sisteme in male čistilne naprave odpadnih vod, skrbeti za odvoz odpadkov in sanacijo ilegalnih odlagališč. Sanirati nekatere opuščene kope kamna ali peska in omogočiti nujni odjem lokalnemu prebivalstvu.
 
Izhodišča, ki izhajajo iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije
V občini je več ureditev, ki so ali ki bodo v neposredni pristojnosti države in ki jih občina vključuje v Strategijo, zlasti pa:
– Dodatni 400 kV daljnovod Beričevo-Divača južno od obstoječega daljnovoda (razširitev trase).
– Ženski zapori, ki se po izselitvi iz Ižanskega gradu predvidijo na novi lokaciji z možnostjo dodatnega programa.
– Center za zaščito in reševanje, ki se lahko programsko razvija na razširjeni lokaciji, zlasti če bodo nove potrebe v okviru mednarodnega sodelovanja.
Državna strategija opredeljuje Ljubljansko barje kot pretežno varovano območje naravne dediščine.
Območje pridobivanja mineralnih surovin pri Iški vasi, ki je bilo opredeljeno v državnih planskih aktih, se opusti.
Strategija prostorskega razvoja Slovenije z drugimi konkretnimi opredelitvami prostorov, lokacij in tras občine Ig ne zadeva.
 
Celovita presoja vplivov Strategije prostorskega razvoja Občine Ig na okolje
V skladu z odločbo Direktorata za okolje, številka: 354-19-83/2004 z dne 15. 2. 2005, je za območje celotne občine potrebno izdelati tudi okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila.
 
Temeljni cilji urejanja prostora Občine Ig so sledeči:
– vzpodbujati vzdržni prostorski razvoj občine, ki hkrati upošteva potrebe same občine, okoljske ter naravne danosti ter razvojne potrebe ljubljanske regije oziroma mesta Ljubljane,
– prostor Občine Ig aktivno vključevati v regionalno sodelovanje občin južnega dela ljubljanske regije v smislu policentričnega razvoja in povezovanja s sosednjimi občinami ter usklajevanja lastnih interesov z interesi razvoja mesta Ljubljane in osrednjeslovenske regije,
– ohranjati naravne in okoljske potenciale ter jih vzdržno vključevati v izletniško in turistično ponudbo ljubljanske regije; hkrati s tem izboljšati bivalne in delovne pogoje lokalnega prebivalstva,
– usklajevati načela varstva narave, kulturne dediščine in okolja z razvojnimi potrebami zlasti v smislu sanacije stanja; z novim razvojem v prostoru omogočiti aktivno varstvo,
– omogočati zmerno priseljevanje; usmerjati poselitev na parcele v okviru obstoječih naselij in v nekatera nova območja ter hkrati z razvojem poselitve odpirati tudi nova delovna mesta zlasti v storitvenih dejavnostih,
– zagotovitev prostora za družbene dejavnosti v dobro skupnosti, kot so zagotavljanje površin za športno in kulturno dejavnost, zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo – dom starejših občanov in osnovno oskrbo,
– vzpostaviti večji prostorski red s striktnim spoštovanjem zakonov, sankcioniranjem nelegalnih posegov v prostor; pri tem pa novogradnje usmerjati zlasti v okvir obrisa obstoječih naselij,
– varovati svoje kulturno bogastvo s prenovo vaških središč, varstvom kulturne krajine in ga vključevati v turistični razvoj,
– razvijati vzdržno in sonaravno kmetijstvo, ki bo upoštevalo varstvo vodnih virov ter kulturno krajino,
– varovati svoje naravne vire, ki so pomembni tako za prebivalce občine kot tudi za ljubljansko regijo; to so zlasti vodni viri Iškega vršaja z vodarno Brest, lokalni vodni viri na hribovitem območju občine in varstvo podzemnih kraških voda,
– varovati kmetijska in gozdna zemljišča,
– ohranjati in izboljševati dobro dostopnost do Ljubljane in si prizadevati za bolj direkten priključek na južno obvoznico ali glavne mestne vpadnice; posodabljati povezave s sosednjimi občinami, predvsem povezavo na južnem robu Barja med Vrhniko in Škofljico; krepiti javni avtobusni, kolesarski in peš promet,
– izboljšati in dograjevati komunalno infrastrukturo,
– sprejemati nekatere centralne dejavnosti državnega ali regionalnega pomena v smislu decentralizacije funkcij mesta Ljubljane in ljubljanske regije zlasti na področjih uprave, sodstva, izobraževanja, sociale, kulture, turizma in druge,
– razvijati turistično in športno-rekreacijsko dejavnost ter urediti prostor za te namene in ga ustrezno tržiti.
 
3 Ureditveno območje Strategije prostorskega razvoja Občine Ig
 
3.1 Ureditveno območje Strategije prostorskega razvoja Občine Ig je v skladu z zakonom, celotno območje občine.
Okvirno ureditveno območje Urbanistične zasnove naselja Ig
Urbanistična zasnova naselja Ig bo vključevala obstoječe stavbno tkivo in načrtovana območja širitve naselja. Poleg tega bo vključevala tudi naravno okolje, ki se funkcionalno vključuje v naselje, zlasti parkovna gozdova Pungrt z okolico Ižanskega gradu in Kamna Gorca ter na severu agrarno obrobje do predvidene načrtovane obvoznice.
– Na zahodu bo meja ureditvenega območja potekala od Kamne Gorce preko grajskih vrtov do vključno gozdnate vzpetine Staje, medtem ko bo samo naselje Staje ohranjeno kot samostojna vas z lastno identiteto in ločeno od Iga.
– Na vzhodu bo meja novo naselje ob Draščici na Barju in gospodarska cona, medtem ko območje centra Dolfke Boštjančič v Dragi in ribnika Rakovnik ne bosta vključeni v ureditveno območje UZ.
– Na jugu bo ureditveno območje urbanistične zasnove zaključeno z mejo obstoječe zazidave ob cesti na Kurešček in zahodno od nje skozi gozd do gričevnate vzpetine Staje. Na ta način so v urbanistično zasnovo vključene obsežne gozdnate površine južno od Pungrta, Ižanskega gradu in Centra za zaščito in reševanje, kar strateško zagotavlja nove površine za stanovanjsko gradnjo, za novogradnjo zaporov, za širitev Centra za zaščito in reševanje ter za druge, še ne predvidene investicije.
– Na severu se bo območje zaključilo s Kamno Gorco, razširjeno cono tovarne KIG in novo obvoznico, ki bo dosegla Ižansko cesto severno od bencinskega servisa. Zaradi enotnega oblikovanja naselbinske podobe bo vključena še velika kmetija na skrajnem severnem robu, nato pa bo meja potekala po vzhodnem robu bodoče zazidave Kremenica in še vzhodneje po robu novega naselja Rastuka.
Ureditveno območje Urbanistične zasnove naselja Ig bo (na parcelo) natančno določeno v sami UZ naselja Ig.
Okvirno ureditveno območje Krajinske zasnove območja Kurešček
 
3.2 Krajinska zasnova območja Kurešček bo vključevala prostore večjih naravnih vrednot in prostore večjih naselitvenih razvojnih pritiskov, v katerih pa bo dana prednost varstvu narave in okolja.
– Na zahodu bo ureditveno območje mejilo na območje Iškega vintgarja, in sicer bo potekalo po kraškem robu kanjona.
– Na severu bo meja območja krajinske zasnove sovpadala z mejo območja Nature 2000. Njen potek je ob gozdni cesti, ki poteka iz Škrilj v smeri Mokrca, po pobočju griča Golec do vrha te vzpetine, se spusti na glavno cesto in meji na gozdno cesto Golo – Kurešček, se obrne na vzhod, tako da vključuje še grapo (Železnikarjev mlin) pod Rogatcem nad Želimljami do občinske meje.
– Na vzhodu in jugu bo ureditveno območje segalo do občinske meje z občino Velike Lašče, vendar ne bo segalo preko nje.
Ureditveno območje Krajinske zasnove območja Kurešček bo (na parcelo) natančno določeno v sami KZ območja Kurešček.
 
4 Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi Strategije prostorskega razvoja Občine Ig;
 
4.1 Nosilci urejanja prostora
1. Ministrstvo za okolje in prostor
– področje poselitve
– področje varstva okolja
– področje ohranjanja narave,
– področje upravljanja z vodami,
– področje mineralnih surovin;
2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– področje kmetijstva,
– področje gozdov;
3. Ministrstvo za gospodarstvo,
– področje energetike,
– področje notranjega trga-blagovne rezerve,
– področje turizma,
– področje podjetništva in konkurenčnosti,
4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
5. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste,
6. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste,
7. Družba RS za avtoceste,
8. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
9. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo,
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo,
11. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
12. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,
13. Ministrstvo za lokalno samoupravo,
14. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat,
15. Ministrstvo za notranje zadeve,
16. Ministrstvo za pravosodje, Urad za izvrševanje kazenskih sankcij,
17. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
18. Ministrstvo za šolstvo in šport
– področje šolstva,
– področje športa,
19. Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo
– Direktorat za visoko šolstvo,
– Direktorat za znanost,
20. Občina Ig, Urbanizem,
21. Občina Ig, Promet in komunala.
 
4.2 Nosilci javnih pooblastil
22. Javni Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljubljana,
23. Javni Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana
24. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
25. Zavod za ribištvo Slovenije,
26. Zavod za gozdove Republike Slovenije,
27. ELES, Ljubljana,
28. Telekom Slovenije, Ljubljana,
29. Energetika d. d., Ljubljana,
30. Elektro Ljubljana d.d.,
31. JP VO-KA, Vodovod, Ljubljana,
32. JP VO-KA, Kanalizacija, Ljubljana.
 
4.3 Drugi udeleženci
71. RRA LUR
72. vaške skupnosti
73. društva
74. lokalno gospodarstvo
75. občinske ustanove
76. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave strategije izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
 
5 Seznam potrebnih strokovnih podlag
 
5.1 Obvezne strokovne podlage pripravljavca
5.1.1 Analiza stanja in teženj v prostoru
Kot analiza stanja in teženj v prostoru bo uporabljen že izdelan elaborat: Strokovne podlage za oblikovanje strategije prostorskega razvoja Občine Ig, urbanistično zasnovo naselja Ig in krajinsko zasnovo Kurešček (Dopolnjeno zaključno poročilo 1. faze), ki je bil izdelan na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani marca 2004.
5.1.2 Analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru
Kot analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru bosta uporabljena že izdelana elaborata: Strokovne podlage za oblikovanje gospodarske strategije razvoja občine Ig (1. poročilo: Analiza stanja), ki je bil izdelan na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani marca 2004, in Strokovne podlage za oblikovanje strategije prostorskega razvoja občine Ig, urbanistično zasnovo naselja Ig in krajinsko zasnovo Kureščka (Zaključno poročilo 2. faze): Variantni predlogi strategije prostorskega razvoja občine Ig in izbor relevantnega predloga, ki je bil izdelan na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani aprila 2004.
5.1.3 Študija ranljivosti prostora
Študija ranljivosti prostora bo narejena v skladu s pravilnikom in Prostorskim redom Slovenije.
 
5.2 Druge strokovne podlage pripravljavca
5.2.1 Strokovne podlage za pripravo Urbanistične zasnove naselja Ig
Strokovne podlage za UZ Ig poleg strokovnih podlag za SPRO predstavlja tudi elaborat Strokovne podlage za oblikovanje strategije prostorskega razvoja občine Ig, urbanistično zasnovo naselja Ig in krajinsko zasnovo Kureščka (Poročilo dela 3. faze): Urbanistična zasnova v variantnih predlogih ter izbor relevantnega predloga – strokovne podlage, ki je bil izdelan na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, novembra 2004
5.2.2 Strokovne podlage za pripravo Krajinske zasnove območja Kurešček
Strokovne podlage za KZ Kurešček poleg strokovnih podlag za SPRO predstavlja tudi elaborat Strokovne podlage za oblikovanje strategije prostorskega razvoja občine Ig, urbanistično zasnovo naselja Ig in krajinsko zasnovo Kureščka (Poročilo dela 3. faze): Krajinska zasnova – strokovne podlage, ki je bil izdelan na Katedri za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, novembra 2004
 
5.3 Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora
Občina Ig razpolaga s strokovnimi podlagami, pridobljenimi za potrebe izdelave študij navedenih v točkah 5.1.1, 5.1.2, 5.2.1 in 5.2.2. Kot strokovne podlage bodo prednostno uporabljene že obstoječe podlage, razen kjer bodo posamezni nosilci urejanja prostora zaradi sprememb in novih zahtev zahtevali dopolnitve.
 
6 Način pridobitve strokovnih rešitev
Kot podlaga predlogu Strategije prostorskega razvoja Občine Ig se uporabijo že izdelane Strokovne podlage za oblikovanje Strategije prostorskega razvoja Občine Ig, Urbanistično zasnovo naselja Ig in Krajinsko zasnovo Kurešček.
Za pripravo Urbanistične zasnove naselja Ig so pripravljene variantne rešitve za celotno naselje.
Vse strokovne rešitve bodo izdelane na osnovi strokovnih podlag, naročilo je že bilo izvedeno v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
Študija ranljivosti prostora bo izdelana v skladu z ZUreP-1 in Prostorskim redom Slovenije, upoštevala bo variantne rešitve.
V skladu z odločbo Direktorata za okolje, številka 354-19-83/2004 z dne 15. 2. 2005, o obveznosti celovite presoje Strategije prostorskega razvoja Občine Ig na okolje, bo za celotno občino izdelano tudi okoljsko poročilo in revizija okoljskega poročila, ki ju zagotovi pripravljavec.
 
7 Navedba in način pridobitve geodetskih podlag
7.1 Navedba geodetskih podlag,
Podlaga kartografskemu delu Strategije prostorskega razvoja Občine Ig bo Državna topografska karta 1:50 000 (DTK 50)
Podlaga za izdelavo Strategije prostorskega razvoja Občine Ig bodo tudi naslednji geodetski podatki:
– DKN
– DOF
– TTN 5 oziroma TTN 10
– DTK 25
– podatki o prostorskih enotah iz RPE
– podatki katastra stavb
– digitaliziran veljavni dolgoročni plan.
 
7.2 Način pridobitve geodetskih podlag
Občina Ig že razpolaga z vsemi navedenimi podatki, pridobljenimi od Geodetske uprave Republike Slovenije za potrebe izdelave strokovnih podlag.
Vse navedene podlage morajo biti za pripravo SPRO Ig v zadnji razpoložljivi različici, sicer jih je potrebno obnoviti.
Vse podatke, ki jih bo potrebno obnoviti, pridobiti ponovno ali na novo, pridobi pripravljavec.
 
8 Rok za pripravo prostorskega akta oziroma njegovih posameznih faz
Skrajni zakonski rok za uveljavitev Strategije prostorskega razvoja občine je tri leta po uveljavitvi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, torej 20. julija 2007.
Zaradi zakonsko predpisanega končnega roka uveljavitve strategije bo občina od nosilcev urejanja prostora zahtevala spoštovanje rokov.
 
8.1 Predhodno izvedene aktivnosti:
– pridobitev okvirnih predhodnih smernic nosilcev urejanja prostora in njihovih strokovnih podlag,
– izdelava strokovnih podlag pripravljavca,
– izbor načrtovalca prostorske ureditve,
– sklep občinskega sveta o začetku priprave strategije (Uradni list RS, št. 59/05),
– prva prostorska konferenca, izvedena dne 20. 7. 2005.
 
8.2 Pridobivanje smernic
Po objavi programa priprave občina pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v 30 dneh podajo smernice za načrtovanje strategije prostorskega razvoja občine.
 
8.3 Izdelava predloga strategije prostorskega razvoja, druga prostorska konferenca
Predlog strategije načrtovalec izdela predvidoma v treh mesecih po prejetju smernic.
 
8.4 Javna razgrnitev in javna obravnava, dopolnitev strategije
Najmanj 14 dni po drugi prostorski konferenci se dopolnjen predlog strategije javno razgrne. Razgrnitev traja 30 dni; v času razgrnitve pripravljavec organizira tudi javno obravnavo predloga.
Po končani javni razgrnitvi predloga strategije pripravljavec na predlog načrtovalca zavzame stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve oziroma na javni obravnavi.
Na osnovi stališč načrtovalec dopolni predlog strategije.
 
8.5 Pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, sprejem
Pripravljavec pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v 30 dneh podajo mnenja k dopolnjenemu predlogu strategije.
Po pridobitvi mnenj, pripravljavec po potrebi uskladi, občinski svet obravnava in sprejme predlog strategije prostorskega razvoja občine.
 
8.6 Potrditev ministra, objava v uradnem listu
Sprejet predlog strategije prostorskega razvoja občine potrdi minister najkasneje v 60 dneh. Po potrditvi ministra občina objavi odlok o strategiji prostorskega razvoja občine v uradnem listu skupaj z datumom sklepa pristojnega ministra.
 
9 Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskega akta
Za izdelavo strokovnih podlag, študij in rešitev ter okoljskega poročila ter revizije, pripravo dokumenta, postopke in sprejem Strategije prostorskega razvoja Občine Ig bo občina zagotovila sredstva v proračunu.
 
10 Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Veljati začne z dnem objave.