Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – pop.) in 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 35/99, 55/01) je Občinski svet občine Rogatec na 5. izredni seji dne 22. 8. 2005 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za območje P 3 v Rogatcu v digitalni in analogni obliki razen smernic, mnenj in izjav, ki so samo v analogni obliki.
Lokacijski načrt je izdelal URBIS d.o.o. Maribor, Svetozarevska ul. 6 pod številko 083 -LN/2004 v januarju 2005.

Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

A) TEKSTUALNI DEL
B) GRAFIČNI DEL
1. Pregledna situacija                            M 1: 5000
2. Izsek iz urbanistične zasnove – Prikaz
namenske rabe                                     M 1: 5000
3. Ureditveno območje lokacijskega
načrta z mejo območja kompleksnega urejanja       M 1: 2000
4. Prikaz prostorske ureditve                     M 1: 2000
5. Karakteristični prerezi                        M 1: 2000
6. Situacija komunalnih naprav                    M 1: 2000
7. Situacija prometnih površin s prometnim
režimom                                           M 1: 2000
8. Situacija obstoječih gradbenih parcel
glede na predvidene gradbene parcele              M 1: 2000
9. Tehnični elementi za zakoličenje
gradbenih parcel                                  M 1: 2000
10. Kopija uradnega katastrskega
načrta                                       M 1: 2880,1000
11. Območje varovanj in omejitev                  M 1: 5000

Obravnavano območje, se nahaja vzhodno od centra Rogatca.
Območje obdelave je na severni strani omejeno z železniško progo (parcela št. 985 k.o. Rogatec), na južni strani z reko Sotlo, po kateri poteka državna meja (parcela št. 979/1 k.o. Rogatec), na zahodni (oz. jugozahodni) strani meji na industrijski tir (parcela št. 1030 k.o. Rogatec), na vzhodni strani poteka meja po meji parcele št. 531/2 k.o. Rogatec.
Velikost območja obdelave je 61.851m2.
V območje obdelave so vključene naslednje parcelne številke:
550/2, 549/2, 1003, 546/6, 546/4, 546/2, 546/3, 546/5, 547/2, 544/2, 545/2, 1005, 545/3, 541/3, 541/2, 542/2, 539/1, 1023, 539/4, 1006, 536/7, 536/2, 1023, 536/6, 533/1, 1007, 534/2, 985, 534/10, 531/2, vse k.o. Rogatec.
Območje je po odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za Občino Rogatec (Uradni list RS, št. 27/99, 99/00, 89/04) opredeljeno kot območje proizvodnih dejavnosti z oznako P 3 v okviru urbanistične zasnove naselja Rogatec.

Osnovna namenska raba: proizvodne dejavnosti.
Podrobnejša namenska raba: druga proizvodna območja.

Vrste dopustnih dejavnosti: proizvodne in skladiščne dejavnosti s spremljajočimi poslovnimi dejavnostmi.
 
Vrste dopustnih gradenj in drugih del:
– ureditev suhega zadrževalnika,
dostopne poti
ureditev in zavarovanje novega nivojskega prehoda preko železnice
– ureditev platoja za skladiščenje,
– kasneje nadstrešnica ali objekt, ki bo grajen v več fazah do končnih gabaritov,
– izgradnja potrebne cestne, komunalne in energetske infrastrukture.
Ko bo objekt končan, so možna:
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– spremembe namembnosti v okviru predvidene namembnosti območja,
– funkcionalne izboljšave – rekonstrukcije, adaptacije,
– nadomestne gradnje objektov in naprav,
– rušitev objektov in delne rušitve objektov z namenom očiščenja stavbnega fonda nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin,
– objekti in naprave za potrebe obrambe in zaščite,
– vodnogospodarske ureditve,
– novogradnje objektov in naprav javne infrastrukture.
 
Vrste dopustnih objektov glede na namen:
– proizvodni objekti,
– objekti za skladiščenje,
– poslovno administrativni objekti,
– spremljajoči objekti, ki so potrebni za osnovno dejavnost (odprto skladišče, parkirišče, zelenice, poti, vratarnice, drugi pomožni objekti ipd.).

Funkcionalna in oblikovna merila in pogoji:
Zasnova ureditve območja, lega, velikost in zmogljivost objektov:
Predvidena je ureditev 61.851 m2 površin.
Predmet lokacijskega načrta je ureditev območja nadomestnega skladišča gotovih izdelkov podjetja Vetropack Straža d.d. v osrednjem delu območja, ureditev vodnega zadrževalnika na zahodni strani območja ter navezava območja na glavno cesto G II 107/1277 na vzhodni strani območja.
 
Skladiščni plato:
Skladiščne površine bodo urejene na območju med železniško progo in reko Sotlo, severno od tovarne Vetropack Straža d.d. Skladišče bo s premostitvenim objektom (mostom) povezano s tovarno.
Skladiščni plato s površino utrjenega dela med zunanjim robom bankine ob platoju je velikosti 34.195 m2.
Predvidena je skupna višina nasipa do 3 m. Ograja platoja je oddaljena min. 8 m od osi zunanjega tira in 15 m od brežine struge Sotle.
Na zahodni strani je meja platoja določena s predvidenim suhim zadrževalnikom Sotle.
Skladiščni plato je potrebno ograditi zato, da se prepreči prehod oseb iz ene v drugo državo. Predvidena je žična ograja višine 2,80 m, ob železniški progi pa je predvidena lesena ograja.
Dostop na skladiščni plato je potrebno omogočiti policiji, carini in gasilcem.
V prvi fazi je predvidena ureditev platoja za skladiščenje, kasneje nadstrešnica ali objekt. Gradnja objekta je možna v več fazah. Tlorisni gabariti objekta v končni fazi lahko segajo do gradbene meje, ki je označena v grafičnih prilogah. Objekti gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
Do skladišča bo urejena dostopna cesta s slovenske strani na severovzhodni strani z možnostjo vstopa za potrebe policije in carine.
Na južni strani območja je med ograjo in strugo reke Sotle za potrebe varovanja državne meje omogočen dostop policistom do mejne črte, ki poteka po strugi reke Sotle.
 
Oblikovanje zunanje podobe objektov:
Pri zunanji podobi objektov je potrebno upoštevati, da gre za objekte za proizvodnjo in skladiščenje, ki so večjih tlorisnih površin, zato zahtevajo drugačno oblikovanje kot je tipologija obstoječe (predvsem stanovanjske) gradnje na območju Rogatca.
Osnovni volumen, ki ga generira programski diagram prostorskih potreb in organizacije, naj bo arhitekturno artikuliran skozi izbor osnovnih konstrukcijskih form, poudarjanjem arhitekturnih členov odprtin in barvno in plastično obdelavo površin.
Enovite površine izpostavljenih fasadnih ploskev so dopustne v max. razponu 30 m, elementi členitve morajo zavzemati min. 20% enovite površine. Dopusten material fasadnih izvedb so sistemski fasadni elementi iz valovite pločevine ali podobno, materiali elementov členitve pa plemenitejši materiali (min. 15%; steklo, les, opeka, kamen i.p.). Osnovni volumen naj bo razčlenjen v dva sestavna kubusa.
Predvidena je delna zasteklitev objektov (do 10%). Na strehi je potrebno oblikovati ustrezne svetlobne pasove, ki bodo zagotavljali zadostno osvetlitev skladiščnih prostorov. Strehe naj bodo oblikovane valjasto ali kot dvokapne blagega naklona (v nagibu do 15º) oziroma v prosti geometriji, če so volumetrično usklajene s celotnim plaščem objekta. Dopustna je lahka kritina; valovita pločevina ali podobno.
Glede na predvideno degradacijo prostora in polno pozidanost površin se v smislu varovanja okolja (širše območje inundacijskega pasu reke) lahko predvidi obširnejša ekstenzivna zazelenitev strešnih površin.
Vhodi v skladišča so predvidoma organizirani izključno na severni strani objektov, kjer se navezujejo na osnovno manipulacijsko prometno os skladiščnega kompleksa. Na vzhodni, zahodni, južni strani in ob transportni poti v osi premostitvenega objekta ni predvidenih odprtin v fasadnih plaščih.
Višina venca je 15 m.
Tlorisni gabariti predvidenih skladišč segajo do gradbene meje, ki je določena v lokacijskem načrtu.
 
Ureditev okolice objektov:
Vse manipulacijske površine so predvidene v protiprašni izvedbi. Obvezno se tudi predvidi nekaj talnih zelenih otokov z zasaditvijo v zemljino; zelena otoka z drevesno zasaditvijo na obračališčih osnovne manipulacijske osi na severni strani ter zeleni otoki ob JV in JZ stranicah objektov, kjer so združeni s pozicijami hidrantov.
Ograja okoli območja skladišča naj bo čimbolj skladna s krajino (lesena, rjave barve, na zunanji strani zastrta s popenjalkami).
Okolica območja skladišča naj se zatravi s travno mešanico avtohtonih vrst trav in cvetnic. Vzpostavljajo naj se značilni krajinski elementi in strukture kot so: živice, posamezni grmi, drevesa avtohtonih vrst (vrbe, jelše).
Na vzhodni strani območja naj se na parcelah št. 531/2, 531/5, 531/7, 533/2, 533/3 in delu parcel št. 533/1 in 534/3, vse k.o. Rogatec ohranjajo kmetijske oziroma zelene površine, kjer naj se še naprej izvaja ekstenzivna kmetijska dejavnost. Na severnem delu parcele št. 533/1 in 534/3 je predvidena ureditev dostopne ceste do skladišča za potrebe policije in carine.
 
Suhi zemeljski zadrževalnik:
Na območju zahodno od skladiščnega platoja, ki se nahaja nad delom naselja okrog MMP Rogatec, je predviden suhi zemeljski zadrževalnik.
Zadrževalnik se izvede med industrijskim tirom podjetja Vetropak Straža, železniško progo Grobelno – Sv. Rok, skladiščnim platojem in brežino reke Sotle.
Površina zadrževalnika znaša ca. 7200 m2 in služi prevzemu vala visokih vod nad Q(10) letnih vod.
Dno zadrževalnika je dovoljeno delno zasaditi s posameznimi drevesi.
Vpliv zadrževalnika S3 ob DB Sotle na območju načrtovanega skladišča Vetropacka:
Zadrževalnik S3 je zasnovan kot suhi zadrževalnik s prostornino V = 12.000 m3 za zmanjševanje konice desetletne vode (Q(10)). Zadrževalnik bo nadomestil negativni vpliv pozidave poplavnega območja med Sotlo in železniško progo. Na območju zadrževalnika in mejnega prehoda Rogatec se bo konica visokovodnega vala zaradi zadrževanja zmanjšala iz 44,7 na 42,5 m3/s, kar pomeni znižanje gladin za približno 10 cm. Poleg tega nasip zadrževalnika varuje objekte med industrijskim tirom in mejnim prehodom pred neposrednim dotokom poplavnih voda, ki se sedaj zadržujejo v trikotniku med industrijskim tirom in železniško progo Grobelno–Zaprešič. Po izgradnji načrtovanega zadrževalnika (in skladišča) bo poplavna ogroženost območja mejnega prehoda manjša.
Podobne razmere bodo nastale tudi pri Q(100), le da bo vpliv zadrževanja zaradi zgodnje polnitve spodnjega dela zadrževalnika (pri Q(10)) nekoliko manjši, bo pa še vedno pozitiven (približno 1 m3/s). Nasipi zadrževalnika bodo preprečili pretok poplavnih voda čez železniški nasip industrijskega tira in s tem zmanjšali neposredno ogroženost območja mejnega prehoda Rogatec. Kljub temu bo območje mejnega prehoda še vedno poplavno.
 
Premostitveni objekt:
Objekt se nahaja na dovozni cesti »B«, ki bo služila dostopu na skladiščni plato z dvorišča podjetja Vetropack Straža in premošča cesto Hum na Sutli-Lupinjak, strugo Sotle in priobalni pas ob Sotli. Objekt se tretira kot mejni prehod, saj je reka Sotla mejna reka, zato mora biti omogočen stalen dostop predstavnikom policije in carine. V primeru nevarnosti poledice, je možno objekt pokriti z nadstrešnico.
Predvidena je monolitna konstrukcija s štirimi polji, razpona 15 m (4x15). Objekt bo temeljen globoko na vrtanih pilotih v laporno podlago minimalno.
 
Podporna konstrukcija:
Pod niveleto dovozne ceste »B« je v smislu zmanjšane izgube prostora predvidena izgradnja podpornih konstrukcij. Podporni zid ali armirana zemljina levo in desno z višino 0,40 m do 4,50 m nad koto bodočega skladiščnega platoja. Višina 4,50 m je pri oporniku mostu, višina 0,40 m pa je neposredno pri dovozu na plato. Podporniki bodo zasnovani tako, da ne bodo posegali v brežino in da ne bo onemogočeno vzdrževanje brežine. Struga v območju mostu bo ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.

Komunalna infrastruktura:
1. Vodooskrba:
Na obravnavanem območju potekata dva vodovoda Ø200 ob cesti Rogatec–Straža in Ø150 ob cesti Celje–Dobovec.
Izveden bo priključek za hidrantno omrežje na obstoječi cevovod Ø200. Navezava na obst. vodovod bo izvedena preko vodomera v betonskem jašku.
Za potrebe zaščite pred požarom bo za obravnavano območje izvedeno hidrantno omrežje opremljeno z nadzemnimi hidranti DN 80.
Predvideno hidrantno omrežje PE D 110 zagotavlja zadostne količine vode za gašenje ev. požara, pod pogojem, da je v glavnem vodovodnem omrežju zagotovljen ustrezen tlak.
Predvideni cevovod bo priključen na obstoječe vodovodno omrežje.
Potrebno je zagotoviti in upoštevati vsa predvidena dela in ukrepe za funkcionalno obratovanje sistema.
 
2. Odvajanje odpadnih voda:
Preko obravnavanega območja poteka kanalizacijski kolektor, ki bo v območju pozidave prestavljen. Kolektor bo prestavljen na južno stran območja v prostor med ograjo in brežino reke Sotle, ki je predviden tudi za dostop do državne meje.
Hišni priključek kanalizacije bo speljan v enega od jaškov.
Padavinske vode iz streh in vode iz manipulativnih površin se bodo odvajale ločeno, slednje preko lovilcev olj in speljane v naravni odvodnik. Pred iztokom v vodotok je predvideno zadrževanje padavinskih voda v obliki zadrževalnika za zadrževanje tistega dela meteornih vod, ki zaradi utrditve in izvedbe asfaltnega vozišča hitreje odteče.
 
Energetska infrastruktura:
Predvideni objekti bodo priključeni na nizkonapetostno omrežje v TP Ceste. Elektro vod nizke napetosti s predvideno močjo 75 kW bo služil za napajanje javne razsvetljave in v kasnejši fazi predvidenega valjčnega transporterja.
 
Telekomunikacijska infrastruktura:
Ob severnem delu območja poteka obstoječi vod TK omrežja. TK kabelsko omrežje je na obravnavanem območju vključeno na TC Rogatec.
Potrebna je izdelava projekta TK priključka.
 
Prometna infrastruktura:
Predvidena je izgradnja:
– povezovalne ceste «A« z nivojskim cestnim prehodom preko proge SŽ Grobelno–Sv. Rok,
– dovozne ceste »B« s premostitvenim objektom,
– ceste po skladiščnem platoju.
 
Povezovalna cesta »A« – povezovalna cesta med skladiščnim platojem in cesto G2-107/1277
 
Povezovalna cesta »A« prečka železniško progo SŽ Grobelno – Sv Rok z nivojskim cestnim prehodom ter omogoča dostop:
– do skladiščnega platoja, ki bo služil dovozu materiala v času izgradnje,
– do vzdrževalne poti ob Sotli (vzdrževanje Sotle),
– dostop do preostanka parcel (spravilo poljskih pridelkov),
– policije in carine do skladiščnega platoja,
– vzdrževalcem do obstoječih in predvidenih komunalnih vodov; kolektor sanitarne kanalizacije naselja Rogatec in ostalih vodov za potrebe skladiščnega platoja kot so: vodovod, TK omrežje, elektro omrežje.
 
Dovozna cesta »B« s premostitvenim objektom
Predvidena cesta bo služila dostopu na skladiščni plato z dvorišča podjetja Vetropack Straža d.d. Premostitveni objekt na dovozni cesti »B« premošča cesto Hum na Sutli-Lupinjak, strugo Sotle in priobalni pas ob Sotli.
 
Cesta po skladiščnem platoju – cesta »C«
Predvidena cesta »C« poteka znotraj ograjenega dela, vzporedno z železniško progo SŽ Grobelno–Sv. Rok in se konča z obračališčem znotraj platoja.

Dimenzije
Dovozna cesta in povezovalna cesta:
– vozišče                            2 x 3,00 = 6,00 m
– robni pas ni predviden
– bankina ali berma                  2 x 1,00 = 2,00 m
------------------------------------------------------
– skupaj                                      = 8,00 m
 
Poljska pot:
– vozišče                            1 x 3,00 = 3,00 m
– bankina                            2 x 0,50 = 1,00 m
------------------------------------------------------
– skupaj                                      = 4,00 m
 
Obračališče:
– vozišče                                       6,00 m

Križanje cest z železniškimi progami
Vzpostavljen bo avtomatsko zavarovan nivojski prehod preko regionalne železniške proge (križanje s cesto »A«) št. 32 Grobelno-Stranje Rogatec-d.m. v km 34+617, skladno s tretjim odstavkom, 38. člena Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge (Uradni list RS, št. 79/02), ukinjeni bodo nivojski prehodi v km 34+234 (pri Gorenju), 34+694 (pri Butolnu) in v km 34+959. Med NPr v km 34+234 in novim NPr v km 34+619 bo potrebno zgraditi med železniško progo in reko Sotlo nadomestno dovozno cesto.

Merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
 
1. Merila in pogoji za varstvo okolja:
Varovanje voda:
Sotla je vodotok I. reda. Obravnavano območje je poplavno, zato so predvideni ukrepi in omejitve skladno z določili 86. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Vsi objekti, vključno z internimi komunalnimi vodi, utrjenimi površinami (servisnimi cestami, parkirišči), robniki in ograjo,bodo, skladno s 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), umeščeni izven 15-metrskega pasu od zgornjega roba brežine Sotle.
Premostitev preko Sotle je načrtovana tako, da ne bo negativno vplivala na vodni režim in stanje voda (skladno s 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Komunalna infrastruktura je načrtovana v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02), z določili 64. člena Zakona o vodah in pravilniki, uredbami ter strokovnimi navodili za odvajanje posebnih vrst odpadnih voda.
Skladno z 49. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), bo investitor izvedel vse objekte vodne infrastrukture, ki so potrebni za eliminacijo negativnih vplivov na vodni režim zaradi izvzema dela poplavnih površin na območju Rogatca.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je predvideno v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Pri načrtovanju iztokov padavinskih vod v vode direktni izpusti ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Izpustne glave bodo oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju iztokov bo struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
 
Varovanje zraka:
Upoštevana so določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Uredbe o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94) ter uredbe v katerih so navedene dovoljene koncentracije nekaterih snovi v različnih časovnih povprečjih. To so Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02) in Uredbo o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02).
Po Sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03) spada obravnavano območje v II. stopnjo onesnaženosti zraka.
Pri odpadnem zraku so upoštevana določila Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01).
Koncentracija snovi na odvodih odpadnega zraka pri vstopu v atmosfero ne sme presegati mejnih emisijskih koncentracij za določeno snov.
Mejne koncentracije skupnega prahu so določene z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98) in znašajo:

– pri količini prahu nad 0,5 kg/h            50 mg/m3
– pri količini prahu do vključno 0,5 kg/h    150 mg/m3

 
Varstvo pred hrupom:
Za varstvo pred hrupom je zagotovljena predpisana zaščita za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov so upoštevani vsi predpisi za varstvo pred hrupom. Upoštevana je Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) in Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96), na osnovi katerih spada obravnavano območje v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so bolj moteči zaradi povzročanja hrupa. To je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji.
 
Odvoz komunalnih odpadkov zagotovljen v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki.
 
Zavarovanje plodne zemlje:
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
 
Ohranjanje narave:
Pri načrtovanju posegov v prostor so upoštevane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za lokacijski načrt za območje P3 – strokovne podlage za premestitev skladišča steklarne v naselju Rogatec« (ZRSVN, OE Celje, julij 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Rogatec.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti ter območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene smernice, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno mnenje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON) Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Povzetek iz naravovarstvenih smernic:
Obravnavano območje sega v naravno vrednoto reko Sotlo z evid. Št. 4429 in v ekološko pomembno območje Kozjansko – Sotla z evid. Št. 34 oziroma 12200 (Uredba o ekološko pomembnih območjih – Uradni list RS, št. 48/04).
Usmeritev za varstvo naravne vrednote – Sotla (evid. št. 4429):
– Na vzhodni strani območja naj se na parcelah št. 531/2, 531/5, 531/7, 533/2, 533/3 in delu parcel št. 533/1 in 534/3, vse k.o. Rogatec ohranjajo kmetijske oziroma zelene površine, kjer naj se še naprej izvaja ekstenzivna kmetijska dejavnost.
– Odlaganje kakršnegakoli materiala v strugo in na brežino ni dovoljeno.
– Na območje, ki je namenjeno skladišču, naj se nasipa avtohtoni material tako, da se bistveno ne zmanjšuje biotske pestrosti v neposredni okolici
– Odstranjevanje obvodne vegetacije naj se ne izvaja razen v slučaju močno oviranega pretoka.
– Posegi v vodni in obvodni svet, ki bi spreminjal vodni režim, niso dovoljeni.
– V primeru bočne erozije naj se brežine utrjujejo s sonaravnimi ukrepi.
– Po košnji naj se odstrani vsa pokošena biomasa.
– Gnojenje travnikov z mineralnimi gnojili naj se ne izvaja.
– Krčitev vlagoljubnega habitatnega tipa (jelše, vrbe) zaradi utrditve brežin vodotoka, naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa.
– Melioracije in regulacije, ki povzročajo izsušitev rastišč, za pridobivanje poljedelskih površin in lažjega dostopa do vode, naj se ne izvajajo.
– Požiganje trstičja ni dovoljeno.
– Čas izvajanja posegov ter opravljanja dejavnosti naj se prilagodi življenjskim ciklom živali.
Usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja Kozjansko. Sotla (evid. Št. 34 oziroma 12200):
– Posegi v vodotoku naj se izvajajo na način, ki omogoča ohranjanje biotske pestrosti v vodnih in obvodnih ekosistemih.
– Ohranja naj se vodne selitvene poti živali.
– Posegi naj se izvajajo v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali zaradi motenja prekinejo razmnoževalni ciklus.
– Vzdrževanje vodnih zadrževalnikov in vodotokov naj se izvaja na način, ki ne zmanjša biotske pestrosti.
– Nasipavanje avtohtonega materiala naj se izvaja na način, ki bistveno ne zmanjšuje biotske pestrosti v okolici nasipanja.
 
Varstvo kulturne dediščine:
Na območju ni evidentirane kulturne dediščine.
 
2. Vplivno območje:
Vplivno območje za vse segmente vplivov na okolje obsega parcele številke: 550/2, 549/2, 1003, 546/2, 546/4, 546/6, 546/3, 546/5, 547/2, 544/2, 545/2, 545/3, 542/2, 541/2, 1005, 541/3, 539/4, 1023, 539/1, 1006, 536/6, 536/7, 536/2, 534/2, 1007, 534/3, 533/1, 531/2 vse v k.o. Rogatec (prikazano na sliki 7 v strokovnih podlagah: Ocena o vplivih na okolje, Zavod Ekosystem, št. poročila_004-02-05-OCENA).

Varstvo pred požarom:
V skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) so upoštevani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami),
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91),
– pogoji za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Pri načrtovanju prostorskega akta se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

V prvi fazi je predvidena ureditev suhega zadrževalnika, dostopne ceste in zavarovanje nivojskega prehoda preko železnice, izgradnja platoja za skladiščenje, premostitvenega objekta preko Sotle, kasneje nadstrešnica ali objekt na platoju. Gradnja objekta je možna v več fazah. Tlorisni gabariti objekta v končni fazi lahko segajo do gradbene meje, ki je označena v grafičnih prilogah. Objekti gradbene meje ne smejo presegati, lahko pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
Točkovna toleranca višinskega gabarita konstrukcije je ±2 m.

Investitor mora v okviru načrtovane investicije izvesti vse objekte vodne infrastrukture, ki so potrebni za eliminacijo negativnih vplivov na vodni režim zaradi izvzema dela poplavnih površin na območju Rogatca.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled v prostorih Občine Rogatec.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.