Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02, v nadaljevanju: ZVKD), 30. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Novo mesto, je Občinski svet občine Brežice na 20. redni seji dne 18. 7. 2005 sprejel

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enota dediščine: Ponikve pri Veliki Dolini – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 2635).
Spomenik stoji na parcelah št. *93, k.o. Nova vas.
Lastnik spomenika je Župnija Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem.

Opis objekta, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: cerkev stoji na griču, ki se dviga vzhodno od naselja Ponikve, obdaja jo pokopališče in je pravilno orientirana.
Prva omemba cerkve sega v leto 1712. Cerkev je zelo verjetno nastala v drugi polovici 17. stoletja, o čemer pričajo njene arhitekturne lastnosti in letnica 1684 v okenski špaleti zvonika. V 18. stoletju je bila na zahodni strani prizidana lopa, na severni strani pa prizidek, morda kapela, ki pa ni več ohranjena. Na začetku 20. stoletja je bila stavba zaradi poškodb utrjena z jeklenimi vezmi. Leta 1903 je bil obnovljen tudi glavni oltar iz leta 1676, ki je trenutno demontiran.
Stavbo sestavljajo pravokotno banjasto obokana ladja, poligonalno sklenjeni obokan prezbiterij, zvonik, prislonjen k zahodni steni ladje, in lopa na zahodni strani. Posebej slikovita je lopa, ki jo zaznamujejo čokati toskanski stebriči, v zahodno steno pa je vzidana nagrobna plošča iz 17. stoletja. Zunanjščina cerkve je členjena predvsem z okenskimi odprtinami, od katerih imajo nekatere še ohranjene prvotne kamnite okvire. Ohranjen je tudi kamnit glavni portal. Glavni likovni in vsebinski poudarek je namenjen oltarjem. Glavni oltar, ki sodi v skupino t. i. zlatih oltarjev, je verjetno nastal leta 1676, stranska, posvečena sv. Roku in sv. Florjanu, pa sta nekoliko mlajša.

Varovano območja kulturnega spomenika obsega celoten stavbni kompleks in njegov ožji prostor na parceli št. *93, k. o. Nova vas, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2000, ki je sestavni del tega odloka.
Vplivno območje se opredeli s posebnim odlokom oziroma naknadno.

Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.
Spomenik je varovan v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine ter je v skladu z 11. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti
– prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika
– prepoved posegov v plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine
– prepoved vseh predelav, zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov stavbe
– oblikovanje območja okoli stavbe znotraj varovanega območja v skladu s konzervatorskim programom, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, oziroma v skladu s pokopališkim redom, ki pa ne zadeva same stavbe
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njej odvijajoče se dejavnosti.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.

Po predhodnem soglasju je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki so natančneje definirani v konservatorskem programu, ki ga je izdelal Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Novo mesto.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Določbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.

Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi 16. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.
Pristojni organ občinske uprave Občine Brežice mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.