Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Škofljica na 21. redni seji dne 28. 6. 2005 potrdil
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 9 Škofljica
(uradno prečiščeno besedilo),
ki vsebuje:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 9/94),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 63/02),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 81/05).
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 9 Škofljica (Uradni list RS, št. 9/94, 77/98, 63/02), dopolnjene junija 2005.
1.a člen
V vseh oznakah se črka »V« (občina Vič) nadomesti s črko »Š« (občina Škofljica).
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo v tekstualnem delu:
– odlok,
– priloge,
v grafičnem delu:
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofljica in prikaze meril in pogojev za posege v prostor na načrtih PKN v merilu 1:5000, prikaz vodovodnega in komunalnega omrežja na načrtih TTN 1:10000.
3. člen
Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Škofljica, izdelanih leta 2005 in prikazanih v načrtih PKN v merilu 1:5000.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š9 Škofljica določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z oznakami območij urejanja:
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|Nova |Naziv območja |Ureditvene enote/oznake |Način |
|oznaka | | |urejanja |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/1 |Pleše |SE 1/1, SE 1/2, SE 4, |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠMS 9/1 – |Škofljica |MS |PUP-d |
|1 | | | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠMS 9/1 – |Škofljica |MS |ZN |
|2 | | | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠDZ 9/1 |Lekarna |DZ |ZN |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠDI 9/1 |Osnovna šola |DI |ZN |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠDC 9/1 |Cerkev |DC |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠZK 9/1 |Pokopališče |ZK |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠZS 9/1 |Zelene površine |ZS |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠPD 9/1 |Proizvodna cona |PD |ZN |
| |Škofljica | | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠIP 9/1 |Parkirišče za |IP |Obln |
| |tovornjake | | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠIZ 9/1 |Železniška postaja |IZ |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠLN 9/1 |Kamnolom Pleše |LN |Obln |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/2 |Dole |SE 1, SE 4 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSP 9/2 |Dole |SP |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠPD 9/2 |Proizvodna cona Reber |PD |Obln |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠDV 9/2 |Mali dom Barje |DV |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠI 9/2 |Avtocesta | |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/3 |Lanišče |SE 4, SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/4 – |Škofljica |SE 1/1, SE 1/2 |PUP-d |
|1 | | | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/4 – |Škofljica |SE 1 |Obln |
|2 | | | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/5 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/6 |Škofljica |SE 1/1, SE 1/2, SE 2, SE 3 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/7 |Škofljica |SE 1/1, |PUP-d |
| | |SE 1/2 | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/8 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/9 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠOC 9/9 |Čistilna naprava |OC |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/10 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSV 9/10 |Škofljica |SV |ZN |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/11 |Klanec |SE 1/1, SE 1/2, SE 1/3, SE |PUP-d |
| | |1/4 | |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/12 |Zalog |SE 1, SE 4 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/13 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠMP 9/14 |Škofljica |MP |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/15 |Lanišče |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/16 |Boršt |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
|ŠSE 9/17 |Lisičje |SE 1 |PUP-d |
+-----------+-----------------------+---------------------------+-------------+
Oznake pretežno gozdnih (G) in pretežno kmetijskih (K) območij so določene na grafičnih kartah PKN 5000, ki so sestavni del tega odloka.
II. SKUPNA MERILA, POGOJI IN USMERITVE
5. člen
5.1 Veljavnost skupnih meril, pogojev in usmeritev
Skupna merila, pogoji in usmeritve veljajo za vsa območja urejanja v vseh planskih celotah v Občini Škofljica (imajo oznako PUP-d v tabeli), kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
5.2 Območja osnovne namenske rabe prostora
Poselitvena območja:
S – območja stanovanj
P – območja proizvodnih dejavnosti
D – območja javne infrastrukture
M – mešana območja
Z – območja športno rekreacijskih in zelenih površin
Območja gospodarske infrastrukture:
I – območja prometne infrastrukture
T – območja telekomunikacijske infrastrukture
E – območja energetske infrastrukture
O – območja komunalne in okoljske infrastrukture
Območja krajine:
L – območja mineralnih surovin
K – območja kmetijskih zemljišč
G – območja gozdov
OB – območja za potrebe obrambe
Območja varovanj in omejitev:
I., II., III. – vodovarstvena območja,
KP, 1A, 1,2...- 27 območja ohranjanja narave,
DAS, LAS – območje varstva kulturne dediščine,
varovalni in varstveni pasovi ter varstvena in ogrožena območja.
5.3 Območja urejanja
Območja osnovne namenske rabe se glede na podrobnejšo namensko rabo delijo na ureditvena območja oziroma območja urejanja:
Poselitvena območja:
SE – območja eno in dvostanovanjskih stavb
SV – območja večstanovanjskih stavb
SP – območja počitniških hiš
PD – druga proizvodna območja
DI – območja vzgoje in izobraževanja
DZ – območja zdravstva
DV – območja socialnega varstva
DC – območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti
MS – območja urbanih središč
MP – območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti
ZS – območja za šport in rekreacijo
ZP – parki
ZK – pokopališča
Območja gospodarske infrastrukture:
IP – območja prometnih površin izven vozišča
IZ – območja železniških postaj
EN – območja za preskrbo z nafto in naftnimi derivati
OC – območja za čiščenja voda
R – razpršena gradnja
Območja krajine:
KI – območja najboljših kmetijskih zemljišč
K – ostala kmetijska zemljišča
GP – gozd s posebnim pomenom
G – ostali gozd
LN – območja nadzemnega pridobivalnega prostora
5.4 Ureditvene enote
Območja urejanja so glede na fizično oblikovanje prostora in objektov razčlenjena na ureditvene enote z naslednjimi oznakami:
1 – prostostoječa zazidava
2 – strnjena zazidava
3 – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo in svojstvenim oblikovanjem objektov
4 – vaška jedra
5 – hale in paviljoni
6 – tehnološki objekti
7 – dnevni kopi
5.5 Merila, pogoji in usmeritve za posege v prostor glede na
– namensko rabo oziroma dejavnost v prostoru,
– ukrepe za izboljšanje fizičnih struktur,
– umestitev načrtovanih objektov v prostor,
– namen, lego, funkcijo, velikost in oblikovanja objektov ter njihovo gradnjo,
– usmeritve za urejanje odprtega prostora,
– umestitev in oblikovanje kapacitet spremljajočih dejavnosti.
5.a člen
Novogradnje, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije v ureditvenih območjih naselij
Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
5.b člen
Nadomestna gradnja
Nadomestna gradnja je dovoljena pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja, ki se ga predloži občinski urbanistični službi. Posnetek stanja se izdela tako, da se ugotovi razmerja objekta (višina, širina, globina objekta) in namembnost objekta itd. Nadomestne gradnje objektov so dovoljene pod pogojem, da se novi objekt postavi na isti zazidalni površini, v obstoječih gabaritih in ni v nasprotju z določeno namensko rabo, kot izhaja iz veljavnih prostorskih sestavin planskih aktov občine, oziroma z podrobnejšo namensko rabo, ki jo določajo prostorski ureditveni pogoji. Dovoljena so 10% odstopanja od navedenih pogojev.
Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v celoti ali delno porušiti.
5.c člen
Delež pozidanosti
Delež pozidanosti je maks. 30% stavbnega zemljišča.
5.d člen
Etažnost
Etažnost je navedena z naslednjimi oznakami:
K – klet, P- pritličje, N – nadstropje in M – mansarda.
5.e člen
Odmiki, višine
Odmik najbližjega dela zidu oziroma njegova vertikalna projekcija do sosednje meje znaša najmanj 4,00 m pod pogojem, da noben del objekta (balkon, streha, napušč, strešni odtok in podobni elementi) ne segajo več kot 1,50 m iz linije zidu. Odmik objekta od parcelnih meja je lahko manjši (na osnovi pismenega dogovora med prizadetima mejašema). Odmiki enostavnih in pomožnih objektov so enaki kot za osnovne objekte, v kolikor ni posebnih pogojih določeno drugače.
Odmik objekta od ceste oziroma utrjenega roba cestišča se določi na osnovi pogojev soglasjedajavcev. Odmik novozgrajenega objekta od občinske ceste mora biti vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča.
Pri določitvi vplivnega območja se preveri osončenje in druge vplive na sosednje objekte, na osnovi česar se določi tudi odmik (razdaljo) med sosednjimi objekti.
V kolikor ni v posebnih pogojih določeno drugače, veljajo naslednja določila za odmike ograj:
– od utrjenega roba cestišča na osnovi pogojev
soglasodajavcev
– od zunanjega roba pločnika min. 0,5 m
– od parcelne meje min. 0,5 m
Pri živih mejah veljajo naslednja določila za odmike:
– od utrjenega roba cestišča na osnovi pogojev
soglasodajavcev
– od zunanjega roba pločnika min. 0,5 m
– od parcelne meje min. 0,5 m
V kolikor ni v posebnih pogojih določeno drugače, veljajo naslednja določila za višino ograj in podpornih zidov:
– medsosedska ograja je dovoljena do višine 1,8 m,
– varovalna in igriščna ograja do višine 2,3 m oziroma 4,5, kadar je žična,
– oporni zid višine 1,2 m.
Kadar so odmiki ograj ali opornih zidov manjši, višine pa večje od navedenih je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Kadar ograja ali oporni zid meji na križišče je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
5.f člen
Enostavni objekti
Zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljena in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03).
Enostavni objekti morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Kolikor se pomožni kmetijsko gozdarski objekti (kozolec, kašča, skedenj idr.) gradijo v območju gradbene parcele v dimenzijah večjih, kot so navedene v zgoraj navedenem Pravilniku, oziroma se gradi izven gradbene parcele na kmetijskem zemljišču, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predhodnem soglasju pristojne kmetijske svetovalne službe.
Pomožne objekte je dopustno graditi, če v sklopu osnovnega objekta ni mogoče zadovoljiti manjkajočih funkcionalnih potreb. Oblikovalska merila osnovnega objekta veljajo tudi za pomožne objekte.
Postavitev začasnih objektov za prireditve je dovoljena v območju urejanja, kjer prireditev poteka in v območjih urejanja, ki nanj neposredno mejijo. Postavitev mora biti skladna z programom prireditve. Skladnost s programom prireditve preverja pristojna občinska služba.
Postavitev ograj je dovoljena na gradbenih parcelah v kolikor ni s posebnimi pogoji določeno drugače. Postavitev ograj je dovoljena v območjih naselij in v območjih za gospodarsko infrastrukturo (v skladu s pogoji upravljavcev). Postavitev ograj izven naselij je dovoljena le kot varovalna ograja (varovanje ljudi, zaščite objektov in površin) in s soglasjem pristojnega občinskega organa.
Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje. Gradnja podpornih zidov je dovoljena le v primeru, ko višinske razlike ni mogoče premostiti z brežinami.
Reklamni panoji niso dovoljeni v območjih, namenjenih bivanju (SE, SV in SP), razen s soglasjem pristojne občinske službe. Prostostoječih reklamnih objektov ni možno postaviti ali pritrditi:
– na kmetijskih oziroma drugih zemljiščih, kjer bi postavitev ovirala kmetijsko obdelavo ali vzdrževanje,
– na zemljiščih, kjer bi postavitev ovirala rabo in vzdrževanje javne infrastrukture,
– na zemljiščih, ki so zavarovana kot naravno ali kulturno območje ali je na njem zgrajen zavarovan objekt, obeležje ali spomenik,
– na zemljiščih, kjer bi objekt oviral pogled na značilno veduto mesta ali objekt,
– na vodnih in priobalnih zemljiščih,
– v varovalnem pasu kategoriziranih cest, razen če se pridobi soglasje upravljavca ceste,
– na mestih, kjer bi postavitev zakrivala ostala javna obvestila,
– na javnih mestih (pločnikih, zelenicah), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– na površinah in objektih, kjer bi se zaradi tega zmanjšala prometna varnost,
– v večjih križiščih, ob cestnih priključkih,
– na površinah, ki služijo kot interventne poti.
5.g člen
Območja predvidenih občinskih lokacijskih načrtov
Na območjih, kjer je predviden občinski lokacijski načrt, so dovoljeni naslednji posegi:
– izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– postavitev pomožnih in začasnih objektov;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
Sprememba namembnosti ni dovoljena.
Pomožne in začasne objekte in ureditve mora lastnik na lastne stroške odstraniti pred začetkom izvajanja občinskega lokacijskega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v občinskem lokacijskem načrtu. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja pristojna občinska služba občine Škofljica na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.
5.h člen
Predlog parcelacije
V primeru gradnje na večjem nepozidanem stavbnem zemljišču se pred izdelavo projektne dokumentacije za načrtovani objekt v sodelovanju z občinsko urbanistično službo izdela predlog:
– parcelacije,
– prometne ureditve z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoji,
– komunalne opremljenosti ter
– predlog za oblikovanje objektov.
Občinska urbanistična služba lahko na osnovi idejnih zasnov za posamezno zaključeno območje znotraj ureditvenih enot odobri tudi rešitve, ki bistveno ne odstopajo od predpisanih meril in pogojev, ki veljajo za obravnavano ureditveno enoto.
6. člen
1. Usmeritve za prometno infrastrukturo – motorni promet
1.1 Splošni pogoji
Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme za potrebe prometa je dovoljena v vseh planskih celotah v Občini Škofljica. Upravljavec ceste o morebitnih gradbenih posegih v območju prometne infrastrukture predhodno seznani občinski svet.
Površine za tekoči motorni promet, površine za stoječi motorni promet, površine za kolesarje in površine za pešce morajo biti med seboj jasno ločene (priporočena je nivojska ločitev).
Občini se predlaga izdelavo prometne študije za vsa prometno kritična območja v naseljih.
1.2 Usmeritve in pogoji za umestitev objektov in naprav v prostor
Državne ceste
Varovalni pasovi in rezervati
Varovalni pas državnih cest, ki se meri na vsako stran od zunanjega roba cestnega sveta, znaša za:
– avtoceste = 40 m
– hitre ceste = 35 m
– glavne ceste = 25 m
– regionalne ceste = 15 m
– državne kolesarske poti = 5 m
Glavne državne ceste so: Lj. (Rudnik) – Škofljica, Škofljica–Rašica, Škofljica–Šmarje Sap in Škofljica–Ig.
Gradnja in posegi v varovalni pas državnih cest ne smejo prizadeti interesov varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve v bodoče in njenega videza. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije za ceste.
Rezervati posameznih cest so:
– državne ceste (glavne in regionalne) 40 m,
– glavne mestne ceste (LG) 40 m.
Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter možna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Avtobusna postajališča
Avtobusna postajališča za kratkotrajno ustavljanje na glavnih in regionalnih cestah se uredijo s soglasjem upravljavca ceste izven voznih pasov.
Občinske ceste
Dovozi
Vsaka stavbna parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimernejši dostop preko sosednjega zemljišča (na osnovi služnostne pogodbe). Dovoz in manipulacijske površine morajo biti na funkcionalnem zemljišču objekta. Manipulacijske površine morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da je omogočeno varno vključevanje na javno cesto.
Priključki
Priključki na javno cesto se izvedejo v nivoju z javno cesto in na način, ki omogoča varno vključevanje prometa (po možnosti pravokotno na javno cesto). V kolikor je mogoče se urejajo skupni priključki za več objektov. Urejanje novih individualnih priključkov ni dovoljeno.
Varovalni pasovi in rezervati
Varovalni pasovi občinskih cest, ki se merijo na vsako stran od zunanjega roba cestnega sveta, znašajo:
– lokalna cesta = 8 m
– javna pot = 6 m
– javna pot za kolesarje = 3 m
Gradnja in posegi v varovalnem pasu občinske ceste oziroma na parcelah, ki mejijo na občinske ceste, so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Dovoljena je, z soglasjem pristojne občinske službe, gradnja oziroma postavitev objektov in naprav za javno oziroma gospodarsko infrastrukturo. Brez soglasje je dovoljena postavitev ograj, ki pa morajo biti oddaljene od utrjenega cestnega roba najmanj 1,5 m.
Rezervati posameznih cest so:
– lokalne ceste (LC) 30 m,
– zbirne mestne in krajevne ceste (LZ) 30 m,
– mestne in krajevne ceste (LK) 20 m.
Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter možna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Avtobusna postajališča
Avtobusna postajališča za kratkotrajno ustavljanje na občinskih cestah se uredijo s soglasjem upravljalca ceste izven voznega pasu; v kolikor ni razpoložljivega prostora lahko v sklopu voznega pasu.
Ureditve za funkcionalno ovirane osebe
Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in nadomestnih gradnjah objektov, naprav in opreme javnega značaja je obvezna ureditev, ki omogoča neovirano gibanje za funkcionalno ovirane osebe.
Kolesarske poti in steze naj bodo, kolikor je mogoče, nivojsko ali drugače fizično ločene od ostalih prometnih tokov.
Hitrostne ovire
V območjih velike frekvence peš prometa ter v območju križanja ceste z železniško progo so dovoljeni ukrepi za umirjanje prometa (fizične ovire v višini 3 – 5 cm).
Parkirišča
Parkirišča za osebni motorni promet in manipulacijske površine so locirane na funkcionalnem zemljišču objekta, skladno z normativi za posamezne dejavnosti.
V kolikor je mogoče predvidimo 10 – 15% več parkirnih mest od potreb. PM za invalide so locirana najbližje cilju poti (dostopu oziroma vhodu).
Parkiranje tovornih motornih vozil je dovoljeno le na območjih predvidenih za storitvene, proizvodne in trgovske dejavnosti – MP, drugih proizvodnih območjih – PD ter na območjih parkirišč IP.
1.3 Usmeritve in pogoji za oblikovanje objektov in naprav ter njihovo umestitev v prostor
Ureditve, vezane na državne ceste
Usmeritve in pogoji za oblikovanje objektov, naprav ter njihova umestitev v prostor, ki so vezane na državne ceste ali so v varovalnem pasu državne ceste, se urejajo z veljavnimi predpisi ter pod pogoji in v soglasju z pristojnim soglasjedajavcem – Direkcijo RS za ceste.
Ureditve, vezane na občinske ceste
Ceste
Zasebni dovozi
– širina min. 3 m
– izvedba poljubna
– v primeru garaže pod nivojem terena se klančina ne sme neposredno zaključiti na javni cesti. Pred priključkom na javno cesto je potrebna izravnava terena v min. dolžini 5 m.
Dovozi do gospodarskih in kmetijskih objektov
– širina min. 5 m
Enopasovne ceste širina min. 2,5 m
– izvedba makadam, asfaltna prevleka
– pregledna izogibališča na razdalji 500 m
Lokalne enosmerne ceste in javne dvosmerne poti oziroma ceste:
– širina min. 3,0 m; z bankinami
min. 4,0 m
– izvedba asfaltna prevleka
Lokalne dvopasovne ceste
– širina min. 5,0 m (2 x 2,5 m);
z bankinami 6 m
– izvedba asfaltna prevleka
Pri gradnji ali rekonstrukciji cest naj se, v kolikor je to mogoče, omogoči ureditev enega ali več naslednjih elementov:
– enostranski hodnik za pešce min. širine 80 cm ali
– dvostranski hodnik za pešce min. širine 2 x 80 cm
– enosmerno stezo za kolesarje
na vozišču min. širine 0,75 m ali
– dvosmerno stezo za kolesarje
na vozišču min. širine 2 x 1,5 m ali
– nivojsko ločeno kolesarsko pot min. širine 1,2 m
– enostransko bočno parkiranje
za osebne avtomobile min. širine 2 m
Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustrezno obračališče.
Križišča in krožišča
– prometne oznake obvezno
– semaforji dovoljeno
– semaforji s stikali
za funkcionalno ovirane osebe priporočeno
– ureditev za funkcionalno
ovirane osebe priporočeno
– osvetlitev priporočena
– prehodi za prečkanje pešcev obvezno
– ločeni pasovi za levo zavijanje priporočeno
– fizične ovire
za umirjanje prometa priporočene
Križišče se uredi na podlagi soglasij upravljavcev vseh cest vključenih v križišče.
Prečkanja
– za pešce dovoljena
– za kolesarje dovoljena
– prometne oznake obvezne
– osvetlitev priporočena
– semafor priporočen
– semaforji s stikali za
funkcionalno ovirane osebe priporočeno
– ureditev za funkcionalno
ovirane osebe priporočeno
– fizične ovire za umirjanje
prometa priporočena
Avtobusna postajališča
– dolžina postajališča min. 24,0 m
– širina postajališča min. 3,0 m
– nadstrešek za potnike priporočen
Površine za pešce
Hodniki za pešce
– širina po veljavnih normativih
– izvedba asfaltna prevleka,
beton, pesek, tlaki
– robniki betonski, kamniti
Nivojski prehodi
– stopnice min. širina 2 m
– klančine se uredijo za rabo
funkcionalno oviranih
oseb
– nadhodi dovoljeni
– podhodi dovoljeni
– držala ali ograje priporočene vsaj
na eni strani
Prehodi za pešce, kolesarje
– širina min. 3,7 m
– razsvetljava in signalizacija obvezna
Zgornji ustroj poti za pešce v naseljih mora biti utrjen, izven naselij (v naravnem okolju) pa so poti lahko neutrjene. Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah, prestavitvah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se višino cestišča in površin za pešce uskladi z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Prečkanja vodotokov (most, brv ipd.)
– širina min. 2 m
– izvedba les, kovina, kamen, beton,
kombinirano
Ureditve za funkcionalno ovirane
– širina poti min. 1,2 m
– robniki betonski, kamniti
– dolžina klančine po veljavnih normativih
– vzdolžni naklon po veljavnih normativih
– izvedba asfalt, beton, tlaki
– signalizacija priporočena
– višina stikal na napravah max. 1,2 m
Površine za kolesarje
Kolesarske steze v sklopu cestišča
– širina min. 0,75 m
– izvedba barvna označba na
cestišču
Nivojsko ločena kolesarska pot
– širina min 1,5 m
Parkirišča
Izvedba zgornjega ustroja parkirnih prostorov je lahko asfalt, betonska prevleka, pesek ali tlak
– robniki betonski, kamniti
– ograja dovoljena
– višina ograje max. 1,5 m
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– enostanovanjske stavbe 2 PM/objekt,
– dvostanovanjske stavbe 4 PM/objekt,
– večstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje +
2 PM/10 stanovanj za
obiskovalce,
– domovi za ostarele 1 PM/5 postelj,
– vrtci, šole 2 PM/oddelek +
1 PM/2 zaposlena,
– športna igrišča 1 PM/250 m2 površine
igrišč,
– zdravstveni domovi 1 PM/2 zaposlena + 1 PM
na 30 m2 koristne površine,
– prireditveni prostori 1 PM/5 sedežev,
– cerkve 1 PM/20 sedežev,
– trgovine 1 PM/30 m2 koristne
prodajne površine oziroma
min. 2 PM, + 1 PM/
2 zaposlena,
– gostilne 1 PM/4 sedeže
+ 1 PM/m točilnega pulta,
– gostilne s prenočišči 1 PM/2 sobi
+ 1 PM/6 sedežev,
– obrtni, industrijski obrati 1 PM/50 m2 neto površine
+ 1 PM/2 zaposlena,
– skladišča 1 PM/100 m2 neto
površine ali 1 PM/
2 zaposlena,
– poslovni prostori
s strankami 1 PM/30 m2 neto površine,
– poslovni prostori
brez strank 1 PM/2 zaposlena,
– pokopališča 1 PM/30 grobov,
– število parkirnih mest
za invalide 1 PM za invalide/10 PM.
Za ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v idejni zasnovi skladno s predpisi. Parkirne prostore, ki presegajo površino 100 m2 je treba ločevati z zasaditvami, peš potmi, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Parkiranje izven urejenih parkirišč je dovoljeno kot bočno parkiranje na vozišču širine najmanj 5 m za enopasovno cesto (3 m vozni pas, 2 m parkirni pas) in najmanj 7 m za dvopasovno cesto (2 x 2,5 m vozna pasova, 2 m za parkirni pas).
Informiranje
Postavitev informativnih, usmerjevalnih, turističnih ter reklamnih oznak, tabel ali druge opreme na površinah za prometno infrastrukturo je dovoljena pod naslednjimi pogoji:
– da ne zmanjšujejo preglednosti in varnosti prometa,
– da ne ovirajo vzdrževanja prometne infrastrukture,
– da ne ovirajo gibanja funkcionalno oviranih oseb,
– da ne zakrivajo značilnih pogledov,
– je pridobljeno soglasje upravljalca prometne infrastrukture.
Postavitev reklamnih panojev ni dovoljena v varovalnem pasu prometnic brez soglasja upravljalca prometnega omrežja.
2. Usmeritve za prometno infrastrukturo – železniški promet
2.1 Splošni pogoji
Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme železniške infrastrukture je dovoljena v vseh planskih celotah v občini Škofljica.
2.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor
Železniško omrežje
Železniška proga (os skrajnega tira) mora biti:
– odmaknjena od roba cestišča min. 8 m
– dvignjena nad cesto min. 1 m
Varovalni pas
Varovalni progovni pas meri 200 m na obeh straneh proge in sicer od osi skrajnih tirov. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in železnica. V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.
2.3 Merila, pogoji za oblikovanje in izvedbo novogradenj, dozidav, nadzidav, prestavitev in rekonstrukcij objektov in naprav
Posamezni objekti in naprave železniške infrastrukture morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega.
Križanja
Križanja javne železniške proge in javne cestne mreže določi Upravljavec javne železniške proge. V območju križanja je dovoljena postavitev fizičnih ovir za umirjanje prometa na cesti.
3. Usmeritve za energetsko-električno infrastrukturo
3.1 Splošne usmeritve
Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme energetske infrastrukture – za električno omrežje je dovoljena v vseh planskih celotah v občini Škofljica. Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno energetsko električno omrežje. Poteki energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture.
3.2 Usmeritve in pogoji za umestitev in oblikovanje načrtovanih objektov in naprav v prostor
Daljnovodi
V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca električnega omrežja. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
Varovalni pas znaša na vsaki strani:
– 25 m za prenosni elektroenergetski vod nazivne napetosti 400 kV,
– 20 m za prenosni elektroenergetski vod nazivne napetosti 220 kV,
– 15 m za prenosni elektroenergetski vod nazivne napetosti 110 kV,
– 10 m prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV (merjeno od skrajnih osi vodov).
Za novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za občasno ali stalno bivanje, in za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti obremenitev z elektromagnetnim sevanjem, kot to določajo veljavni predpisi.
Objekti elektroenergetskega omrežja
Posamezni objekti in naprave električnega omrežja (transformatorske postaje ipd.), morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega.
Javna razsvetljava
Z javno razsvetljavo naj se osvetlijo: hodniki za pešce v naseljih, prehodi za pešce in kolesarje, kolesarske poti v naseljih, parkirne površine (10 PM ali več), površine za funkcionalno ovirane, dostopi in dovozi do objektov javnega značaja ter površine javnega značaja.
Javna razsvetljava ulične svetilke
– višina min. 4,5 m nad cestiščem
ali pohodno površino
– oddaljenost med skladno z predpisi in gostoto
svetilkami prometa
Za nove posege, gradnjo objektov in naprav, ki zahtevajo priklop na električno omrežje je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oziroma lokacij TP.
4. Usmeritve za energetsko-plinovodno infrastrukturo
4.1 Splošne usmeritve
Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme energetske infrastrukture – za plinovodno omrežje je dovoljena na celotnem območju vseh planskih celot v občini Škofljica. Obstoječe in predvidene objekte je možno priključiti na zgrajeno plinovodno omrežje. Poteki energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture.
4.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor
Plinovod
V območjih poselitve, kjer je predvidena gradnja srednjetlačnega 1-4 barskega plinovodnega omrežja, se plinovod prednostno načrtuje v sklopu javnih cestnih površin (pločniki ali cestni robovi). Pri načrtovanju objektov in drugih komunalnih naprav v območjih obstoječih ali predvidenih plinovodov je potrebno upoštevati veljavni Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 barov.
V zemljo položeni plinovodi ne smejo biti nadzidani in morajo pri prečkanju skozi jaške ali kanale potekati v zaščiteni cevi. Nad zemljo položeni plinovodi morajo biti ustrezno označeni in zaščiteni.
Za območja v katerih plinovodno omrežje še ni zgrajeno, se lahko za sistem oskrbe z zemeljskim plinom (za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode, kuhanja in tehnologije) postavijo samostojne ali skupne postaje uparjenega naftnega plina.
Za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo oziroma prestavitve in priključitve objektov na plinovodni sistem, bo potrebno na osnovi idejne zasnove (idejnega projekta) ureditve območja predhodno pridobiti projektne pogoje s strani pristojne službe. Pred izdajo projektnih pogojev bo potrebno v primerih novih pozidav večjih razsežnosti naročiti izdelavo idejne zasnove (programske rešitve) plinovodnega omrežja.
Varovalni pas
Varnostni pas je pas zemljišča, na katerem ima upravljavec plinovodnega omrežja pravico nadzorovati dejavnosti in posege in v katerem ima pravico dostopa do plinovoda. Širina pasu na vsako stran plinovoda je določena glede na delovni tlak plina v plinovodu.
Varnostni pas plinovodov je določen na podlagi največjega delovnega tlaka zemeljskega plina v plinovodu in znaša:
– za največji delovni tlak do vključno 5 barov: 2 m na vsako stran plinovoda in
– za največji delovni tlak nad 5 barov do 16 barov: 5 m na vsako stran plinovoda.
5. Usmeritve za telekomunikacijsko infrastrukturo
5.1 Splošne usmeritve
Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme telekomunikacijske infrastrukture je dovoljena v vseh planskih celotah v občini Škofljica.
Obstoječe in predvidene objekte je dovoljeno priključiti na zgrajeno telekomunikacijsko omrežje. Poteki energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture.
5.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor
Telekomunikacijski vodi
Telekomunikacijsko omrežje ima varovalni pas 1,5 m na vsako stran, merjeno od osi voda. Za vse posege v območje varovalnega pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca telekomunikacijskega omrežja. Pri novogradnjah in drugih posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.
Telekomunikacijski objekti in naprave
Posamezni objekti in naprave telekomunikacijskega omrežja morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega.
Bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav v primernem prostoru ali zabojniku se ne smejo postavljati brez soglasja pristojne občinske službe:
– v radiju 200 m od stanovanjskega objekta, objekta počitniške hiše, objekta vzgoje in izobraževanja ter objekta zdravstva in socialnega varstva,
– znotraj poselitvenih območij – S, območij javne infrastrukture – D in mešanih območij – M.
6. Usmeritve za komunalno in okoljsko infrastrukturo
6.1 Splošne usmeritve
Gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev ter prestavitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme komunalne infrastrukture je dovoljena na celotnem območju vseh planskih celot v občini Škofljica.
Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno omrežje, kjer je le-to zgrajeno. Na območjih brez kanalizacijskega omrežja je dovoljen priklop na greznice na praznjenje, dokler omrežje ni zgrajeno. Poteki komunalnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni z ostalimi omrežji gospodarske infrastrukture. Komunalno urejanje stavbnega zemljišča mora zagotoviti investitor.
Usmeritve in pogoji za načrtovanje objektov, naprav ter njihova umestitev v prostor, ki so v pristojnosti javne gospodarske službe, se urejajo z veljavnimi predpisi ter pod pogoji in v soglasju z pristojnim soglasjedajavcem.
6.2 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov in naprav v prostor
Vodovod
Ob načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter Odlok o oskrbi z vodo na območju ljubljanskih občin (Uradni list RS, št. 11/87).
Komunalni vodi
V občini Škofljica je delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje ločenega sistema za odvod komunalne odpadne in padavinske vode v naselju Škofljica. Komunalne odpadne vode se vodijo preko kanalov, ki odvajajo komunalno odpadno na čistilno napravo Škofljica. Padavinske odpadne vode se odvajajo preko padavinskih kanalov v bližnje odvodnike oziroma drenažne jarke. Teren na obravnavanem območju ne omogoča ponikanja padavinske vode iz streh.
Predvidena je dograditev javnega kanalizacijskega sistema, ki odvaja odpadno vodo na čistilno napravo Škofljica. Dolgoročno je predvidena izgradnja povezovalnega kanala Lavrica – Škofljica. Z izgradnjo povezovalnega kanala bo obstoječa ČN Škofljica ukinjena, vsa odpadna voda iz območja Škofljice se bo preko povezovalnega kanala Lavrica – Škofljica navezovala na centralno kanalizacijsko omrežje, ki odvaja odpadno vodo na CČNL v Zalogu.
Za ureditev odvoda komunalne odpadne vode iz novo predvidenih objektov oziroma iz območij za katera še ni izdelana projektna dokumentacija za odvod komunalne odpadne vode, je potrebno ob izdelavi projektne dokumentacije za obravnavano območje izdelati projektne naloge.
Komunalno omrežje ima varovalni pas 1,5 m na vsako stran, merjeno od osi voda. Za vse posege v območje varovalnega pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca komunalnega omrežja. Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Obvezna je ločitev odvajanja meteornih voda od odvajanja odpadnih voda.
Priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje:
– odtoki iz pritličja, nadstropja direktni priključek
– odtoki iz kletnih etaž gravitacijsko oziroma
s prečrpavanjem
– odtoki iz proizvodnih,
servisnih objektov preko lovilca olj
V kolikor objekt leži nižje od kanalizacijskega omrežja se izvede priključek preko črpalne postaje.
Zbiranje in odvajanje meteornih vod:
– iz utrjenih površin, cestišč preko lovilca olj
v kanalizacijsko
omrežje ali v
ponikovalnico
– iz streh preko ponikovalnic
v podtalje
– iz neutrjenih površin preko obcestnih jarkov
oziroma odprtih kanalov
v ponikovalnico
Kjer ponikanje ni možno, je možno neposredno odvajanje očiščenih padavinskih odpadnih voda v vodotoke, vendar na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
Komunalni objekti
Posamezni objekti in naprave komunalnega omrežja morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta ali neposredno poleg njega.
Zbiranje odpadkov
Pri zbiranju in odstranjevanju odpadkov je treba upoštevati:
– komunalni odpadki se zbirajo v smetnjakih (priporočljivo sortiranje),
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,
– zbirna mesta izvedejo na utrjeni površini.
V kolikor se uredi skupno odjemno mesto za večjo skupino porabnikov (objekti zdravstva, šolstva, javne uprave in podobo) ali število porabnikov (večstanovanjski objekti) se lahko uredi nadkritje zbirnega mesta, ki se oblikuje nevpadljivo in skladno z najbližje stoječim objektom.
7. člen
1. Območja ohranjanja narave
1.1 Naravovarstvene smernice
V strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Škofljica« (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Ljubljana, maj 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Škofljica, so podane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti.
1.2 Usmeritve
Naravne vrednote
Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
Habitatni tipi
Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
Ekološko pomembna območja
Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni na način, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij.
Posebna varstvena območja (območij NATURA 2000).
Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst ter ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Območja, predlagana za zavarovanje
+-------+--------------+-----------------------------------------------+------+
|EVID. |IME |KRATKA OZNAKA |STATUS|
|ŠT. | | | |
+-------+--------------+-----------------------------------------------+------+
|1KP |Ljubljansko |Ljubljansko barje je eden največjih kompleksov |pKP |
| |barje |mokrotnih travišč v Sloveniji, nahajališče | |
| | |redkih habitatnih tipov, ogroženih močvirskih | |
| | |in travniških živalskih vrst. | |
+-------+--------------+-----------------------------------------------+------+
|7665 |Strajanov |Dolina zgornjega toka potoka Strajanov breg z |pSNR |
| |breg |mokrišči pri Dreniku. | |
+-------+--------------+-----------------------------------------------+------+
|7711 |Dragel – |Mokrotna dolina, rastišče navadne rezike |pNR |
| |mokrotna |(Cladium mariscus) pri Gorenjem Blatu. | |
| |dolina | | |
+-------+--------------+-----------------------------------------------+------+
Naravne vrednote
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|EVID. |IME |KRATKA OZNAKA |ZVRST |STATUS |
|ŠT. | | | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|4050 |Želimeljščica |Vodotok na Ljubljanskem barju, |hidr, |NVLP |
| | |desni pritok Ižice. |ekos | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|4051 |Močile – |Močvirna dolina levega pritoka |bot, |NVLP |
| |močvirna dolina |Strojanovega brega, zahodno od |ekos | |
| | |Drenika. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|4054 |Reber – mokrotni|Mokrotni travniki, trstičje in |zool, |NVLP |
| |travniki ob |jelševje ob Reberskem potoku, |bot, | |
| |Reberskem potoku|vzhodno od Škofljice. |ekos | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|4289 |Klen pri Orlah –|Nahajališče triasnih |geol |NVDP |
| |nahajališče |(karnijskih) školjk v cestnem | | |
| |fosilov in |useku, opuščen premogovnik | | |
| |premoga |antracita pri Klenu pri Orlah. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|4314 |Pleše pri |Ohranjen vhod v rudnik barita, |geol |NVLP |
| |Škofljici – |galenita in sfalerita | | |
| |rudnik barita |jugozahodno od vasi Pleše pri | | |
| | |Škofljici. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|4332 |Lanišče pri |Nahajališče kamenih jeder |geol |NVLP |
| |Škofljici – |triasnih megalodontidnih | | |
| |nahajališče |školjk v opuščenem kamnolomu | | |
| |fosilov |dolomita v Lanišču pri | | |
| | |Škofljici. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|7663 |Grmez |Osamelec na Ljubljanskem barju |geomorf,|NVLP |
| | |zahodno od Škofljice, |geol | |
| | |nahajališče kremenove mivke. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|7664 |Babna Gorica |Osamelec na Ljubljanskem |geomorf |NVLP |
| | |barju, zahodno od Škofljice. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|7665 |Strajanov breg |Dolina zgornjega toka potoka |hidr, |NVDP |
| | |Strajanov breg z mokrišči pri |bot, | |
| | |Dreniku, rastišča Loeselove |zool | |
| | |grezovke (Liparis loeselii). | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|7676 |Podreber – izvir|Kraški izvir ob cesti Pijava |hidr |NVLP |
| | |Gorica – Želimlje severno od | | |
| | |Podrebri. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|7686 |Jelšje |Gozd črne jelše ob robu |ekos |NVDP |
| | |Ljubljanskega barja, južno od | | |
| | |Škofljice. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|7711 |Dragel – |Mokrotna dolina, rastišče |bot, |NVLP |
| |mokrotna dolina |navadne rezike (Cladium |ekos | |
| | |mariscus) pri Gorenjem Blatu. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
|7761 |Marindol |Dolina potoka Marindol z |hidr, |NVLP |
| | |vlagoljubnim gozdom in |ekos | |
| | |travniki južno od Škofljice. | | |
+-------+----------------+-------------------------------+--------+-----------+
Območja pričakovanih naravnih vrednot
+-----+--------------+--------------------------------------------------------+
|ZAP. |IME |KRATKA OZNAKA |
|ŠT. | | |
+-----+--------------+--------------------------------------------------------+
|20 |Litija – širše|Nahajališče karbonskih fosilov, polimetalno orudenje |
| |območje | |
+-----+--------------+--------------------------------------------------------+
|0 |Karbonatne |Območje pričakovanih geomorfoloških podzemnih naravnih |
| |kamnine |vrednot |
+-----+--------------+--------------------------------------------------------+
Ekološko pomembna območja
+------+--------------+-----------------------------------------------+-------+
|KODA |IME |KRATKA OZNAKA |STATUS |
+------+--------------+-----------------------------------------------+-------+
|31200 |Krimsko |Gozdnat, sklenjen hribovit svet razčlenjen z |EPO |
| |hribovje – |globoko vrezanimi dolinami, vključuje soteski | |
| |Menišija |Iške in Zale ter Borovniški Pekel s pestro in | |
| | |endemično floro. | |
+------+--------------+-----------------------------------------------+-------+
|31400 |Ljubljansko |Ljubljansko barje je eden največjih kompleksov |EPO |
| |barje |mokrotnih travišč v Sloveniji, nahajališče | |
| | |redkih habitatnih tipov in ogroženih močvirskih| |
| | |in travniških živalskih vrst. | |
+------+--------------+-----------------------------------------------+-------+
|80000 |Osrednje |Gozdnat, sklenjen hribovit svet razčlenjen z |EPO |
| |območje |globoko vrezanimi dolinami. Osrednje območje | |
| |življenjskega |življenjskega prostora velikih zveri rjavega | |
| |prostora |medveda (Ursus arctos), volka (Cannis lupus) in| |
| |velikih zveri |risa (Lynx lynx). Največje sklenjeno območje | |
| | |gozda pri nas. | |
+------+--------------+-----------------------------------------------+-------+
Posebna varstvena območja (območja NATURA 2000)
+---------+------------+--------------------------------------------+---------+
|KODA |IME |KRATKA OZNAKA |STATUS |
+---------+------------+--------------------------------------------+---------+
|SI5000014|Ljubljansko |Območje Ljubljanskega barja je eno |PosVO |
| |barje |najpomembnejših območij za ptice v |(SPA) |
| | |Sloveniji. | |
+---------+------------+--------------------------------------------+---------+
|SI3000271|Ljubljansko |Najpomembnejši življenjski prostor na |pPosVO |
| |barje |Ljubljanskem barju so travniški habitatni |(pSCI) |
| | |tipi. Manjši del habitatnih tipov na | |
| | |Ljubljanskem barju predstavljajo gozdovi in | |
| | |habitat vodotokov v nižinskem in montanskem | |
| | |pasu z vodno vegetacijo. | |
+---------+------------+--------------------------------------------+---------+
2. Območja kulturne dediščine
2.1 Splošna določila
Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so prikazani v grafičnem delu odloka in so uvrščeni med kulturno dediščino, se smejo izvajati le v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Za posege na območjih, ki so v kulturnovarstvenih smernicah opredeljena kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe. Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred posegom v prostor pridobijo pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine tudi na objektih in območjih, ki z odlokom niso posebej zavarovana.
Na objektih in območjih kulturne dediščine se morajo razvijati dejavnosti in izvajati posegi na način, da ohranjajo njihovo izvirnost, obliko in lastnosti ter omogočajo redno vzdrževanje. Nove dejavnosti se lahko izvajajo le pod pogojem, da ne potrebujejo dodatne opreme, infrastrukture oziroma je ta takšna, da ne spreminja lastnosti, ki opredeljujejo kulturno dediščino.
2.2 Območja in spomeniki kulturne dediščine
Kulturni spomeniki so posamezni objekti ali območja KD, ki so posebnega kulturnega pomena in se to odraža tudi v višji stopnji javnega interesa in s tem v zahtevnejših prostorskih omejitvah. Status spomenika je:
– spomenik državnega pomena (DAS), kadar predstavlja vrhunski dosežek ustvarjalnosti oziroma ključno ali redko ohranjeno dokazilo določenega obdobja zgodovinske preteklosti;
– spomenik lokalnega pomena (LAS), kadar je po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje oziroma širše lokalno območje.
Območje državnega pomena (DAS) je Arheološko območje Ljubljansko barje.
Predlogi za razglasitev območja ali spomenika lokalnega pomena (LAS):
– Želimlje – Graščina Namršelj,
– Škofljica – Domačija pri Špančku,
– Orle – Domačija Orle 11,
– Srednje vas pri Lavrici – Domačija Srednjevaška 85,
– Škofljica – Domačija Šmarska 28,
– Glinek – Domačija Glinek 7,
– Pijava Gorica – Hiša Pijava Gorica 11,
– Vrh nad Želimljami – Gospodarsko poslopje severno od hiše Vrh 9.
Varstvene skupine:
A – arheološki spomenik
Z – zgodovinski spomenik
U – umetnostnozgodovinski in arhitekturni spomenik
UR – naselbinski spomenik
E – etnološki spomenik
T – tehniški spomenik
KK – kulturna krajina, krajinsko območje
2.3 Varstvene usmeritve glede zvrsti kulturne dediščine
Režimi varovanja arheološke dediščine z oznako A:
A1 – S prvo stopnjo varstvenega režima se ohranja dediščino oziroma spomeniško območje nespremenjeno ali raziskano, se jo prezentira na prostem ali v primerno oblikovanem okolju, lahko tudi v sklopu stavb. Za prezentacijo in prostorske rešitve okolice je potreben poseben konservatorski program, ki ga izdela pooblaščena organizacija za varstvo dediščine ob pomoči širše strokovne komisije. Na terenu, varovanem s to stopnjo varstvenega režima, mora raba prostora ostati nespremenjena. Radikalni melioracijski posegi so dovoljeni le ob zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev.
A2 – Z drugo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v prostor sistematična arheološka raziskovanja, ki določijo nadaljnji postopek. Dediščina se lahko prezentira, lahko pa se ob ustrezni dokumentaciji rešijo le najdbe, teren pa sprosti v druge namene. O tem postopku odloča pooblaščena organizacija za varstvo dediščine, lahko tudi s pomočjo posebne strokovne komisije. Raba prostora na takem terenu naj bi ostala nespremenjena, morebitna nova namembnost (urbanizacija itd.) je možna le po zadostitvi spomeniško-varstvenih pogojev.
A3 – S tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva le strokovni arheološki nadzor nad posegi v prostor oziroma natančneje v zemeljske plasti zaradi morebitnih arheoloških najdb ali zaradi izpopolnitve dokumentacije. Nadzor določi pooblaščena organizacija za varstvo dediščine. Raba prostora se lahko spremeni, dovoljeno je tudi popolno prestrukturiranje tkiva, ob zadostitvi spomeniško varstvenih pogojev.
Z modificirano tretjo stopnjo varstvenega režima se zahteva pred vsakim posegom v zemeljske plasti vrtanja za ugotavljanje prisotnosti P2O5, kot važnega indikatorja človekove prisotnosti skozi daljše časovno obdobje in tudi v t.im. arheoloških obdobjih. Na podlagi rezultatov teh raziskav bo odločeno, ali se prizadeti teren razišče, ali pa sprosti za nadaljnje posege.
Režimi varovanja umetnostnozgodovinske in arhitekturne dediščine z oznako U:
Varstveni režim I. stopnje:
– varovanje objekta v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti,
– dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju objekta,
– varovanje neposredne okolice in vplivnega območja objekta,
– kakršnikoli posegi so dovoljeni le ob upoštevanju strokovnega mnenja in pogojev, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Varstveni režim II. stopnje:
– varovanje objekta v avtentični pričevalnosti,
– dejavnost v okviru objekta mora biti v skladu z njegovim značajem,
– varovanje neposredne okolice objekta,
– varovanje stavbne gmote, strešnega naklona, rastra in barve strešne kritine,
– varovanje tlorisne zasnove objekta,
– varovanje strukture fasad, fasadne členitve ter posameznih arhitekturnih detajlov,
– za vsak poseg je potrebno predhodno kulturnovarstveno soglasje pristojne organizacije za varstvo kulturne dediščine.
Varstveni režim III. stopnje:
– varovanje lokacije objekta,
– varovanje stavbne gmote, višinskega gabarita, strešnega naklona ter rastra kritine,
– varovanje pomembnejših arhitekturnih detajlov,
– dovoljene so rekonstrukcije objekta, vendar v skladu s pogoji, ki jih predpiše pristojna organizacija za varstvo kulturne dediščine.
Režimi varovanja etnoloških dediščine z oznako E1:
Varstveni režim I. stopnje, ki je najstrožji, varuje ter ohranja neokrnjene in izvirne vse spomeniške lastnosti dediščine, njene kulturne vrednosti, pa tudi vso snov, ki je z njimi povezana. Objekti, pomembni za slovensko zgodovino, ker so povezani s pomembnimi dogodki in osebami naše preteklosti, morajo ohranjati arhitekturne značilnosti, gabaritne oblike, zunanjščino in tlorisno zasnovo ter prezentacijo avtentičnega interierja najpomembnejše faze svojega razvoja. Izjemni posegi, zlasti vzdrževanje in morebitne izboljšave izvirnega stanja, so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju in ob neposrednem nadzoru pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Varovati je potrebno tudi neposredno okolico dediščine ter v kar največji možni meri ohranjati njeno avtohtono vizualno podobo. Poznejše moteče dozidave in prezidave objektov morajo biti odstranjene.
Ta varstveni režim velja tudi za grobove in grobišča, ki so sicer varovana s posebnim zakonom. Pokopališča, grobišča in posamični grobovi ter njihova izvirna ureditev morajo ohraniti vse svoje značilnosti prvotne zasnove in ostati na avtentični lokaciji.
Varstveni režim II. stopnje predvideva ohranjanje osnovnih in najpomembnejših prvin izvirnega stanja zgodovinskih objektov oziroma dediščine (pri objektih je potrebno ohraniti stavbne gmote in druge gabaritne značilnosti, ki so tipične za kraj in njegovo okolico), njenih spomeniških lastnosti, kulturnih in zgodovinskih vrednosti, pa tudi tiste snovi, ki je z njimi povezana.
Varstveni režim III. stopnje omogoča preoblikovanje izvirnega stanja zgodovinskih objektov oziroma dediščine, ohranja pa neokrnjene in izvirne le njene posamezne bistvene spomeniške lastnosti, ki niso nujno vezane niti na izvirno snov. Vsi morebitni posegi morajo biti usklajeni z zahtevami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
3. Merila in pogoji za varovanje okolja
3.1 Usmeritve za varstvo okolja
Izravnava ter zasipavanje vrtač sta dovoljeni le v območjih poselitve, kadar vrtača onemogoča ali znatno poveča stroške novogradnje. Izven teh območij je izravnava ter zasipavanje vrtač prepovedano. Izrecno je prepovedano zasipavanje z gradbenim materialom ter odlaganje odpadkov.
3.2 Usmeritve za varstvo zraka
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
3.3 Usmeritve za varstvo okolja pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno ustrezno locirati novogradnje in nove dejavnosti, tako da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z veljavnim predpisom o maksimalnih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja. Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ločimo območja za katera so predpisane stopnje dovoljenih obremenitev s hrupom:
– I. območje: območja ohranjanja narave in območja naravnih parkov;
– II. območje: območja za stanovanja (S), javno infrastrukturo (D), športne, rekreacijske in zelene površine (Z), parkovne površine (ZP) in pokopališča (ZK);
– III. območje: območja za mešano rabo (M);
– IV. območje: območja za proizvodnjo (P), prometno (I), telekomunikacijsko (T), energetsko (E) in komunalno (O) infrastrukturo
Hrup je potrebno prvenstveno zmanjšati aktivno, če to ni možno pa pasivno. Protihrupna zaščita mora upoštevati naslednje pogoje:
1) ograje:
– se morajo prilagoditi krajinski podobi prostora,
– kadar so locirane na nagnjen teren, se morajo višinske razlike med posameznimi odseki povezovati postopno in vezno;
2) nasipi:
– nasipi morajo biti zatravljeni in praviloma zasajeni z avtohtono vegetacijo.
3.4 Usmeritve za upravljanje z vodami
Posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja. Vsa vodna zemljišča, poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti) ter priobalna zemljišča (5 m od meje vodnega zemljišča vodotokov II. reda in 15 m od meje vodnega zemljišča vodotokov I. reda) predstavljajo območja varovalnega režima. Za vse posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za upravljanje z vodami. Posegi v vodotoke se morajo izvajati na način da, omogočajo redno vzdrževanje in ohranitev vodotokov ter varujejo vodni režim, dinamiko vodotoka in naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov. Renaturacije vodotokov so dovoljene.
Potrebno je zagotoviti varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnimi visokimi vodami in preprečiti erozijsko delovanje voda. Zbrane očiščene odpadne padavinske in zaledne vode je treba prioritetno ponikati, če pa to ni možno, pa speljati do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja. Odvajanje padavinskih voda in zalednih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Na območjih visokih voda je za posamične objekte ali naprave potrebno načrtovati zaščitne ukrepe, da ob preplavitvi območja ne bi prišlo do havarije oziroma negativnih vplivov na vodni režim in stanje voda.
Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pridobitve vodne pravice in vodnega soglasja.
3.5 Usmeritve za varovanje pred požari
Za varovanje pred požari v naseljih se ureja ceste in javne poti, dovozne poti in dostope do objektov v smislu intervencijskih poti pod naslednjimi pogoji:
– zasnova krožna,
– oddaljenost od objektov min. 5 m
– širina 5 m (min. 4,0 m)
– radij obračanja min. 11,5 m
– obremenitev min. 10 t osnega pritiska.
Hidrantno omrežje se gradi v skladu z Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
3.6 Usmeritve za varovanje vodnih virov
Za vse posege v območja vodovarstvenih pasov mora izvajalec upoštevati določila iz veljavnega predpisa o varstvu vodnih virov na območju Občine Škofljica, v katerem so določena območja najožjega (območje I), ožjega (območje II) in širšega varstvenega pasu (območje III) in pridobiti soglasje upravljalca vodnega vira. Obseg vodovarstvenih pasov je grafično prikazan na načrtih PKN v merilu 1:5000.
3.7 Usmeritve za sanacijo degradiranih območij
Program sanacije je opredeljen z osnovno namembnostjo ali predvideno spremembo namembnosti.
III. SPLOŠNA MERILA, POGOJI IN USMERITVE ZA OBMOČJA UREJANJA
8. člen
1. OBMOČJA ENO- IN DVOSTANOVANJSKIH STAVB – SE
1.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– bivanje v družinskih stanovanjskih hišah
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti stanovanjskega okolja:
– osnovna preskrba,
– storitvene dejavnosti,
– poslovne dejavnosti,
– zdravstvo, šolstvo in varstvo,
– delovanje organizacij in društev,
– prostočasne dejavnosti: igre, šport in rekreacija,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– obramba in zaščita.
Spremljajoča dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje in mora biti ekološka neoporečna. V lokacijski informaciji občinska urbanistična služba lahko določi izdelavo delne ali celotne študije vplivov na okolje. V območju niso dovoljene servisne in skladiščne dejavnosti.
1.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v stanovanjskem okolju kot spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– postavitev pomožnih in začasnih objektov;
– urejanje zelenih in prostih površin;
– urejanje otroških in športnih površin;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– gradnja oziroma postavitev ograj;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za obrambo in zaščito.
1.3 Usmeritve in pogoje za umestitev načrtovanih objektov v prostor
Pri umeščanju in oblikovanju novogradenj, nadzidav, dozidav in nadomestnih gradenj v prostor je treba upoštevati naravne danosti ter obstoječe in predvideno grajeno okolje s ciljem vzpostavitve prostorske in oblikovne usklajenosti (enovitosti) posameznih morfoloških enot in širšega območja urejanja. Pri tem je treba upoštevati značilnosti arhitekturne regije in krajine kateri pripadajo.
Tu so mišljeni predvsem značilnosti naselij njihov položaj in razporeditev v prostoru kot tudi velikostna razmerja in oblikovanje stavbnih mas, medsebojni odnos in položaj stavb v naselju orientacija slemen, oblikovanje streh, arhitekturnih členov ipd.
Upoštevati se mora predvsem:
– Zelene površine min. 20% prostih površin
– Igralne površine priporočene
– Postavitev ograje dovoljena
– Material za ograje kamen, les, oblikovano
jeklo, ozelenjene, kombinirane
– Postavitev opornega – Material opornega
zidu kamen, beton (z ozelenitvijo)
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo ureditvene enote:
– če je nova dejavnost skladna z vzorcem pozidave in pretežno namembnostjo ureditvene enote,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
1.4 Merila, pogoji in usmeritve za oblikovanje in izvedbo novogradenj, dozidav, nadzidav, nadomestnih gradenj in rekonstrukcij gradbenih objektov
Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in nadomestne gradnje objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oziroma , da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te skladne z določili tega odloka.
Nadomestni objekti se lahko gradijo v območjih urejanja, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se odstrani, je treba izdelati projekt za odstranitev objekta. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v idejni zasnovi ali idejnem projektu v celoti ali delno odstraniti. Zahteve zadnjih dveh stavkov ne veljajo za enostavne objekte v kolikor nimajo posebnega pomena oziroma zaščite.
1.5 Usmeritve za urejanje odprtega prostora
Dopustna je gradnja in ureditev odprtih površin namenjenih za igro, šport in rekreacijo in zelenih odprtih površin (drevoredov, parkov, trgov ipd.).
Priporočene so lokacije:
– otroških igrišča za najmlajše
otroke (do 4 leta) 50 do 200 m od vhodov
v stanovanja
– otroških igrišč 200 do 500 m
za predšolske otroke od vhodov
in mlajše šolarje v stanovanja
– otroška igrišča za vse skupine otrok do 500 m od vhodov v
stanovanja
– športna igrišča v bližini šol, strnjenih naselij
Pri kombiniranih igriščih se morajo igralne površine členiti glede na posamezne starostne skupine otrok in oblike otroške igre.
– Tlakovanje kombinacija utrjenih
površin in zelenic
– Oprema peskovniki, igrala, plezala,
klopi
– Urbana oprema dovoljena
– Ograje dovoljene
– višina max. 1,8
– material les, žično pletivo,
kombinirane
– Namestitev pipe dovoljena
za pitno vodo
– Sanitarije priporočljivo, kadar jih ni
v bližini
– Javna razsvetljava priporočena
1.6 Merila in pogoji za objekte spremljajočih dejavnosti
Spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij (osnovna preskrba, storitve, zdravstvo, šolstvo in varstvo) se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma so locirani v posameznih delih družinskih stanovanjskih hiš. V kolikor se dejavnost izvaja v delu stanovanjske hiše zanjo veljajo enaka merila, usmeritve in pogoji kot za oblikovanje prostostoječih stanovanjskih hiš z dodatnimi merili, pogoji in usmeritvami:
– Prostori obravnavanih dejavnosti ne smejo vplivati na programsko celovitost stanovanjske hiše.
– Ločitev stanovanjskega dela objekta od nestanovanjskega mora biti jasna in nedvomna.
– Dohoda v stanovanjski oziroma nestanovanjski del morata biti ločena in predvidena neposredno od zunaj (lahko skupni vetrolov).
– Dovoljena je celostenska zasteklitev fasadnih zapor.
– Materiali zapor fasadnih odprtin naj bodo enaki na vseh delih fasade.
Kolikor se dejavnost osnovne preskrbe, storitev, zdravstva, šolstva in varstva izvaja v samostojnih prostostoječih objektih zanje velja načelo svobodnega oblikovanja objektov oziroma upoštevanjem naslednjih meril, usmeritev in pogojev:
– Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje ter mora biti ekološko neoporečna.
– Zazidalna površina ne sme presegati zazidalne površine, ki je dovoljena za stanovanjske objekte. Veljajo gabariti kot za stanovanjske objekte.
– Dostop, dovoz in dostava ne smeta ovirati
ostalega prometa
v naselju
– Etažnost max. K + P
– Kritina ne sme biti svetla, svetleča, refleksna.
– Novi objekt ter njegova umestitev v prostor mora vzpostaviti aktiven odnos do obstoječega naravnega in grajenega okolja v smislu oblikovne enovitosti celotne ureditve.
1.7 Splošna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote
SE 1 Prostostoječa zazidava eno- in dvostanovanjskih stavb
Družinske stanovanjske hiše so:
Po številu stanovanj:
– Enostanovanjske,
– Dvostanovanjske (dvojčki, etažna lastniška stanovanja).
Po etažnosti objektov:
– K+P,
– K+P+M,
– K+P+1N.
Zazidana površina min. 50 m2
Tlorisno razmerje objektov:
– min. 1: 1,4
– max. 1: 2
Dimenzije veljajo za fasadne zidove oziroma njihove vertikalne projekcije. Balkoni, lože, strešni napušči, odprta stopnišča se ne upoštevajo v zgoraj omenjenih vrednostih.
– Višina kolenčnega zidu
– K+P max. 0,50 m
– K+P+1N max. 0,50 m
– K+P+1M max. 0,80 m
– Streha nad osnovnim tlorisom simetrična dvokapnica
– Podaljšana strešina v istem naklonu kot
Osnovna streha
– Enokapne strehe niso dovoljene nad nobenim delom objekta.
– Podaljšana strešina nad posameznimi deli objekta v obliki nadstreškov ali streh se ne obravnava kot enokapna streha.
– Smer slemena vzporedna z daljšo
Stranico objekta
– Naklon strešin
(enak na vseh elementih objekta)38–45°
– Členitev strešin po višini dovoljena
po tlorisu dovoljena
– Kritina drobnostrukturna
– Barva opečno rdeča do temno
rjava
od cementno sive
do temno sive
– Čopi na čelnih fasadah dovoljeni
na izzidkih dovoljeni
na frčadah
s simetrično
dvokapnico dovoljeni
– Naklon strešin pri čopih enak oziroma 10% bolj
strm kot pri ostalih
strešinah
– Velikost čopa do 1/2 strešine na čelni
fasadi
(med zg. robom
kolečnega zidu
in slemenom)
– Strešna okna dovoljena
– Napušč strehe 70–100 cm od linije
fasade
– Čelni previs strešin 70–100 cm od linije
fasade
– Frčade so dovoljene (skupna
vsota širin frčad ne sme
presegati 1/3 dolžine
strešine na kateri je
nameščena
– Višina frčade ne sme presegati
osnovne strehe
– Oblika frčade simetrične dvokapnice
oziroma polične
– Naklon strešin frčad enak naklonu strešin
(± 10%)
– Kritina frčad enaka po strukturi,
obliki in barvi
kritine na ostalih
strešinah
– Balkoni dovoljeni
– Lože dovoljene
– Terase dovoljene
SE 2 Strnjena zazidava eno- in dvostanovanjskih stavb
Predvidena je lahko le v novo urbaniziranih območjih, kjer deluje kot samostojna prostorska enota.
V niz se lahko razvrščajo objekti po določilih, ki veljajo za območje prostostoječih družinskih hiš (SE 1), z dodatnimi pogoji:
– Dolžina niza 24.00 m
– Število objektov/lamel 3–4
Dozidave so dovoljene samo kot dopolnitev niza ter morajo biti v mejah razmerij predpisanih za ureditveno enoto SE 1. Nadzidave so dovoljene do predpisane maksimalne višine pod pogojem, da se nadzida celoten niz oziroma najmanj 1/2 niza.
SE 3 Območja eno- in dvostanovanjskih stavb s svojstveno zazidalno strukturo in svojstvenim oblikovanjem objektov
Stanovanjske stavbe – novogradnje:
– Po številu stanovanj:
Enostanovanjske
Dvostanovanjske (dvojčki, etažna lastniška stanovanja)
– Po etažnosti objektov:
K+P
K+P+M
K+P+1N
– Zazidana površina min. 50 m2
– Tlorisno razmerje objektov poljubno
Dimenzije veljajo za fasadne zidove oziroma njihove vertikalne projekcije. Balkoni, lože, strešni napušči, odprta stopnišča se ne upoštevajo v zgoraj omenjenih vrednostih.
– Višina kolenčnega zidu
– K+P+1N max. 0,50 m
– K+P+1M max. 0,80 m
– Streha nad osnovnim tlorisom poljubna
– Smer slemena poljubna
– Naklon strešin (kjer je
predvidena streha)
(enak na vseh elementih objekta) 38 – 45°
– Členitev strešin po višini dovoljena
po tlorisu dovoljena
– Kritina drobnostrukturna
(na strmih strehah)
– Barva opečno rdeča do temno
rjava
od cementno sive
do temno sive
– Čopi na čelnih fasadah dovoljeni
na izzidkih dovoljeni
na frčadah
s simetrično
dvokapnico dovoljeni
– Naklon strešin pri čopih enak oziroma 10% bolj
strm kot pri
ostalih strešinah
– Velikost čopa do 1/2 strešine na čelni
fasadi
(med zg. robom
kolečnega zidu
in slemenom)
– Strešna okna dovoljena
– Napušč strehe
(pri strehah v naklonu) poljuben
– Čelni previs strešin
(pri strehah v naklonu) 70–100 cm od linije
fasade
– Frčade dovoljene
– Višina in širina poljubna
– Oblika poljubna
– Kritina poljubna
– Balkoni dovoljeni
– Lože dovoljene
– Terase dovoljene
– Fasade poljubno oblikovane
in obdelane
– Izzidki dovoljeni (različ.
oblik, obdelave)
– Pri nadzidavi, dozidavi ter rekonstrukciji objektov s svojstvenim oblikovanjem se morajo upoštevati oblikovne značilnosti objekta ali dela objekta kot tudi prvotne materiale, katere je treba ohranjati in dopolnjevati.
– Pri nadzidavi, dozidavi ter odstranitvi delov objektov je treba upoštevati predpisane maksimalne in minimalne dolžine, širine in višine objektov.
Spremljajoče dejavnosti stanovanjskega okolja:
Pri umeščanju novogradenj, nadzidav, dozidav in nadomestnih gradenj v prostor je treba upoštevati naravne danosti ter obstoječe in predvideno grajeno okolje s ciljem vzpostavitve prostorske in oblikovne usklajenosti (enovitosti) posameznih morfoloških enot in širšega območja urejanja.
Pri postavitvi objektov v prostor se mora upoštevati naravne danosti lokacije (oblika in naklon terena, nosilnost tal, osončenje, vetrove, zanimive poglede,...) ter grajenega okolja (dostopi, dovozi, sosednji objekti, značilni pogledi). Novogradnje in nadomestne gradnje in objektov se morajo prilagajati obstoječi ulični gradbeni liniji. Na delih, kjer gradbena linija ni razpoznavna ali določena, mora biti odmik objektov od pločnika min. 3 m.
Spremljajoče dejavnosti se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma v posameznih delih objektov, pod naslednjimi pogoji:
– etažnost objektov max. K+P+1N+M
– tloris objekta podolgovat tloris, daljša stranica
vzporedna z ulico,
– streha: v primeru dvokapnice naj bo
sleme vzporedno z ulico,
– vetrolovov ni dopustno naknadno dodajati na ulične fasade objektov,
– enostavnih objektov ni dopustno postavljati na ulični strani,
– parkirišča za osebna vozila se predvidijo na funkcionalnih površinah posameznih objektov.
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo ureditvene enote:
– če je nova dejavnost skladna z vzorcem pozidave,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
SE 4 Vaška jedra
Veljajo določila pod oznako SE1 z dodatnimi merili, pogoji in usmeritvami kot:
– Kadar je novogradnja, dozidava in nadzidava stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja v sklopu domačije se njena lega določi glede na funkcijsko zaokroženost gospodarskega dvorišča, kar se natančneje obdela in določi v idejnih zasnovah objekta in njegove postavitve v prostor.
– Dovoljena je sprememba namembnosti stanovanjskih prostorov v gospodarska.
– Dovoljeno je oblikovanje več stanovanj v enem stanovanjskem objektu (največ 2 stanovanja/objekt).
– Pomožni objekti so dovoljeni le v sklopu stanovanjskih oziroma gospodarskih objektov.
– Za pomožne objekte veljajo isti pogoji in merila za umestitev in oblikovanje, kot za osnovni objekt v sklopu katerega se nahajajo.
– Zazidana površina min. 50 m2
– Tlorisno razmerje objektov min. 1: 1,5
max. 1: 2
– Nadomestne gradnje so dovoljene.
Pri gospodarskih objektih, ki so locirani v sklopu gospodarskega dvorišča se morajo upoštevati razmerja horizontalnih in vertikalnih dimenzij podobnih objektov v soseščini. Maksimalna velikost gospodarskih objektov naj ne presega dimenzij:
– Zazidana površina min. 50 m2
max. 280 m2
– Tlorisno razmerje objektov min. 1: 1,5
max. 1: 2
Nakloni strešin morajo biti enaki kot pri ostalih objektih v območju istega dvorišča, vendar mora biti v obsegu med 38 in 45°. Enaka mora biti tudi barva, oblika in struktura strešne kritine. V podobni barvi kot kritina morajo biti tudi strešni žlebovi in odtočne cevi, ki ne smejo ostati naravno kovinsko svetleči (aluminij, nerjaveča pločevina).
Za večje gospodarske objekte (hleve do 120 glav živine) ni dovoljena gradnja v območju zaključenih domačij. Zanje se predvidi ustrezna lokacija (lahko izven ureditvene območja), kjer ni pričakovati motečega vpliva velikosti objekta na okolje.
SE 5 Hale in paviljoni
Dovoljeni ukrepi v prostoru:
a) za stanovanjske objekte so dovoljeni ukrepi kot za ureditveno območje SE 1;
a) za objekte za proizvodnjo, storitve in obrt:
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadzidava in dozidava objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti iz proizvodnih, storitvenih ali obrtnih v stanovanjske objekte ali objekte za šport in rekreacijo.
Za objekte za proizvodnjo, storitve in obrt velja načelo svobodnega oblikovanja objektov z upoštevanjem naslednjih meril, usmeritev in pogojev:
– Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje ter mora biti ekološko neoporečna.
– Dostop, dovoz in dostava ne sme ovirati ostalega prometa v naselju.
Objekt ter njegova umestitev v prostor mora vzpostaviti aktiven odnos do obstoječega naravnega in grajenega okolja v smislu oblikovne enovitosti celotne ureditve. V ta namen se priporoča zasaditev kot zaščitni pas med objekti za proizvodnjo, storitve in obrt ter stanovanjskimi objekti.
Spremljajoče dejavnosti se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma v posameznih delih objektov. Etažnost prostostoječih objektov je lahko največ K+P+1N. Začasni objekti niso dovoljeni.
– Odmiki ograj min. 2,0 m od utrjenega roba
cestišča, oziroma 0,5 od
pločnika,
min. 1,0 m od roba parcele.
2. OBMOČJA VEČSTANOVANJSKIH STAVB – SV
2.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– bivanje v večstanovanjskih objektih.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– osnovna preskrba,
– storitvene dejavnosti,
– poslovne dejavnosti,
– zdravstvo, šolstvo in varstvo,
– delovanje organizacij in društev,
– prostočasne dejavnosti: igre, šport in rekreacija,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– obramba in zaščita.
Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje in ekološko neoporečna. V lokacijski informaciji občinska urbanistična služba lahko določi izdelavo delne ali celotne študije vplivov na okolje.
2.2 Dovoljeni naslednji ukrepi v prostoru:
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in oprem;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in oprem;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v stanovanjskem okolju kot spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij, ne motijo okolice in so ekološko neoporečne;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme, funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih in začasnih objektov;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– postavitev informacijskih tabel, prometne opreme turističnih oznak in spominskih obeležij;
– urejanje zelenih in prostih površin;
– urejanje otroških in športnih površin;
– gradnja, postavitev oziroma ureditev objektov, napeljav, naprav in opreme za prostočasne dejavnosti, igro, šport in rekreacijo;
– gradnja oziroma postavitev objektov, napeljav, naprav in opreme za zaščito ljudi in premoženja.
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo ureditvene enote:
– če je nova dejavnost skladna z vzorcem in pretežno namembnostjo ureditvene enote,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
2.3 Usmeritve, pogoji in merila za umestitev načrtovanih objektov v prostor:
– Možno je prepletanje dejavnosti glede na namensko rabo prostora;
– Dopolnilne ali spremljajoče dejavnosti stanovanjskega okolja so lahko locirane v pritličnih oziroma kletnih prostorih stanovanjskih objektov ali v samostojnih (prostostoječih) objektih;
– Razporeditev objektov v prostor naj upošteva obstoječo razporeditev stavb v sosedstvu, kot tudi značilnosti arhitekturne regije ter arhitekturne krajine.
– Pri postavitvi objektov v prostor naj se upošteva naravne danosti lokacije (oblika in naklon terena, nosilnost tal, osončenje, vetrove, zanimive poglede, obstoječe rastje, visoke vode…) ter grajenega okolja (dostopi, dovozi, sosednji objekti, značilni pogledi);
– Orientacija objektov sleme po možnosti
vzhod–zahod;
– Orientacija prostorov
dnevnega bivanja proti jugu;
– Zelene površine min. 20% prostih površin
– Igralne površine 14 m 2/stanovanje
– Igralne površine za najmlajše se predvidijo na površinah funkcionalnih
zemljišč posameznih objektov.
– Parkirišča za osebna na funkcionalnem
vozila: zemljišču objekta
Prostor za smetnjake se predvidi v okviru funkcionalnih površin objekta.
Prostor mora biti izveden tako, da je možno vzdrževati čistočo. Lociran pa
naj bo neposredno ob dovozni cesti.
– Material ograj žive meje, kamen, les,
kovano jeklo
– Material opornih zidov kamen, beton
(z ozelenitvijo)
2.4 Usmeritve, pogoji in merila za oblikovanje načrtovanih objektov v prostor:
– Etažnost max. K + P + 2N + 1M
– Zazidana površina max. 280 m2
– Tlorisno razmerje objektov min. 1: 1,5
max. 1: 2
Dimenzije veljajo za fasadne zidove oziroma njihove vertikalne projekcije. Balkoni, lože, strešni napušči, odprta stopnišča se ne upoštevajo v zgoraj omenjenih vrednostih.
– Višina kolenčnega zidu max. 0.50 m
– Naklon strešin
(enak na vseh elementih objekta) 38–45°
– Členitev strešin po višini dovoljena
po tlorisu dovoljena
– Kritina drobnostrukturna
– Barva opečno rdeča do temno
rjava
od cementno sive do
temno sive
– Čopi na čelnih fasadah dovoljeni
na izzidkih dovoljeni
na frčadah
s simetrično
dvokapnico dovoljeni
– Naklon strešin pri čopih enak oziroma 10% bolj
strm kot pri ostalih
strešinah
– Velikost čopa do 1/2 strešine na čelni
fasadi
(med zg. robom
kolečnega zidu
in slemenom)
– Strešna okna dovoljena
– Napušč strehe 70–100 cm od linije
fasade
– Čelni previs strešin 70–100 cm od linije
fasade
– Frčade so dovoljene (skupna
vsota širin frčad ne sme
presegati 1/3 dolžine
strešine, na kateri je
nameščena)
– Višina frčade ne sme presegati
osnovne strehe
– Oblika frčade simetrične dvokapnice
oziroma polične
– Naklon strešin frčad enak naklonu strešin
(± 10%)
– Kritina frčad enaka po strukturi,
obliki in barvi kritine
na ostalih strešinah
– Balkoni dovoljeni
– Lože dovoljene
– Terase dovoljene
– Pri nadomestni gradnji posameznih delov objekta se mora upoštevati oblikovanje in obdelava ostalega dela objekta.
– Dozidava večstanovanjskih objektov je dovoljena samo do predpisane maksimalne širine oziroma dolžine objekta.
– Nadzidava večstanovanjskih objektov je dovoljena samo do predpisane maksimalne višine objekta.
– Spremembe namembnosti iz stanovanjskih v poslovne prostore in obratno se lahko izvaja samo v pritlični in kletni etaži.
2.5 Usmeritve za urejanje odprtih površin
Dopustna je gradnja in ureditev odprtih površin namenjenih za igro, šport in rekreacijo, zelenih odprtih površin(drevoredov, parkov, trgov, ipd.). Priporočene so lokacije:
– otroška igrišča za najmlajše 50 do 200 m od
otroke (do 4 leta) vhodov v stanovanja
– otroška igrišča za predšolske
Otroke in mlajše šolarje 200 do 500 m
od vhodov
v stanovanja
– otroška igrišča za vse
skupine otrok do 500 m od vhodov
v stanovanja
– športna igrišča v bližini šol, strnjenih
naselij
Pri kombiniranih igriščih se morajo igralne površine členiti glede na posamezne starostne skupine otrok in oblike otroške igre.
– tlakovanje kombinacija utrjenih
površin in zelenic
– oprema peskovniki, igrala, plezala,
klopi
– urbana oprema dovoljena
– ograje dovoljene
– namestitev pipe
za pitno vodo dovoljena
– sanitarije priporočljivo, kadar jih ni
v bližini
– javna razsvetljava priporočena
2.6 Merila in pogoji za objekte spremljajočih dejavnosti
Dopolnilne spremljajoče dejavnosti večstanovanjskih območij (osnovna preskrba, storitve, zdravstvo, šolstvo in varstvo predšolskih otrok) se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma so locirane v pritličnih ali kletnih etažah večstanovanjskih objektov. V večstanovanjskih območjih je dovoljena le organizirana gradnja oziroma ureditve pomožnih objektov, ki ne zadovoljuje le potrebe posameznikov.
Kolikor so pomožni objekti locirani v sklopu večstanovanjskih objektov veljajo zanje merila usmeritve in pogoji kot za objekt, v katerem so locirani. Dodatno pa morajo upoštevati še naslednje:
– Prostori omenjenih dejavnosti ne smejo vplivati na programsko celovitost posameznih stanovanj, kot tudi ne na skupne prostore celotnega stanovanjskega objekta.
– Ločitev stanovanjskih vhodov od nestanovanjskih je obvezna.
– Celostenska zasteklitev fasadni zapor je dovoljena.
– Materiali zapor fasadnih odprtin naj bodo enaki na vseh delih fasade.
Za prostostoječe objekte z dejavnostjo osnovne preskrbe, storitev, zdravstva, šolstva in varstva predšolskih otrok velja svobodno oblikovanje objektov z naslednjimi merili, usmeritvami in pogoji:
– Etažnost max. K + P + 1N
– Kritina ne sme biti svetla, svetleča, refleksna.
Pomožni objekti v obliki nadstrešnic nad parkirišči imajo lahko svojstveno oblikovanje. Za začasne objekte velja le določen čas postavitve, ki znaša največ 14 dni. Po odstranitvi začasnih objektov se mora na terenu vzpostaviti prvotno stanje terena, kakršno je bilo pred postavitvijo začasnega objekta.
3. OBMOČJA POČITNIŠKIH HIŠ – SP
3.1 Namenska raba prostora
Osnovna namenska raba:
– občasno bivanje, počitek ali oddih v enostanovanjskih počitniških hišah.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti stanovanjskega okolja:
– osnovna preskrba,
– prostočasne dejavnosti: igre, šport in rekreacija,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– obramba in zaščita.
Dejavnost ne sme biti moteča za območje počitniških hiš in ekološko neoporečna. V lokacijski informaciji občinska urbanistična služba lahko določi izdelavo delne ali celotne študije vplivov na okolje.
3.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in oprem;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in oprem;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v območju kot spremljajoče dejavnosti in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– gradnja oziroma postavitev ograj;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za obrambo in zaščito.
3.3 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov v prostor
Pri umeščanju in oblikovanju novogradenj, nadzidav, dozidav in nadomestnih gradenj v prostor je treba upoštevati naravne danosti ter obstoječe in predvideno grajeno okolje s ciljem vzpostavitve prostorske in oblikovne usklajenosti (enovitosti) posameznih morfoloških enot in širšega območja urejanja. Pri tem je treba upoštevati značilnosti arhitekturne regije in krajine kateri pripadajo. Tu so mišljeni predvsem značilnosti naselij njihov položaj in razporeditev v prostoru kot tudi velikostna razmerja in oblikovanje stavbnih mas, medsebojni odnos in položaj stavb v naselju orientacija slemen, oblikovanje streh, arhitekturnih členov ipd.
– Postavitev ograje dovoljena
– Material za ograje kamen, les, oblikovano
jeklo, ozelenjene,
kombinirane
– Postavitev opornega zidu dovoljena
– Material kamen, beton
(z ozelenitvijo)
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo ureditvene enote:
– če je nova dejavnost skladna z vzorcem pozidave in pretežno namembnostjo ureditvene enote,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
3.4 Merila, pogoji in usmeritve za oblikovanje objektov
Za prostostoječe objekte veljajo določila kot za ureditveno enoto SE 1 z dopolnili oziroma spremembami:
– Etažnost max. K + P
– Zazidana površina min. 35 m2
max. 70 m2
– Tlorisno razmerje objektov min. 1: 1,5
max. 1: 2
– Kritina ne sme biti svetla, svetleča, refleksna.
– Pomožni objekti v obliki nadstrešnic nad parkirišči imajo lahko svojstveno oblikovanje.
Dopolnilne spremljajoče dejavnosti (osnovna preskrba, storitve ipd.) se lahko izvajajo v samostojnih objektih, etažnosti največ K + P.
4. OBMOČJA URBANIH SREDIŠČ – MS
4.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– upravne, poslovne, trgovske, izobraževalne, zdravstvene in kulturne dejavnosti, socialno skrbstvo.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– bivanje (v eno- ali dvostanovanjskih objektih),
– osnovna preskrba,
– storitvene dejavnosti,
– delovanje organizacij in društev,
– prostočasne dejavnosti: igra, šport, rekreacija,
– informiranje, reklamiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
4.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in oprem;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in oprem;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v območju kot spremljajoče dejavnosti in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– gradnja oziroma postavitev ograj;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za obrambo in zaščito.
4.3 Usmeritve in pogoji za umestitev objektov v prostor
Pri umeščanju novogradenj, nadzidav, dozidav in nadomestnih gradenj v prostor je treba upoštevati naravne danosti ter obstoječe in predvideno grajeno okolje s ciljem vzpostavitve prostorske in oblikovne usklajenosti (enovitosti) posameznih morfoloških enot in širšega območja urejanja.
– Pri postavitvi objektov v prostor se mora upoštevati naravne danosti lokacije (oblika in naklon terena, nosilnost tal, osončenje, vetrove, zanimive poglede, obstoječe rastje, visoke vode…) ter grajenega okolja (dostopi, dovozi, sosednji objekti, značilni pogledi);
– Parkirišča za osebna vozila se predvidijo na funkcionalnih površinah posameznih objektov;
– Ograje dovoljene
– Material ograj živice, kamen, les,
kovano jeklo
– Oporni zid dovoljen
– Material opornega zidu kamen, beton
(z ozelenitvijo)
Pred izbiro in postavitvijo javne urbane opreme mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnostjo ureditvene enote:
– če je nova dejavnost skladna z vzorcem pozidave,
– če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti,
– če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.
4.4 Usmeritve za urejanje odprtega prostora
Dopustna je gradnja in ureditev odprtih površin namenjenih za igro, šport in rekreacijo, zelenih odprtih površin (drevoredov, parkov, trgov, ipd.). Priporočene so lokacije:
– otroških igrišča za najmlajše
otroke (do 4 leta) 50 do 200 m od vhodov
v stanovanja
– otroških igrišč
za predšolske otroke 200 do 500 m
in mlajše šolarje od vhodov
v stanovanja
– otroška igrišča do 500 m od vhodov
za vse skupine otrok v stanovanja
– športna igrišča v bližini šol, strnjenih
naselij
Pri kombiniranih igriščih se morajo igralne površine členiti glede na posamezne starostne skupine otrok in oblike otroške igre.
– Tlakovanje kombinacija utrjenih
površin in zelenic
– Oprema peskovniki, igrala,
plezala, klopi
– Urbana oprema dovoljena
– Ograje dovoljene
– namestitev pipe za pitno vodo dovoljena
– sanitarije priporočljivo, kadar jih
ni v bližini
– javna razsvetljava priporočena
5. OBMOČJA STORITVENIH, PROIZVODNIH IN TRGOVSKIH DEJAVNOSTI – MP
5.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– storitvene, obrtne in proizvodne dejavnosti,
– poslovne dejavnosti,
– trgovske dejavnosti,
– osnovna preskrba.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– bivanje (v eno- ali dvostanovanjskih objektih),
– delovanje organizacij in društev,
– prostočasne dejavnosti: igra, šport, rekreacija,
– informiranje, reklamiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
5.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– vse vrste vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja in nadomestna gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov oziroma rušitve, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za osnovne dejavnosti, ki so dovoljene v območjih MP in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– vodnogospodarske ureditve;
– postavitev pomožnih, začasnih in vadbenih objektov ter urbane opreme;
– urejanje zelenih in drugih odprtih površin;
– urejanje otroških in športnih površin;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– gradnja oziroma postavitev ograj;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za obrambo in zaščito.
5.3 Usmeritve in pogoji za umestitev načrtovanih objektov v prostor
Pri načrtovanju prostorskih ureditev in objektov na posameznih lokacijah in območjih je treba predvsem upoštevati obstoječe naravne danosti in obstoječe grajeno okolje, ki naj jih nova zazidava dopolni in obogati z novimi grajenimi vrednotami.
– Izvedba ograje v smislu fizične zaščite ljudi in premoženja, v stilu osnovnega objekta tako po obliki, materialu kot izvedbi;
– Oporni zidovi dovoljeni
– Material opornih zidov kamen, beton
(z ozelenitvijo)
Pred izbiro in postavitvijo javne urbane opreme mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
Novogradnje in posegi v prostor se lahko izvajajo le na območju predvidenem za gradnjo, ki je opremljeno z naslednjimi priključki:
– javno vodovodno omrežje,
– javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic,
– javno elektroenergetsko omrežje,
– dovoz na javno cesto.
Za posamezna območja se lahko predpišejo še dodatni komunalni priključki, ki morajo biti zagotovljeni, da se zazidljivo zemljišče šteje za opremljeno.
5.4 Usmeritve za urejanje odprtih površin
Dopustna je gradnja in ureditev odprtih površin namenjenih za igro, šport in rekreacijo ter zelenih odprtih površin (drevoredov, parkov, trgov ipd.).
– Tlakovanje kombinacija utrjenih površin in
zelenic
– Oprema peskovniki, igrala, plezala,
klopi
– Urbana oprema dovoljena
– javna razsvetljava dovoljena
6. OBMOČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA – DI
6.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– dejavnost šolstva, izobraževanja.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– dejavnost vseh oblik in programov varstva predšolskih otrok
– dejavnost športa in rekreacije,
– kulturne dejavnosti,
– dejavnost organizacij in društev,
– bivanje (v eno- ali dvostanovanjskih objektih)
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
6.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za osnovne dejavnosti, ki so dovoljene v tej ureditveni enoti in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih objektov;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– urejanje zelenic in prostih površin,
– gradnja otroški igrišč in športnih površin;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za zaščito ljudi in premoženja.
6.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev načrtovanih objektov v prostor
Programske funkcionalne zahteve, ki so določene s zakoni, predpisi, normativi in standardi za posamezno dejavnost posledično vplivajo tudi na oblikovanje objektov glede na število etaž, širino, dolžino in višino objektov kot tudi na dostopne oziroma dovozne poti.
Dovoljeno je svojstveno oblikovanje takih objektov. Vendar je kljub temu pri umeščanju teh objektov v prostor prvenstveno paziti na:
– Ustrezno orientacijo objektov in prostorov v njem.
– Strogo ločevanje poti oziroma površin za pešce od motornega prometa (osebnega, dostavnega, intervencijskega).
– Celotna zasnova postavitve objektov naj bo enostavna in lahko čitljiva.
– Pomožni objekti razen nadstreškov nad parkirnimi mesti niso dovoljeni.
– Začasni objekti niso dovoljeni
– Izvedba ograje v stilu osnovnega objekta tako po obliki, materialu kot izvedbi;
– Oporni zid dovoljen
– Material opornih zidov kamen, beton
(z ozelenitvijo)
6.4 Usmeritve za urejanje odprtih površin
Dopustna je gradnja in ureditev odprtih površin namenjenih za igro, šport in rekreacijo, zelenih odprtih površin (drevoredov, parkov, trgov, ipd.). Pri kombiniranih igriščih se morajo igralne površine členiti glede na posamezne starostne skupine otrok in oblike otroške igre.
Tlakovanje kombinacija utrjenih
površin in zelenic
Oprema:
– Igralna in športna oprema dovoljena
– Urbana oprema dovoljena
– Ograje dovoljene
– Namestitev pipe za pitno
vodo dovoljena
– Javna razsvetljava priporočena
7. OBMOČJA ZDRAVSTVA – DZ
7.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– dejavnost vseh področij kulture,
– dejavnost organizacij in društev,
– bivanje (v eno- ali dvostanovanjskih objektih)
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
7.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v tej ureditveni enoti in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih objektov;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– urejanje otroški igrišč in športnih površin;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za zaščito ljudi in premoženja.
7.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev načrtovanih objektov v prostor
Programske funkcionalne zahteve, ki so določene s predpisi, normativi in standardi za posamezno dejavnost posledično vplivajo tudi na oblikovanje objektov glede na število etaž, širino, dolžino in višino objektov kot tudi na dostopne oziroma dovozne poti. Dovoljeno je svojstveno oblikovanje takih objektov.
Vendar je kljub temu pri umeščanju teh objektov v prostor prvenstveno paziti na:
– Ustrezno orientacijo objektov in prostorov v njem.
– Strogo ločevanje poti oziroma površin za pešce od motornega prometa (osebnega, dostavnega, intervencijskega).
– Predvideti funkcionalno logično postavitev posameznih objektov glede na njihovo obremenitev.
– Celotna zasnova postavitve objektov naj bo enostavna in lahko čitljiva.
– Pomožni objekti razen nadstreškov nad parkirnimi mesti niso dovoljeni.
– Začasni objekti niso dovoljeni
– Oporni zid dovoljen
– Material opornega zidu kamen, beton
(z ozelenitvijo)
– Kadar oporni zid meji na križišče je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.
8. OBMOČJA SOCIALNEGA VARSTVA – DV
8.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– dejavnost vseh oblik in programov socialnega varstva ljudi v vseh starostnih obdobjih.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– bivanje v varovanih stanovanjih ali skupinskih nastanitvenih objektih,
– dejavnost športa in rekreacije,
– dejavnost vseh področij kulture,
– dejavnost organizacij in društev,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
8.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za spremljajoče dejavnosti, ki so dovoljene v tej ureditveni enoti in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih objektov;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– urejanje otroški igrišč in športnih površin;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za zaščito ljudi in premoženja.
8.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev načrtovanih objektov v prostor
Programske funkcionalne zahteve, ki so določene s predpisi, normativi in standardi za posamezno dejavnost posledično vplivajo tudi na oblikovanje objektov glede na število etaž, širino, dolžino in višino objektov kot tudi na dostopne oziroma dovozne poti. Dovoljeno je svojstveno oblikovanje takih objektov.
Vendar je kljub temu pri umeščanju teh objektov v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Ustrezno orientacijo objektov in prostorov.
– Strogo ločevanje poti oziroma površin za pešce od motornega prometa (osebnega, dostavnega, intervencijskega).
– Celotna zasnova postavitve objektov naj bo enostavna in lahko čitljiva.
– Pomožni objekti razen nadstreškov nad parkirnimi mesti niso dovoljeni.
– Začasni objekti niso dovoljeni.
– Ograje dovoljene
– Material ograj v stilu objekta
– Oporni zidovi dovoljeni
– Material opornega zidu kamen, beton
(z ozelenitvijo)
9. OBMOČJA ČAŠČENJA IN OPRAVLJANJA VERSKIH DEJAVNOSTI – DC
9.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– dejavnost čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti,
– pokopališka dejavnost.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– dejavnost športa in rekreacije,
– dejavnost vseh področij kulture,
– dejavnost organizacij in društev,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
9.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v tej ureditveni enoti in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih objektov;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– urejanje otroški igrišč in športnih površin;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za zaščito ljudi in premoženja.
9.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev načrtovanih objektov v prostor
Programske funkcionalne zahteve, ki so določene s zakoni, predpisi, normativi in standardi za posamezno dejavnost posledično vplivajo tudi na oblikovanje objektov glede na število etaž, širino, dolžino in višino objektov kot tudi na dostopne oziroma dovozne poti. Dovoljeno je svojstveno oblikovanje takih objektov.
Vendar je kljub temu pri umeščanju teh objektov v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Ustrezno orientacijo objektov in prostorov v njem.
– Strogo ločevanje poti oziroma površin za pešce od motornega prometa (osebnega, dostavnega, intervencijskega).
– Predvideti funkcionalno logično postavitev posameznih objektov glede na njihovo obremenitev.
– Celotna zasnova postavitve objektov naj bo enostavna in lahko čitljiva.
– Pomožni objekti razne nadstreškov nad parkirnimi mesti niso dovoljeni.
– Začasni objekti niso dovoljeni
– Ograje dovoljene
– Material ograj v stilu objekta
– Oporni zidovi dovoljeni
– Material opornega zidu kamen, beton
(z ozelenitvijo)
10. DRUGA PROIZVODNA OBMOČJA – PD
10.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– skladiščne, proizvodne, storitvene in poslovne dejavnosti.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– reklamiranje, informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
10.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objekti, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme.
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dejavnosti, ki so dovoljene v ureditveni enoti z oznako PD in ne motijo okolice;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih in začasnih objektov;
– postavitev reklamnih tabel (vseh velikosti oblik in obdelave), informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– urejanje zunanjih in zelenih površin;
– gradnja, postavitev oziroma ureditev objektov, napeljav, naprav in opreme za igro, šport in rekreacijo;
– gradnja oziroma postavitev objektov, napeljav, naprav in opreme za zaščito ljudi in premoženja.
10.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev objektov prostor
– Program, velikosti in tehnološko – funkcionalne zahteve oblikujejo osnovno stavbno maso ter njeno umeščanje v prostor. Vendar je treba pri tem upoštevati naravne danosti lokacije, ter grajenega okolja predvsem z vidika obstoječih dovozov oziroma dostopov, razporeditve obstoječih grajenih struktur v prostoru, nakloni strešin, smeri slemen, ohranjanje značilnih pogledov itd.
– Vse to velja tako za dopolnilno gradnjo v obstoječih pozidavi, kot za novogradnje na nepozidanih površinah.
– Pri objektih, kjer tehnološko funkcionalni proces zahteva gradnjo hal naj bo lokacija le teh predvidena v ozadju in ne ob prometni ulici, kjer naj se predvidijo upravni prostori, katerih fasada nudi več možnosti kreativnega oblikovanja kot popestritev ob ulične pozidave.
10.4 Merila, pogoji in usmeritve za oblikovanje objektov
Prostostoječi objekti s poslovnimi in proizvodnimi prostori v osnovnem objektu oziroma v prizidanih proizvodnih prostorih (halah).
Objekti s svojstvenim oblikovanjem:
– Etažnost max. K + P + 1N
– Zazidana površina min. 70 m2
max. 600 m2
– Višina kolenčnega zidu: max. 0.50 m
– Tlorisno razmerje poljubno (priporočljivo
1:1.5)
– Streha nad osnovnim
tlorisom: poljubna
– Smer slemena kot pri okoliški zazidavi
– Naklon strešin: poljuben
(priporočljivo 38–45°
Pri upravnih objektih)
– Členitev strešin po višini dovoljena
po tlorisu dovoljena
– Kritina: drobno strukturna
pri strmih
strehah,
poljubna pri ostalih
naklonih
– Barva: rdeča do temnorjava
cementno siva do
temnosiva
(pri drobni strukturni kritini)
– Čopi: dovoljeni pri strmih strehah
– Strešna okna dovoljena
– Frčade dovoljene pri strmih
strehah
– Oblika frčade poljubna
Pomožni objekti so lahko svojstveno oblikovani vendar morajo biti v oblikovalskem stilu osnovnega objekta oziroma hal, tako po obliki kot materialu in izvedbi.
– Ograje v smislu fizične zaščite ljudi in premoženja, v stilu osnovnega objekta tako po obliki, materialu kot izvedbi.
– Oporni zidovi dovoljeni
– Material opornega zidu kamen, beton (z ozelenitvijo)
11. OBMOČJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO ZS
11.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– dejavnost športa in rekreacije,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– dejavnost vseh področij kulture,
– dejavnost organizacij in društev,
– dejavnost obrambe in zaščite.
11.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– urejanje površin za šport in rekreacijo,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter sistemov zvez,
– postavitev začasnih objektov,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav in opreme
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dejavnosti, ki so dovoljene in ne motijo okolice.
11.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev objektov
Programske in funkcionalne zahteve, ki so določene s predpisi, normativi in standardi za posamezno dejavnost posledično vplivajo tudi na lociranje površin, objektov in naprav. Pri umeščanju teh območij v prostor je treba prvenstveno paziti na:
– Ustrezno lociranje površin in objektov v prostoru glede na bližino sorodnih programov.
– Območja za šport in rekreacijo se naj navezujejo na območja naravnega okolja. Ugodne so lokacije v bližini stanovanjskih območij, območij centralnih dejavnosti, ter območij t.i. javne infrastrukture (vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, javna uprava ipd.).
– Strogo ločevanje poti oziroma površin za pešce od motornega prometa (osebnega, dostavnega, intervencijskega).
– Predvideti funkcionalno logično umestitev posameznih rekreacijskih površin glede na njihovo obremenitev.
11.4 Merila, pogoji in usmeritve za oblikovanje objektov, naprav
Predvideti je potrebno funkcionalne povezave in enostaven dostop območja z sosednjimi ureditvenimi območji.
Pomožni objekti niso dovoljeni.
Urbana oprema dovoljena
– klopi lesene
– informativne table lesene
– smerokazi leseni
Razsvetljava dovoljena
Premostitveni objekti dovoljeni
(preko kanalov, vodotokov)
– širina min. 2,5 m
– ograja obvezna vsaj na eni strani
– material les
– posebnosti upošteva se višino
100-letnih voda
Oporni zidovi dovoljeni
– material kamen, beton
(z ozelenitvijo)
– Ograje so dovoljene okrog šport. igrišč in poligonov v smislu zaščite.
12. OBMOČJA POKOPALIŠČ ZK
12.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– organizacija in izvedba pokopa,
– vzdrževanje grobov.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– informiranje in spominsko obeleževanje
– dejavnost obrambe in zaščite.
12.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih gradnja, rekonstrukcija ali nadomestna gradnja in odstranitve pokopaliških in sakralnih objektov,
– redno vzdrževanje grobov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– postavitev večjih informativnih tabel in spominskih obeležij,
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin,
– postavitev urbane opreme,
– postavitev ograj,
– ureditev dovozov in parkirnih prostorov za potrebe pokopališča,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite.
12.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev površin, objektov in naprav v prostor
Dovoljeno je svojstveno oblikovanje takih objektov. Vendar je kljub temu pri umeščanju teh objektov v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Postavitev pokopališča na teren, ki je varen pred poplavami, visokimi talnimi vodami in erozijo ter omogoča ročni izkop (ne sme biti skalnat teren).
– Ustrezno orientacijo objektov in prostorov.
– Strogo ločevanje poti oziroma površin za pešce od motornega prometa (osebnega, dostavnega, intervencijskega).
– Predvideti funkcionalno logično postavitev posameznih objektov glede na njihovo funkcijo in povezanost.
– Celotna zasnova postavitve objektov naj bo enostavna in lahko čitljiva.
Pokopališki objekt
Nov poslovilni objekt mora biti oblikovalsko prilagojen osnovnim regionalnim značilnostim tovrstnih objektov. Situacija objekta in zunanja ureditev z dimenzijami in tolerancami se določijo z ureditvenim načrtom. Predvideni novi posegi ne smejo vplivati na izgled značilne krajinske slike. Objekti morajo biti oblikovani tako, da z enotno oblikovano fasado in streho dajejo pokopališkemu območju (predvsem vhodu) reprezentančno podobo.
– Etažnost max. P + 1M
– Začasni objekti niso dovoljeni
– Pomožni objekti le nadstreški nad parkirnimi
mesti
– Material ograj v stilu objekta
– Material opornih zidov kamen, beton
(z ozelenitvijo)
– Priporočena je ozelenitev opornih zidov z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
13. OBMOČJA PARKIRIŠČ – IP
13. 1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– parkiranje motornih tovornih vozil,
– vzdrževanje in popravila motornih tovornih vozil.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– dejavnost obrambe in zaščite.
13. 2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– gradnja in nadomestna gradnja objektov za namen parkiranja in servisiranja motornih tovornih vozil,
– rekonstrukcija, adaptacija ter odstranitev obstoječih objektov za namen parkiranja in servisiranja motornih tovornih vozil,
– sprememba namembnosti objektov za dejavnost parkiranja ali vzdrževanja tovornih motornih vozil,
– utrjevanje in urejanje površin za parkiranje in vzdrževanje tovornih vozil,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev urbane opreme,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite.
13.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev površin, objektov in naprav v prostor
Dovoljeno je svojstveno oblikovanje takih objektov. Vendar je kljub temu pri umeščanju teh objektov v prostor potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Parkirišča in pripadajoči objekti se locirajo v bližino prometno obremenjenih cest in bližino sorodnih programov ter stran od stanovanjskih območij
– Predvideti funkcionalno logično postavitev posameznih objektov glede na njihovo funkcijo in povezanost.
– Celotna zasnova parkirišča naj bo enostavna in prometno varna.
Parkirni prostori za tovorna vozila
– izvedba asfaltna prevleka
– obremenitev na 10 t osnega pritiska
Večnamenski pritlični servisni objekt, ki lahko združuje:
– mehanična delavnica za tovorna in delovna vozila
– pralnica
– pralna ploščad 18 x 7 m
– upravni prostori
z sanitarijami max. P + 1M
– streha simetrična dvokapnica
– dovoljen je naklon streh
do 38 stopinj.
Začasni objekti niso dovoljeni
Zelene površine pas drevja po obodu
območja
Ograja dovoljena
– material ograje žično pletivo, les, jeklo,
ozelenjene, kombinirane
Oporni zidovi dovoljeni
– Material kamen, beton
(z ozelenitvijo)
14. OBMOČJE ŽELEZNIŠKE POSTAJE – IZ
14.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– transport ljudi in tovora,
– dejavnost skladiščenja izdelkov.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– dejavnost storitev in turizma,
– dejavnost obrambe in zaščite.
14.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– gradnja objektov in naprav za potrebe železniške postaje,
– nadomestna gradnja, adaptacije, rekonstrukcije ter rušenje obstoječih objektov za potrebe železniške postaje,
– vse vrste vzdrževalnih del na objektih in napravah,
– sprememba namembnosti za načrtovano osnovno namensko rabo,
– sprememba rabe objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin,
– postavitev urbane opreme,
– ureditev parkirišč,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite.
Posegi se izvajajo v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca železniške proge.
14.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev površin, objektov in naprav v prostor
Dovoljeno je svojstveno oblikovanje takih objektov. Vendar je kljub temu pri umeščanju teh objektov v prostor prvenstveno paziti na:
– Ustrezno orientacijo železniške postaje glede na bližino osrednjih dejavnosti ter bližino osrednjega avtobusnega postajališča.
– Predvideti postavitev posameznih objektov glede na njihovo funkcijo in povezanost.
– Celotna zasnova postavitve objektov naj bo enostavna in prometno varna.
Objekti železniške postaje:
– Komandni objekt, ki lahko združuje:
– prostor za prodajo vozovnic, čakalnico,
– prostore za osebje,
– sanitarije,
– skladiščne prostore,
– ločeni dovozi in dostopi za potnike, zaposlene ter za servisne in skladiščne dejavnosti,
– ločeni parkirni prostori za uporabnike in osebje; njihovo število se določi v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije,
– pomožni objekti, razen nadstreškov nad parkirnimi mesti, niso dovoljeni,
– začasni objekti niso dovoljeni.
Peroni morajo biti povezani s prehodi za pešce v nivoju.
Ograja dovoljena
– izvedba v stilu osnovnega objekta tako po obliki, materialu in izvedbi;
Oporni zidovi dovoljeni
– material kamen, beton
(z ozelenitvijo)
15. OBMOČJA ZA PRESKRBO Z NAFTO IN NAFTNIMI DERIVATI – EN
15.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– oskrba z naftnimi derivati in kurilnim oljem,
– oskrba z plinom za potrebe gospodinjstev.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– storitvene dejavnosti (avtopralnica, trgovina, gostinski obrat),
– skladiščenje (za potrebe osnovne rabe in dopolnilnih dejavnosti),
– dejavnost obrambe in zaščite.
15.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– gradnja in nadomestna gradnja objektov in naprav za namen preskrbe z nafto in naftnimi derivati,
– rekonstrukcije, adaptacije, rušitve obstoječih objektov za namen preskrbe z nafto in naftnimi derivati,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev urbane opreme,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite.
15.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev in oblikovanje površin, objektov in naprav v prostor
Pri umeščanju objektov za preskrbo z nafto in naftnimi derivati v prostor je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:
– gradnja objekta je možna le na terenu, ki je varen pred poplavami, visokimi talnimi vodami in erozijo (ne preveč nagnjen teren);
– predvideti je potrebno funkcionalno logično postavitev posameznih objektov glede na njihovo funkcijo in povezanost;
– celotna zasnova naj bo prometno varna;
– daljša stranica objekta naj bo vzporedna z cesto iz katere je priključek na nanj.
15.4 Merila, pogoji in usmeritve za oblikovanje objektov in naprav
Objekti bencinskega servisa vključujejo najmanj:
– prodajalno bencinskega servisa z javnimi sanitarijami in pomožnimi prostori ter
– pretakalno ploščad z nadstrešnico.
V sklopu prodajnega objekta ali samostojno je dovoljeno urediti še avtopralnico, skladiščne prostore ter gostinski lokal.
Prodajni objekt
– etažnost max. P (svetla višina 3 m)
– vhod v prodajalno na uvozni strani
– javni sanitarni prostori dostopni z zunanje strani
objekta
– vhod v gostinski lokal ločen od vhoda
v prodajalno
– dostop do avtopralnice preko krožne enosmerne
poti
Samostojni objekt za hrambo gospodinjskega plina v jeklenkah
– 5 m od gabaritov plinskega skladišča je prepovedana izvedba vtočnih jaškov ali drugih nezaščitenih eksplozijsko nevarnih elementov;
– med objektom in mejami, odprtinami in instalacijami mora biti ustrezna protipožarna razdalja;
– konstrukcija objekta mora biti protipožarno grajena.
Pretakalna ploščad naj se načrtuje in dimenzionira glede na kategorijo ceste na katero se bo bencinski servis priključeval, glede na obseg in vrsto prometa ter omrežje obstoječih bencinskih servisov. Dodatni pogoji:
– pretakalna ploščad mora obsegati poleg točilnih otokov še ploščad menjave olja in oskrbe z vodo in zrakom;
– podzemni rezervoarji se načrtujejo skladno z veljavno zakonodajo in predpisi s tega področja;
– nadstrešnica se oblikuje kot ravna streha z možnostjo modularnega sestavljanja z svetlobniki. Svetla višina pod njo je min. 5 m.
Zunanja ureditev obsega (najmanj):
– parkirne prostore za uporabnike in osebje bencinskega servisa,
– dovoz oziroma dostop s priključkom na javno cestno omrežje,
– urejene zelene površine.
V območju bencinskega servisa naj se promet uredi enosmerno. Izvedba:
– prometne površine
(razen pretek. površine) asfaltna izvedba,
dvignjeni robniki
– prometne površine
v območju vodotesen, olje
pretekanja goriv odporen beton
Pohodne površine v okolici objekta in prehodi med različnimi nivoji naj omogočajo dostop funkcionalno oviranim osebam in dostavi.
Zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi rastlinami po načrtu zunanje ureditve.
Pri lokaciji, izvedbi objekta in zunanji ureditvi se mora upoštevati zakone, pravilnike normative in standarde, ki veljajo za tovrstne objekte.
16. OBMOČJA ZA ČIŠČENJE VODA – OC
16.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– zbiranje, čiščenje in predelava odpadnih voda
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– dejavnost obrambe in zaščite.
16.2 Dovoljeni ukrepi v prostoru
– gradnja objektov in naprav za čiščenje in predelavo odpadnih voda,
– vzdrževanje (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme,
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme,
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme,
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme,
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dejavnosti, ki so dovoljene in ne motijo okolice,
– sprememba rabe objektov ali delov objektov,
– postavitev pomožnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja oziroma postavitev objektov, napeljav, naprav in opreme za zaščito ljudi in premoženja.
16.3 Merila, pogoji in usmeritve za umestitev objektov in naprav
– Program, velikosti in tehnološko – funkcionalne zahteve za območje čiščenja voda določajo njegovo umeščanje v prostor. Vendar je treba pri tem upoštevati naravne danosti lokacije in grajenega okolja predvsem z vidika primerne oddaljenosti od stanovanjskih, centralnih in športno rekreacijskih dejavnosti.
– Vse to velja tako za dopolnilno gradnjo, kot za novogradnje na nepozidanih površinah.
– Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti. Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati višino in namembnost načrtovanih objektov.
– Če so odmiki manjši od 7 m, je treba v idejni zasnovi oziroma idejnem projektu izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno mnenje mejašev oziroma upravljalca ceste.
Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.
16.4 Merila, pogoji in usmeritve za oblikovanje objektov in naprav
Posamezni komunalni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. Pomožni objekti morajo biti v oblikovalskem stilu osnovnega objekta, tako po obliki kot materialu in izvedbi.
Ograje
Izvedba ograj v smislu fizične zaščite ljudi in premoženja, v stilu osnovnega objekta, tako po obliki kot materialu in izvedbi.
17. RAZPRŠENA GRADNJA
17.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– bivanje v družinskih stanovanjskih hišah.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti stanovanjskega okolja:
– osnovna preskrba,
– storitvene dejavnosti,
– poslovne dejavnosti,
– prostočasne dejavnosti: igre, šport in rekreacija,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– obramba in zaščita.
17.2 Dovoljeni posegi na stavbnih zemljiščih
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na legalno zgrajenih objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava legalno zgrajenih objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve pozidave in so skladne z morfološkim vzorcem območja;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme, ki so skladne z morfološkim vzorcem območja,
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih objektov;
– urejanje zelenih in drugih odprtih površin;
– urejanje otroških in športnih površin;
– postavitev informacijskih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– gradnja oziroma postavitev ograj;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov napeljav, naprav in opreme za obrambo in zaščito.
Sprememba namembnosti ni dovoljena.
17.3 Merila, usmeritve in pogoji za umestitev in oblikovanje objektov
Zelene površine min. 20% prostih površin
Oblikovanje stanovanjskih objektov:
Po številu stanovanj:
– Enostanovanjske
– Dvostanovanjske (dvojčki, etažna lastniška stanovanja)
Po etažnosti objektov:
– K+P
– K+P+M
– K+P+1N
Zazidana površina min. 50 m2
max. 150 m2
Tlorisno razmerje objektov min. 1: 1,4
max. 1: 2
Dimenzije veljajo za fasadne zidove oziroma njihove vertikalne projekcije. Balkoni, lože, strešni napušči, odprta stopnišča se ne upoštevajo v zgoraj omenjenih vrednostih.
– Višina kolenčnega zidu
– K+P+1N max. 0,50 m
– K+P+M max. 0,80 m
– Streha nad osnovnim tlorisom simetrična dvokapnica
– Enokapne strehe niso dovoljene nad nobenim delom objekta.
– Smer slemena vzporedna z daljšo stranico
objekta
– Naklon strešin
(enak na vseh elementih
objekta) 38 – 45°
– Material ograj kamen, les, oblikovano
jeklo, ozelenjene,
kombinirane;
– Material opornih zidov kamen, beton
(z ozelenitvijo)
18. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – KI, K
18.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– kmetijska proizvodnja.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– oblike rekreacije na prostem, ki ne spreminjajo kvalitete kmetijskih zemljišč;
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
18.2 Dovoljeni posegi v območjih najboljših kmetijskih zemljiščih (KI) na gradbenih objektih, na prometni, komunalni in energetski infrastrukturi ter na sistemu zvez
– kmetijske prostorsko ureditvene operacije (agrarne operacije),
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje poljskih poti,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter postavitev ograje za fizično varovanje teh objektov, v kolikor razpoložljivega prostora izven območja najboljših kmetijskih zemljišč,
– nadomestna gradnja,
– postavitev spominskih objektov, informativnih in turističnih oznak,
– postavitev začasnih objektov in naprav,
– postavitev pomožnih kmetijskih objektov osebam, ki imajo status kmeta, pod pogojem, da funkcionalno zemljišče leži ob obstoječem stavbnem zemljišču domačije,
– sanacija peskokopov, gramoznic in drugih degradiranih površin v kmetijska zemljišča,
– izravnave in zasipavanje vrtač je prepovedano,
– postavitev enojnih kozolcev pod pogoji in s soglasjem kmetijske pospeševalne službe ter smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije in nadomestna gradnja, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente.
Na kmetijskih zemljiščih se lahko gradijo objekti in naprave ter izvajajo posegi ob predhodno pridobljenih pogojih in soglasju pristojnih služb za posamezne vrste objektov in naprav ter ob soglasju pristojne službe za področje kmetijstva.
Sprememba namembnosti objektov ni dovoljena. Ohranja se gozdno vegetacijo na kmetijskih zemljiščih (obvodna vegetacija, omejki, ostanki gozda, posamezna drevesa ipd.).
18.3 Dovoljeni posegi, poleg posegov, ki so dovoljeni na najboljših kmetijskih zemljiščih, v območjih drugih kmetijskih zemljiščih (K) na gradbenih objektih, na prometni, komunalni in energetski infrastrukturi ter na sistemu zvez
– obnova in širitev trajnih nasadov,
– ureditev zelenih, parkovnih in rekreacijskih površin na prostem za oblike rekreacije, ki ne spreminjajo kvalitete kmetijskih zemljišč in ne potrebujejo spremljajočih objektov;
– urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin (skladno s predhodnimi pogoji pristojne občinske službe),
– postavitev dvojnih kozolcev pod pogoji in s soglasjem kmetijske pospeševalne službe ter smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– novogradnja, nadomestna gradnja, adaptacije in rekonstrukcije objektov in naprav za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
Izjemoma so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih,
– novogradnja enostanovanjskega objekta, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije. Investitor mora izpolnjevati pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih.
18.4 Lokacija objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele lokacijske pogoje
– gradnja enostanovanjskih objektov za potrebe kmetov na način, da novozgrajeni stanovanjski objekt predstavlja strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– lokacija čim bližje naselja oziroma zaselka,
– objekt ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč,
– objekt ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),
– lokacija mora zagotavljati minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odpadnih voda),
– gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetovalcev je dovoljena na tistih zemljiščih, kjer to omogoča velikost parcele, zadostni odmiki od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.
Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse izjemne posege izdelati strokovno gradivo. Odločitev sprejme občinska služba za urbanizem na podlagi mnenj strokovnih služb. Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list. Izjemni posegi za potrebe kmetov, za katere je bila izdana lokacijska informacija pred sprejetjem tega odloka, se dokončajo na podlagi določil lokacijske informacije.
18.5 Gradnja na kmetijskih zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču.
19. OBMOČJA GOZDOV – GP, G
19.1 Namenska raba
Osnovna namenska raba prostora:
– gozdarstvo – gojenje, vzdrževanje in ohranjanje gozdnih sestojev.
Dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti:
– oblike rekreacije na prostem, ki ne spreminjajo kvalitete kmetijskih zemljišč,
– dejavnost lova, ribolova,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– dejavnost obrambe in zaščite.
19.2 Dovoljeni posegi v območjih gozdov s posebnim pomenom (GP) na gradbenih objektih, na prometni, komunalni in energetski infrastrukturi ter na sistemu zvez
– gozdno gospodarske ureditvene operacije,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav, ki so namenjeni gozdarstvu in so v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gozdnih cest, poti in vlak,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja, nadomestna gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter postavitev ograje za fizično varovanje teh objektov, v kolikor razpoložljivega prostora izven območij gozdov s posebnim namenom,
– nadomestna gradnja,
– postavitev spominskih objektov, informativnih in turističnih oznak,
– postavitev začasnih objektov in naprav,
– postavitev pomožnih gozdarskih objektov,
– sanacija peskokopov, gramoznic in drugih degradiranih površin v gozdna zemljišča,
– postavitev enojnih kozolcev,
– na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije in nadomestna gradnja, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente,
– pogozdovanje z uporabo avtohtonih vrst in vegetacije, ki je primerna rastišču,
– posegi, ki so predpisani v odloku o razglasitvi določenega območja za gozd s posebnim namenom.
Izjemoma so dovoljeni naslednji posegi: novogradnja, nadomestna gradnja, adaptacije in rekonstrukcije objektov in naprav za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah.
V gozdu s posebnim namenom je prepovedano vsako dejanje, ki bi zmanjševalo ekološko stabilnost in trajnost gozda ali vznemirjalo živalski svet oziroma ogrožalo funkcijo gozda, njegov obstoj in namen (npr. posegi preoblikovanja terena in uničenje talnega profila, uničenje ali poškodovanje dreves in podrasti, razdiranje mravljišč in podobno).
Za posege v gozd oziroma gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor. V postopek pridobivanja dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljena mora biti vključen tudi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, ki v skladu z veljavnim Zakonom o graditvi objektov izda projektne pogoje za poseg v prosto in soglasje k projektnim rešitvam.
V primeru gradnje enostavnega objekta v območjih gozdov je v skladu z veljavnim pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih prav tako potrebno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana.
19.3 Dovoljeni posegi na gradbenih objektih, na prometni, komunalni in energetski infrastrukturi ter na sistemu zvez
V območju gozdov – ostalih gozdnih zemljišč (G) so dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na območju gozdov s posebnim pomenom (GP) z dopolnitvami:
– dograditev objektov in naprav za lovsko, turistično, rekreacijsko dejavnost na prostem, ki ne spreminja kvalitete kmetijskih zemljišč in ne potrebuje spremljajočih objektov;
– izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje vplivov na okolje.
V gozdu in na gozdnih zemljiščih so prepovedani naslednji posegi:
– odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo,
– pogozdovanje negozdnih zemljišč,
– postavitev ograj na gozdnih površinah.
Območja urejanja za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi in za družbene dejavnosti, ki mejijo na območja gozdnih površin, je potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen, pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja oziroma min. 25 m.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah, predvsem to velja za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij. Dostope in dovoze do gozda je potrebno ohraniti oziroma jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. Prometnice, na katere so priključene transportne poti in omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna obračališča in začasna skladišča.
19.4 Gradnja na gozdnih zemljiščih, ki so v zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče
Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču.
IV. POSEBNA MERILA IN POGOJI
8.a člen
Območje, ki leži v pasu 50 m od železniške proge, je uvrščeno v IV. območje po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
Predvidena je dograditev javnega vodovodnega omrežja.
Za območja poselitve in predvidenih gradenj v okviru zazidalnih načrtov je v planski celoti Š9 Škofljica predvidena gradnja srednjetlačnega 1-4 barskega plinovodnega omrežja. Potek plinovod se prednostno načrtuje v sklopu javnih cestnih površin (pločniki ali cestni robovi).
Na območju TC Škofljica je predvidena gradnja novega TK omrežja. Predvidena je postavitev nove izdvojene enote telefonske centrale.
9. člen
Območje urejanja ŠSE 9/1 – Pleše
Energetska infrastruktura
V naselju Pleše so novogradnje in dopolnilne gradnje objektov dovoljene pod pogojem, da se zgradi novo transformatorsko postajo z 20 kV priklopnim daljnovodom oziroma na podlagi mnenja pristojne službe za oskrbo z električno energijo.
Ureditvena enota SE1/1 (stara oznaka 2A/1)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Novogradnje dovoljene
– Postavitev vzporedna s smerjo
plastnic
– Etažnost K+ P
K + P + M
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE1/2 (stara oznaka 2A/2, 2A/3)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Novogradnje dovoljene
– Postavitev vzporedna s smerjo
plastnic
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE4 (stara oznaka 2D/1, 2D/2)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1, SE4 z dopolnitvami:
– Vas Pleše je v seznamu kulturne dediščine kot naselbinska dediščina »-520193 Pleše – vas« ter etnološka dediščina »-510154 Pleše – domačija Pleše 11«.
– Etažnost K + P
K + P + M
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
9.a člen
Območje urejanja ŠDZ 9/1 Lekarna
Oznaka DZ (območje zazidalnega načrta)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako DZ z dopolnitvami:
– Etažnost K + P +1N
9.b člen
Območje urejanja ŠDI 9/1 Osnovna šola
Oznaka DI (območje zazidalnega načrta)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako DI, z dopolnitvami:
– Etažnost K + P + 1N
9.c člen
Območje urejanja ŠDC 9/1 Cerkev
Oznaka DC (stara oznaka 3A)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako DC z dopolnitvami:
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
9.d člen
Območje urejanja ŠLN 9/1 Kamnolom Pleše
Oznaka LN (stara oznaka: območje gozdnih zemljišč)
Za območje je predvidena izdelava lokacijskega načrta. Do sprejetja občinskega lokacijskega načrta so na območju dopustni posegi navedeni v skupnih merilih.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
10. člen
Območje urejanja ŠSE 9/2 Dole
Ureditvena enota SE 1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2)
Ureditvena enota SE 4 (stara oznaka 2D/1, 2D/2, 2D/3, 2D/4)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1, SE4 z dopolnitvami:
– Novogradnje dovoljene
– Etažnost K + P
K + P + M
– Postavitev vzdolžne
fasade vzporedno z dovozno cesto
– Sleme vzporedno z dovozno cesto
– Gradbena linija v območju križišča naj bo prirejena tako, da je znamenje vidno z vseh krakov križajočih se cest v razdalji min. 40 m.
Novogradnje in nadomestne gradnje v območju goste obcestne zidave:
– dozidave, nadzidave
v smeri proti cesti niso dovoljene
– pločnik:
– širina min. 0,8 m
– odmik objektov od roba pločnika min. 2,5 m
– vozišče:
– širina min 5,0 m
– Dozidave in nadzidave objektov ne smejo vplivati na bivalne pogoje okoliških objektov. (Lahko samo s pismenim dogovorom prizadetih strank). Spremembe namembnosti gospodarskih objektov oziroma njihovih delov v stanovanjske namene ne smejo predvideti takih rešitev, kjer bi bila možna samo severna orientacija za stanovanjske prostore (velja tudi za rekonstrukcije vseh objektov).
– Potrebno je sanirati obstoječe vodovodno omrežje ter ga navezati na centralni sistem.
– Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred posegom v prostor pridobijo pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine v smislu zagotavljanja prostorske in oblikovne enovitosti celotnega naselja.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
10.a člen
Območje urejanja ŠSP 9/2 Dole
Oznaka SP (stara oznaka 2A)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako SP z dopolnitvami:
– Etažnost K+P
K+P + M
– Potrebno je sanirati obstoječe vodovodno omrežje in ga navezati na centralni sistem.
10.b člen
Območje urejanja ŠPD 9/2 Proizvodna cona Reber
Oznaka PD (stara oznaka 8, R, 1. območje kmet. zemljišč)
Za območje je predvidena izdelava lokacijskega načrta. Do sprejetja občinskega lokacijskega načrta so na območju dopustni posegi navedeni v skupnih merilih.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
10.c člen
Območje urejanja ŠDV 9/2 Mali dom Barje
Oznaka DV (stara oznaka 1. območje kmet. zemljišč)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako DV.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
10.d člen
Območje urejanja ŠI 9/2 Avtocesta
Dovoljeni so posegi v prostor za potrebe avtoceste po programu upravljalca ceste. Upravljavec ceste o predvidenih gradbenih posegih predhodno seznani občinski svet:
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
11. člen
Območje urejanja ŠSE 9/3 Lanišče
Vodovod
Nad naseljem je potrebno zgraditi vodohran prostornine ca. 100 m3.
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Daljša stranica, sleme vzporedna s potekom
plastnic
– Svobodnejša postavitev/orientacija objektov je dovoljena v JV in V delu ureditvenega območja, kjer je postavitev vezana na funkcionalne zahteve in razpoložljivi prostor. Vsak poseg v prostor vasi Lanišče se mora izvajati izključno po navodilih pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za vse posege v območje vodovarstvenih pasov mora izvajalec upoštevati določila iz veljavnega predpisa o varstvu vodnih virov na območju Občine Škofljica.
Ureditvena enota SE4 (stara oznaka 2D/1)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1, SE 4 z dopolnitvami:
– Območje je na seznamu kulturne dediščine navedeno kot naselbinska dediščina pod oznako »-520131 Lanišče – vas«, kot umetnostno – zgodovinska dediščina je navedena pod oznako »-520154 Lanišče – cerkev sv. Uršule«;
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
12. člen
Območje urejanja ŠSE 9/4 – 1 Škofljica
Ureditvena enota SE1/1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Novogradnje dovoljene
– Daljša stranica/sleme vzporedna s potekom
plastnic
– Naklon strehe 25 – 35°
– Etažnost K + P + M
K + P + 1N
K + P + 1N + M
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE1/2 (stara oznaka 2A/6)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Novogradnje dovoljene
– Daljša stranica/sleme vzporedna s potekom
plastnic
– Naklon strehe 25–35°
– Etažnost K + P
K + P + M
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
12.a člen
Območje urejanja ŠSE 9/4-2 Škofljica
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A/7)
Za območje je predvidena izdelava lokacijskega načrta. Do sprejetja le-tega so na območju dopustni posegi navedeni s skupnih pogojih z dopolnitvami:
– Rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– Nadomestna gradnja objektov delov objektov na isti zazidalni površini, v obstoječih gabaritih,
– Postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve,
– Gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
12.b člen
Območje urejanja ŠSE 9/5 Škofljica
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno enoto SE1 z dopolnitvami in spremembami:
– Postavitev vzdolžne osi/fasade vzporedno
z dovozno cesto
– Odmik objektov od ceste na osnovi soglasja
Škof. – Grosuplje upravljalca ceste
13. člen
Območje urejanja ŠSE 9/6 Škofljica
Promet
– rekonstrukcija priključka ceste Ob pošti na Dolenjsko cesto in oprema z svetlobno signalizacijo,
– Tonijevo ulico in Ulico bratov Zakrajšek je dopustno povezati s peš potjo z Albrehtovo ulico. Potek peš poti se določi z urbanistično preveritvijo v soglasju s prizadetimi krajani.
Vodovod
– rekonstrukcija, obnova in širitev omrežja, objektov in naprav za preskrbo z pitno vodo,
– dogradi in obnovi se hidrantno omrežje.
Ureditvena enota SE1/1 (stara oznaka 1A/1, 2A/3, 2A/8, 2A/11, 3A/1, 5A/1)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Novogradnje stanovanjskih objektov na prostoru med novo Dolenjsko cesto in staro Dolenjsko cesto (vzporedna notranja cesta) niso dovoljene.
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Samostojni objekti z nestanovanjsko vsebino imajo lahko max. 250 m2 tlorisne površine ter imajo svojstveno zazidalno strukturo in svojstveno oblikovanje po skupnih merilih, pogojih in usmeritvah za ureditveno enoto z oznako SE3.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE1/2 (stara oznaka 2A, 2A/1, 2A/2, 2A/4, 2A/5, 2A/6, 2A/7, 2A/9, 9/1)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Tlorisno razmerje stanovanjskih
hiš (dolžina: širini) 1,2: 1 do 2: 1.
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Nadomestne gradnje morajo upoštevati postavitev v prostor, obliko, tlorisno razmerje (± 10%) in smer slemena odstranjenega objekta.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE2 (stara oznaka 2B/1, 2B/2, 2B/3, 2B/4, 3B/5)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1, SE 2 z dopolnitvami:
– Spremembe objekta (nadzidava, sprememba naklona strehe, …) so dovoljene v primeru, da se enak poseg izvrši na celem nizu ali najmanj na ½ niza.
– Nadomestne gradnje morajo upoštevati postavitev v prostor, tlorisno obliko, velikost (± 10%) in smer slemena odstranjenega objekta.
– Postavitev daljše
stranice/slemena vzporedno z linijo plastnic
– Naklon strehe 25–35°
Ureditvena enota SE3 (stara oznaka 2A/3, 2A/8, 2A/10, 3A/1, R)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE 1, SE 3 z dopolnitvami:
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
Dovoljeni so naslednji posegi:
– Izvajanje vseh vrst vzdrževalnih del (rednih, investicijskih in del v javno korist) na objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi;
– nadzidava in dozidava objektov delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov iz stanovanjske v poslovno, trgovsko ali storitveno dejavnost.
– Spremembe objekta (nadzidava, sprememba naklona strehe, …) so dovoljene v primeru, da se enak poseg izvrši na celem nizu ali najmanj na ½ niza.
13.a člen
Območje urejanja ŠSE 9/7 Škofljica
Ureditvena enota SE1/1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Orientacija vzdolžne osi (slemena) objektov – vzporedno z dovozno cesto.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE1/2 (stara oznaka 2A/3)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Orientacija vzdolžne osi (slemena) objektov – vzporedno z dovozno cesto.
– Etažnost K + P
K + P + M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
14. člen
Območje urejanja ŠSE 9/8 Škofljica
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5, 2A/6)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Novogradnje dovoljene
– Daljša stranica/sleme vzporedno z dovozno cesto
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
15. člen
Območje urejanja ŠSE 9/9 Škofljica
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5, 7F/1 del)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Novogradnje dovoljene
– Daljša stranica/sleme vzporedno z dovozno cesto
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
15.a člen
Območje urejanja ŠOC 9/9 Čistilna naprava
Oznaka OC (stara oznaka 7F/1)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako OC z dopolnitvami:
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
15.b člen
Območje urejanja ŠSE 9/10 Škofljica
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 4A/1)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Dovoljena je gradnja objektov drobnega gospodarstva in gradnja poslovno servisnih objektov.
– V lokacijski informaciji občinska urbanistična služba lahko določi izdelavo delne ali celotne študije vplivov na okolje za gradnjo objektov drobnega gospodarstva in gradnja poslovno servisnih objektov.
15.c člen
Območje urejanja ŠSV 9/10 Škofljica
Oznaka SV (stara oznaka 2A, ZN)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako SV.
15.d člen
Območje urejanja ŠSE 9/11 Klanec
Ureditvena enota SE1/1 (stara oznaka 2A/1, drugo kmetijsko zemljišče)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Daljša stranica/sleme vzporedno z dovozno cesto
Ureditvena enota SE1/2 (stara oznaka 2A/2, drugo kmetijsko zemljišče)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Daljša stranica/sleme vzporedno z dovozno cesto
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE1/3 (stara oznaka 2A/3, 2A/4)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– daljša stranica/sleme vzporedno z dovozno cesto
– Etažnost K+P+1N
K+P+1N+M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE1/4 (stara oznaka 2A/3, 2A/5, 2A/6, drugo kmetijsko zemljišče)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– daljša stranica/sleme vzporedno z dovozno cesto
– etažnost K + P
K + P + M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
16. člen
Območje urejanja ŠSE 9/12 Zalog
Vodovod
Vodovod: zgradi se vodohran prostornine ca. 100 m3 nad naseljem.
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A/1, 2A/2)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– V seznamu kulturne dediščine je pod etnološko dediščino zaveden št. »-520148 kozolec – toplar zahodno od ceste«. Vsi posegi v okolici tega objekta in na njem se izvajajo pod strokovnim vodstvom pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Novogradnje in dopolnilne gradnje so dovoljene pod pogojem, da se zgradi novo transformatorsko postajo z 20 kV priklopnim daljnovodom oziroma na podlagi soglasja pristojne službe za oskrbo z električno energijo.
– daljša stranica/sleme pravokotno z dovozno
cesto
– naklon strehe 38 – 45°
– dopolnilna kmetijska
dejavnost dovoljena
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
Ureditvena enota SE4 (stara oznaka 2D/1, 2D/2)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE, SE4 z dopolnitvami:
– Posebno pozornost je treba posvetiti obstoječi strukturi osrednjega jedra naselja vključno s celovito zasnovo domačij. Z oblikovanimi notranjimi dvorišči.
– Občinska služba za urbanizem lahko pred izdelavo posebnega dela projektne dokumentacije predpiše idejne zasnove objektov in njihovo umestitev v prostor, kot tudi mnenje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
16.a člen
Območje urejanja ŠSE 9/13 Škofljica
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A, drugo kmet. zemljišče)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Objekti so lahko prosto umeščeni v prostor tako glede na dovozno cesto kot tudi na orientacijo sosednjih objektov.
16.b člen
Območje urejanja ŠMP 9/14 Škofljica
Oznaka MP (stara oznaka 2A)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako MP z dopolnitvami:
– Dovoljeni so skupni izvozi na Dolenjsko cesto za več objektov.
– Etažnost K + P + M
K + P + 1N
K + P + 1N + M
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
16.c člen
Območje urejanja ŠSE 9/15 Lanišče
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A, drugo obm. kmet. zemljišč, gozdna zemljišča)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Daljša stranica/sleme vzporedno z dovozno cesto
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
16.d člen
Območje urejanja ŠSE 9/16 Boršt
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2A, gozdna zemljišča)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
17. člen
Območje urejanja ŠSE 9/17 Lisičje
Ureditvena enota SE1 (stara oznaka 2D)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako SE1 z dopolnitvami:
– Družinska stanovanjska gradnja je dopustna le na obrobju območja urejanja, izven vplivnega območja gradu Lisičje. Vsi posegi v prostor so dovoljeni na podlagi smernic pristojnih služb za varstvo narave in kulturne dediščine.
– Daljša stranica/sleme vzporedno z lokalno cesto
– Naklon strehe 38 – 45°
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
18. člen
Območje urejanja ŠMS 9/1 – 1 Škofljica
Oznaka MS (stara oznaka 4A/1, 4A/2, 3A/1, 2A/1)
Predlagamo, da se za območje sprejme občinski lokacijski načrt. Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako MS z dopolnitvami:
– Etažnost K + P + 1N
K + P + 1N +M
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
19. člen
Območje urejanja ŠMS 9/1 – 2 Škofljica
Oznaka MS (stara oznaka 3A, 4A)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako MS z dopolnitvami:
– Etažnost K + P
K + P + M
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
20. člen
Območje urejanja ŠZK 9/1 Pokopališče
Oznaka ZK (stara oznaka 9C)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako ZK z dopolnitvami:
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
21. člen
Območje urejanja ŠPD 9/1 Proizvodna cona Škofljica
Oznaka PD (stara oznaka 2A, 6A/1, 6A/2, 6A/3, 6A/4)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako PD z dopolnitvami:
– Stanovanjska novogradnja ni dovoljena
– Novogradnja posamičnih objektov dovoljena
– Max. gabarit K + P + M
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
– Glavna napajalna cesta priključek
iz ceste proti Igu
21.a člen
Območje urejanja ŠIP 9/1 Parkirišče za tovornjake
Oznaka IP (stara oznaka: 1. območje kmet. zemljišč)
Za območje je predvidena izdelava lokacijskega načrta. Do sprejetja občinskega lokacijskega načrta so na območju dopustni posegi navedeni v skupnih merilih.
– Za posege na območju, ki je v naravovarstvenih smernicah opredeljeno kot naravna vrednota in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
21.b člen
Območje urejanja ŠIZ 9/1 Železniška postaja Škofljica
Oznaka IZ
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditvene enote z oznako IZ z dopolnitvami:
– Etažnost K + P + 1N
– Parkirišče za osebne avtomobile od 10 PM
– Parkirišče za avtobuse do 5 PM
– Potrebno število parkirnih mest se določi v idejni zasnovi skladno s predpisi.
– Za posege na območju, ki je v kulturnovarstvenih smernicah opredeljeno kot kulturna dediščina in ožja in širša zavarovana območja je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojne službe.
22. člen
Območje urejanja ŠZS 9/1 Zelene površine
Oznaka ZS (stara oznaka 8A)
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za ureditveno območje z oznako ZS z dopolnitvami:
– Površine so namenjene športni dejavnosti na prostem in izgradnji športih objektov in naprav, športnih igrišč ter servisnih objektov.
– Gradnja pomožnih in začasnih objektov (le nadstreški nad parkirišči) ni dovoljena.
– Dopustne so tudi druge nemoteče dejavnosti (stanovanjska gradnja), na podlagi celovitega razvojnega programa in urbanistične rešitve, ki jo potrdi občinski svet.
– Pogoj za kakršnokoli gradnjo objektov je predhodno komunalno opremljanje zemljišča (dostop, vodooskrba, odvajanje odpadnih voda, elektro omrežje). V kolikor je gradnja večstanovanjska se mora zagotoviti še površine za zbiranje in sortiranje gospodinjskih odpadkov ter prometna ureditev celotnega območja s površinami pešce, kolesarje in parkiranje osebnih vozil (skladno z normativi).
– Za vse posege v območje vodovarstvenih pasov mora izvajalec upoštevati določila iz veljavnega predpisa o varstvu vodnih virov na območju Občine Škofljica.
23. člen
Območja kmetijskih in gozdnih zemljišč z oznakami:
ŠK 9/1, ŠK 9/2, ŠK 9/3, ŠK 9/4, ŠK 9/5 in ŠK 9/6;
ŠKI 9/1, ŠKI 9/2, ŠKI 9/3, ŠKI 9/4, ŠKI 9/5 in ŠKI 9/6;
ŠG 9/1, ŠG 9/2, ŠG 9/3 in ŠG 9/4;
ŠGP 9/1, ŠGP 9/2, ŠGP 9/3 in ŠGP 9/4:
Veljajo skupna merila, pogoji in usmeritve za območja urejanja z oznako K, KI, G in GP z dopolnitvami:
– v naselju Lisičje je treba zgraditi novo transformatorsko postajo s priklopnim 20 kV daljnovodom in nizkonapetostnim razvodom,
– treba je sanirati opuščene kamnolome na območju Babke in severno od naselja Lanišče,
– obseg ter čas eksploatacije in način sanacije za peskokop Pleše ŠLN 9/1 je treba določiti na podlagi predhodno izdelane strokovne rešitve,
– gozdni otok Jelšje ŠGP 9/3 naj se dolgoročno prepusti naravnemu razvoju,
– ohranjajo se gozdne povezave z Ljubljanskim barjem,
– ohranjajo se ostanki gozda v naselju Škofljica.
Posebni pogoji veljajo za območja:
1. ŠKI 9/7 in ŠG9/5
Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z oznako ŠKI 9/7 in gozdnih zemljišč z oznako ŠG 9/5 je dopustno urejanje zelenih površin za namen ohranjanja obstoječega stanja in urejanja prostora. Varujejo se pogledi na grad Lisičje. Dovoljena je postavitev:
– urbana oprema naravni materiali
(les, kamen), kovina
– steze za pešce pesek
– širina max. 2,5 m
– kolesarske steze pesek
– širina max. 2,5 m
2. ŠKI 9/8
Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z oznako ŠKI 9/8 je dopustno urejanje površin za namen rekreacije na prostem. Dovoljeni so posegi za ohranjanje obstoječega stanja. Večji posegi v teren, vodotok in poseki drevja niso dovoljeni. Dovoljena je postavitev / ureditev:
– urbana oprema naraven (les, kamen ipd.)
– rekreacijske poti pesek
– informacijske table, smerokazi dovoljeni.
3. ŠKI 9/9
Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z oznako ŠKI 9/9 je dopustno urejanje površin za namen rekreacije in sprostitev okoliških stanovalcev in prebivalcev Malega doma Barje. Dovoljeni so naslednji posegi:
– parkovne ureditve (uporaba le avtohtone vegetacije),
– ureditev sprehajalnih poti,
– ureditev počivališč s pripadajočo opremo (klopi, ograje ipd.),
– ureditev manjše večnamenske odprte površine za rekreacijo in prireditve,
– vzdrževalna dela na objektih, delih objektov, napeljavah, napravah in opremi,
– postavitev urbane opreme (koši za smeti, ulične svetilke, ograje ipd.),
– urejanje za potrebe funkcionalno oviranih ljudi;
Oblikovanje in umestitev posameznih dejavnosti v prostor naj sledi prepoznanemu vzorcu v prostoru (parcelacija, vodotoki, melioracijski jarki, mejice, barjanska vegetacija).
4. ŠKI 9/10
Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z oznako ŠKI 9/10 je dopustno urejanje površin za namen občinskega športnega parka za rekreacijo na prostem, ki zadovoljuje potrebe otrok vseh starostnih skupin ter odraslih. Program vključuje:
– otroško igrišče
– balinišče,
– sprehajalne, kolesarske in tekaške poti,
– odprte travnate površine,
– prostori za druženje, počivališča.
Program se dopolnjuje in usklajuje z dejavnostmi, ki so predvidene v okolici (predvidene športne površine ob osnovni šoli, planirane površine za rekreacijo in otroško igro v sklopu ZN za večstanovanjsko naselje ŠSV 9/10 ter območje za rekreacijo v naravnem okolju na območju najboljših kmetijskih zemljišč ŠKI 9/8).
V. KONČNE DOLOČBE
24. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Občini Škofljica,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostavi Vič–Rudnik.
25. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
26. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00207-11/2005(2)
Škofljica, dne 24. avgusta 2005.
Župan
Občine Škofljica
dr. Jože Jurkovič l. r.
PRILOGA 1
Šifrant starih in novih oznak ureditvenih enot
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|Stara oznaka |Nova oznaka |Naziv območja |Ureditvene |Način |
| | | |enote/oznake |urejanja |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/1 |ŠSE 9/1 |Pleše |SE 1/1, SE |PUP-d |
| | | |1/2, SE 4, | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VO 9/1 |ŠMS 9/1 – 1 |Škofljica |MS |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VO 9/2 |ŠMS 9/1 – 2 |Škofljica |MS |ZN |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/10 – 1 del |ŠDZ 9/1 |Lekarna |DZ |ZN |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/10 – 1 del |ŠDI 9/1 |Osnovna šola |DI |ZN |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VM 9/1 del, 2. |ŠDC 9/1 |Cerkev |DC |PUP-d |
|kmet. Obm. | | | | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VM 9/1 del |ŠZK 9/1 |Pokopališče |ZK |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VR 9/1 |ŠZS 9/1 |Zelene površine |ZS |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VP 9/1 |ŠPD 9/1 |Proizvodna cona |PD |ZN |
| | |Škofljica | | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|1. kmet. |ŠIP 9/1 |Parkirišče za |IP |Obln |
|zemljišče | |tovornjake | | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|1. kmet. zemlj.,+ |ŠIZ 9/1 |Železniška postaja |IZ |PUP-d |
|gozd | | | | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|gozd |ŠLN 9/1 |Kamnolom Pleše |LN |Obln |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/2 – 1 |ŠSE 9/2 |Dole |SE 1, SE 4 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/2 – 2 |ŠSP 9/2 |Dole |SP |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|1. kmet. zemlj.,+ |ŠPD 9/2 |Proizvodna cona |PD |Obln |
|gozd | |Reber | | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|1. kmetijsko |ŠDV 9/2 |Mali dom Barje |DV |PUP-d |
|zemljišče | | | | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VT 9/2 |ŠI 9/2 |Avtocesta | |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/3 |ŠSE 9/3 |Lanišče |SE 4, SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/4 del |ŠSE 9/4 – 1 |Škofljica |SE 1/1, SE |PUP-d |
| | | |1/2 | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/4 del |ŠSE 9/4 – 2 |Škofljica |SE 1 |Obln |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/5 |ŠSE 9/5 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/6 |ŠSE 9/6 |Škofljica |SE 1/1, SE |PUP-d |
| | | |1/2, SE 2, | |
| | | |SE 3 | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/7 |ŠSE 9/7 |Škofljica |SE 1/1, |PUP-d |
| | | |SE 1/2 | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/8 |ŠSE 9/8 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/9 del |ŠSE 9/9 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/9 del |ŠOC 9/9 |Čistilna naprava |OC |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/10 – 2 |ŠSE 9/10 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/10 – 1 |ŠSV 9/10 |Škofljica |SV |ZN |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/11 |ŠSE 9/11 |Klanec |SE 1/1, SE |PUP-d |
| | | |1/2, SE 1/3, | |
| | | |SE 1/4 | |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/12 |ŠSE 9/12 |Zalog |SE 1, SE 4 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/13 |ŠSE 9/13 |Škofljica |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/14 |ŠMP 9/14 |Škofljica |MP |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/15 |ŠSE 9/15 |Lanišče |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/16 |ŠSE 9/16 |Boršt |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
|VS 9/17 |ŠSE 9/17 |Lisičje |SE 1 |PUP-d |
+------------------+-------------+-------------------+-------------+----------+
Priloga 2
Projektna dokumentacija za predvideno dograditev javnega
kanalizacijskega sistema, ki odvaja odpadno vodo na čistilno napravo
Škofljica:
– projekt PGD/PZI št. 30-361-00-2003: Izgradnja komunalne
infrastrukture na območju stanovanjske soseske VS 9/19 Škofljica,
izdelovalca Hidroinženiring d.o.o., – arhivska št. 5498,
– projekt PDG/PZI št. 40-212-00-2000: Vodovod in kanalizacija novo
Lanišče, maj 2001, izdelovalca Hidroinženiring d.o.o., – arhivska št.
5417,
– projekt PGD/PZI št. 40-157-00/99/K: Gradnja sanitarne in meteorne
kanalizacije po dovozni poti Ceste ob Barju VS 9/8 Škofljica, oktober
1999, izdelovalca Hidroinženiring d.o.o., – arhivska št. 5317,
– projekt PGD/PZI št. 165/97: Sekundarni vodovod in kanalizacija po
dovozni cesti v VS 9/8 Škofljica, marec 1997, izdelovalca KONO d.o.o. –
arhivska št. 5203,
– PR št. 2510K: Izgradnja vodovoda in kanalizacije za območje R
zazidalnega otoka VS 9/3 – Lanišče, november 1999, JP Vodovod –
Kanalizacija,
– PR št. 2623K, 1944V: Izgradnja kanalizacije in obnova vodovoda za
naselje Za žago, avgust 1998, JP Vodovod – Kanalizacija,
– programska rešitev št. 2629K: Izgradnja kanalizacije v naselju Zalog
pri Škofljici, VS 9/12, JP Vodovod – kanalizacija d.o.o., september 1998,
– projektna naloga za PGD/PZI št. 2751K, 2069V: Prestavitev vodovoda
in kanala za odvod odpadne komunalne vode, zaradi spremembe ZN za
morfološko enoto 5A v območju urejanja VS 9/10–1- Škofljica, JP Vodovod –
kanalizacija d.o.o., oktober 2000,
– projektna naloga za PGD/PZI št. 2759K, 1890/1V: Obnova vodovoda in
izgradnja kanala za odvod odpadne komunalne vode na Škofljici zaradi
rekonstrukcije ceste Ob pošti VS 9/6, JP Vodovod – kanalizacija d.o.o.,
april 2001,
– idejna rešitev št. 618/01: Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
obrtno podjetniške cone VP 9/1 in VO 9/2 – Škofljica, april 2001, KONO
d.o.o – arhivska št. 5449.
Za izgradnjo povezovalnega kanala sta izdelana dva projekta in sicer:
– PN št. 2854K: Izgradnja povezovalnega zbiralnika Lavrica –
Škofljica, januar 2004, JP Vodovod – Kanalizacija,
– idejni projekt št. 6K374: Povezovalni zbiralnik Škofljica – Lavrica
– Rudnik, februar 1997, izdelovalca IEI d.o.o. Maribor – arhivska št.
5186.
Projektna dokumentacija za predvideno dograditev javnega vodovodnega
omrežja:
– projektna naloga št. 1713V, 2417K: Odvajanje sanitarnih in meteornih
vod ter vodooskrba na območju RS 5 – Lavrica, JP Vodovod – Kanalizacija,
oktober 1994,
– PGD št. 165/97: Sekundarni vodovod in kanalizacija – Cesta ob Barju
v VS 9/8 Škofljica, KONO d.o.o., marec 1997,
– projekt št. 1721/1V, 2285/1K: Problematika oskrbe z vodo, odvoda in
čiščenja odpadne vode v občinah Ig in Škofljica, JP Vodovod –
Kanalizacija, september 1997,
– programska rešitev št. 1890V: Sanacija vodovoda za višjo tlačno cono
v Pevčevi dolini VS 9/6, JP Vodovod – Kanalizacija, november 1997,
– programska rešitev št. 1944V, 2623K: Izgradnja kanalizacije in
obnova vodovoda za naselje Za žago, Škofljica, JP Vodovod – kanalizacija
d.o.o., avgust 1998,
– PGD/PZI št. 420/00: Vodovod v k.o. Lanišče pri gostilni “Strah”,
KONO d.o.o., september 1999,
– PGD/PZI št. 40-157-00/99/V: Gradnja sekundarnega vodovoda Škofljica
– Cesta ob Barju, VS 9/8 Škofljica, Hidroinženiring d.o.o., november 1999,
– programska rešitev št. 1809V, 2510K: Izgradnja vodovoda in kanala za
območje “R” zazidalnega otoka VS 9/3 – Lanišče, JP Vodovod – kanalizacija
d.o.o., november 1999,
– projektna naloga za PGD/PZI št. 2069V, 2751K: Prestavitev vodovoda
in kanala za odvod odpadne komunalne vode, zaradi spremembe ZN za
morfološko enoto 5A v območju urejanja VS 9/10–1- Škofljica, JP Vodovod –
kanalizacija d.o.o., oktober 2000,
– programska rešitev št. 2124V, 2796K: Izgradnja kanala in vodovoda na
območju urejanja VS 9/10-1 (ME 1A in 2B) – Škofljica, JP Vodovod –
Kanalizacija, dec. 2001,
– programska rešitev št. 2124/1V: Izgradnja vodovoda na območju
urejanja VS 9/10-1 Škofljica – dopolnitev projekta 2124V, JP Vodovod –
Kanalizacija, nov. 2002,
– idejna projekt št. 618/01: Vodovodno in kanalizacijsko omrežje
obrtno podjetniške cone VP 9/1, VO 9/2 Škofljica, KONO d.o.o., april 2001,
– PGD/PZI št. 7278: Poslovno obrtna cona (POC) Škofljica – komunalna
oprema – vodovod, Projekt d.d. Nova Gorica, okt. 2003 (v revizijskem
postopku),
– analiza št. 2223V, 2898K: Pregled lokalnih vodovodnih in
kanalizacijskih sistemov na območju družbenic holdinga Ljubljana, JP
Vodovod – Kanalizacija, avg. 2004.
