Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl US, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 14. in 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99), 16. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS. št. 98/00, 5/03) in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 39/99, 91/00, 102/00, 65/03 in 123/04) so občinski sveti Občine Brežice na 19. seji dne 27. 6. 2005, Občine Krško na 30. seji dne 23. 6. 2005 in Občine Sevnica na 22. seji dne 27. 7. 2005 sprejeli

S tem odlokom Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica uskladijo delovanje javnega zavoda Posavski muzej Brežice (v nadaljnjem besedilu: muzej) z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), urejajo njegov status, razmerja med ustanovitelji in muzejem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja muzeja.
Ustanovitelji muzeja so Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica. Ustanoviteljske pravice in obveznosti ustanoviteljev izvaja župan Občine Brežice razen tistih, za katere je v odloku drugače določeno.

Muzej je pravni naslednik Posavskega muzeja Brežice, s sedežem na Cesti prvih borcev 1, 8250 Brežice, katerega ustanoviteljice so Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica (Uradni list RS, št. 7/98).
Muzej je bil ustanovljen 26. junija 1949, ko je ustanoviteljske pravice in obveznosti financiranja prevzel Okrajni ljudski odbor Krško. Leta 1958 je prešel muzej iz pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v pristojnost Skupščine občine Brežice, ki je prevzela tako ustanoviteljske pravice kot obveznosti financiranja. Prvi statut muzeja je bil sprejet 26. junija 1958. V register muzejskih zbirk pri Svetu za kulturo in prosveto Ljudske republike Slovenije je bil vpisan 30. avgusta 1961. Po sprejetju Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine so v letu 1982 skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica sprejele odločbe o ustanovitvi muzeja (Odločba o ustanovitvi Posavskega muzeja v Brežicah št. 022-9/82 z dne 21. 10. 1982 in Odločba o ustanovitvi Posavskega muzeja v Brežicah št. 022-15/82-1 z dne 3. 11. 1982). Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) so občinski sveti občin Brežic, Krško in Sevnica sprejeli Odlok o ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice (Uradni list RS, št. 7/98 z dne 30. 1. 1998).

Poslanstvo muzeja je trajno in nemoteno izvajanje muzejske dejavnosti v skladu z Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00). Dejavnost izvaja za področja likovne umetnosti, arheologije, etnologije, tehnike, umetne obrti in zgodovine, izvaja pa tudi restavratorsko dejavnost. Dejavnost opravlja za vsa obdobja zgodovine od najstarejših do najnovejših časov. Pri uresničevanju poslanstva sodeluje s Pokrajinskim muzejem Celje in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki ter po potrebi z drugimi muzeji v Sloveniji in tujini.

Ime: Posavski muzej Brežice.
Sedež: Cesta prvih borcev 1, 8250 Brežice.
Muzej lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljev.
Muzej je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določata Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in ta odlok.
Muzej je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Muzej je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Krškem pod registrsko številko 1/142/00 z dne 23. 8. 1994.

Muzej ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. Na sredini pečata je historični grb mesta Brežic, na obodu pečata pa napis Posavski muzej Brežice.
Muzej ima tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.
Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in občanom.
Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.

Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja, ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.

Muzej zastopa in predstavlja direktor.
Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec muzeja, ki ga pooblasti direktor.

Organizacija dela v muzeju se uredi s Pravilnikom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest muzeja.
Odpiralni čas muzeja se določi v skladu s Pravilnikom o strokovnih, prostorskih in tehničnih pogojih za izvajanje javne službe na področju varstva kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Glede na namen, zaradi katerega je muzej ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naloge:
– skrb za premično dediščino v muzeju in izven njega,
– skrb za zbirke, ki so v upravljanju muzeja izven matične hiše,
– evidentiranje – opravljanje terenske topografije za premično dediščino,
– zbiranje – v skladu s strokovnimi opredelitvami ali opredeljeno zbiralno politiko se izmed evidentiranega gradiva opravi izbor gradiva, ki bo v nadaljnjih postopkih pridobil status premične kulturne dediščine,
– dokumentiranje – vnos podatkov o izbranem gradivu v akcesijsko knjigo,
– obdelovanje – inventarizacijo predmeta: pridobitev čim večjega števila podatkov o času, vsebini in stanju predmeta,
– vodenje registra premične dediščine,
– preučevanje – primerjalni študij predmeta, uvrstitev v zbirke in kategorizacija,
– varovanje – zaščitno zavarovanje (konservacija), predlogi za posege, dokumentacija postopka zavarovanja posega,
– hranjenje – deponiranje gradiva v skladu z mednarodnimi normativi in standardi, razporeditev pridobljenih predmetov v depo,
– vodenje inventarnih knjig za premično dediščino, ki je v upravljanju muzeja, in evidenc premične dediščine izven njega za območje občin, ki jih pokriva s svojo dejavnostjo.
– priprava strokovnih predlogov za razglasitev premične dediščine izven muzejskih zbirk,
– priprava letnih poročil o izvajanju javne službe, ki jih posredujejo Muzejskemu svetu pri Upravi RS za kulturno dediščino,
– raziskovanje predmetov ali skupin predmetov v časovnem in vsebinskem okviru,
– predstavljanje pridobljenega gradiva javnosti,
– posredovanje informacij o kulturni dediščini zainteresiranim javnostim, zagotavljanje dostopnosti do gradiva, popularizacijski program,
– srednjeročni in dolgoročni programi varovanja in prezentiranje premične dediščine,
– evidentiranje premične kulturne dediščine po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja na spomenikih, ki so v lasti lokalnih skupnosti in niso v upravljanju drugega muzeja lokalnega pomena,
– opravlja druge storitve, ki dopolnjujejo osnovno muzejsko dejavnost.
Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja muzej tudi naslednje naloge:
– sodeluje z drugimi zavodi, društvi ter posamezniki, ki v okviru svoje dejavnosti sami pripravljajo zbirke, razstave, in druge oblike predstavljanja kulturne dediščine ter jim strokovno pomaga,
– pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in podobno,
– daje posameznikom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju kulturne dediščine,
– razvija pri ljudeh zavest o pomenu kulturne dediščine in njenega varstva,
– sodeluje pri delu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, izdaja in zalaga publikacije, ki izhajajo iz muzejske dejavnosti ali so tej dejavnosti namenjene,
– prodaja muzejske publikacije, razglednice, replike muzejskih predmetov in podobno,
– organizira in izvaja kulturne prireditve,
– omogoča izvajanje javnih kulturnih programov oziroma projektov drugim izvajalcem s področja kulture tako, da zagotavlja ustrezno pripravljene prostore, ki so namenjeni izvedbi programov oziroma projektov, na podlagi predhodnega dogovora in v okviru prostorskih, kadrovskih in materialnih pogojev muzeja,
– skrbi in zagotavlja tekoče vzdrževanje objekta, ki ga upravlja,
– omogoča izvajanje porok v za to namenjenih prostorih objekta,
– opravlja druge naloge glede na potrebe ustanoviteljev in drugih občin, katerih teritorij muzej s svojo dejavnostjo pokriva, na podlagi posebnih dogovorov.

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih muzej opravlja, so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
– 22.110 izdajanje knjig,
– 22.150 drugo založništvo,
– 52.486 trgovina na drobno z umetniškimi izdelki,
– 52.500 trgovina na drobno z rabljenim blagom,
– 52.630 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
– 70.20 dajanje lastnih nepremičnin v najem.
– 73.302 raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
– 74.832 fotokopiranje in drugo razmnoževanje,
– 74.841 prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
– 80.422 drugo izobraževanje, d. n.,
– 91.330 dejavnost drugih organizacij,
– 92.31 umetniško ustvarjanje in poustvarjanje,
– 92.32 obratovanje objektov za kulturne prireditve,
– 92.51 dejavnost knjižnic in arhivov,
– 92.52 dejavnost muzejev, varstvo kulturne dediščine.

Muzej se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zveze in druga strokovna združenja.

Organa muzeja sta:
– direktor,
– svet muzeja.

Direktor organizira delo muzeja, ga zastopa, predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela muzeja.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktorja imenujejo in razrešujejo občinski sveti Občine Brežice, Občine Krško in Občine Sevnica na podlagi javnega razpisa, ki ga izpelje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice, in sicer po pridobitvi mnenja sveta muzeja. Poleg javnega razpisa lahko župan Občine Brežice, v imenu ustanoviteljev muzeja, povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po izboru ustanoviteljev.
Če svet muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta muzeja njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Javni razpis za direktorja muzeja se objavi v roku 6 mesecev pred iztekom mandata.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki pozna področje dela muzeja in ima vodstvene sposobnosti in izpolnjuje naslednje pogoje:
– je državljan Republike Slovenije,
– ima univerzitetno izobrazbo ene izmed strok zastopanih v dejavnosti muzeja,
– ima najmanj 8 let delovne dobe,
– izkazuje znanje slovenskega jezika in aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika,
– ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delih.
Kandidat mora predložiti program dela muzeja za mandatno obdobje.

Direktor opravlja naloge poslovnega in programskega vodenja. Naloge direktorja so:
– organizira delo muzeja,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela in finančni načrt,
– sprejema Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v muzeju,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem muzeja,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje muzeja,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo muzej ima,
– pripravi zaključni račun,
– pripravlja finančni načrt,
– organizira in vodi strokovno delo,
– odgovarja za strokovno vodenje muzeja,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– skrbi za sodelovanje muzeja z okoljem,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
– izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejema svet muzeja,
– skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja muzeja,
– sprejema sklepe o hrambi in uporabi pečatov muzeja ter določi delavce, ki so odgovorni zanje,
– seznanja zaposlene o sprejetih odločitvah, sklepih in drugih zadevah, ki so povezani z delovanjem muzeja,
– pripravi pravila muzeja,
– opravlja druge naloge v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in desete alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet muzeja.

Pooblastila direktorja:
V pravnem prometu zastopa in predstavlja direktor muzej neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:
– pogodb o investicijah, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima muzej v upravljanju, h katerim je potrebno pridobiti soglasje lastnika,
– pogodb, s katerimi se oddaja del objekta v najem za opravljanje drugih dejavnosti, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta, Občine Brežice,
– v primerih, ko zakon določa omejeno razpolaganje z muzejskim gradivom.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu s Pravilnikom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, če:
– direktor sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih muzeja ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta muzeja ali ravna v nasprotju z njimi,
– direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči muzeju večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti muzeja,
– se bistveno spremeni dejavnost, zaradi katere je muzej ustanovljen, ali se prenese ustanoviteljstvo, v skladu z zakonom.
Direktorja razrešujejo občinski sveti Občine Brežice, Občine Krško in Občine Sevnica s sklepi.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi direktorja je potrebno pridobiti mnenje sveta muzeja ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 30 dni izjavi.
Če svet muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je bilo mnenje dano oziroma, da je mnenje pozitivno.

Svet muzeja imenuje vršilca dolžnosti v primeru, če:
– direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja direktorja,
– je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran.
Svet muzeja imenuje vršilca dolžnosti do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.

Svet muzeja sestavlja 9 članov, in sicer:
– štirje predstavniki ustanoviteljev,
– trije predstavniki delavcev muzeja,
– dva predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Predstavnike ustanoviteljev imenujejo izmed strokovnjakov s področja dela muzeja, financ in pravnih zadev občinski sveti Občine Brežice, Občine Krško in Občine Sevnica in sicer Občina Brežice dva, Občina Krško in Občina Sevnica pa po enega predstavnika.
Od predstavnikov delavcev muzeja se imenujeta dva predstavnika izmed strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je muzej ustanovljen, en pa izmed vseh delavcev muzeja. Volitve delavcev ureja poseben akt, ki ga sprejme zbor delavcev muzeja v skladu s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na podlagi javnega poziva, v soglasju z županoma Občine Krško in Sevnica, župan Občine Brežice na predlog društev občin ustanoviteljic.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Mandat članov sveta muzeja traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Mandat začne teči z dnem konstituiranja sveta muzeja. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja o poteku mandatov članov sveta 90 dni pred potekom mandata članom sveta muzeja, ki jih imenujejo Občinski sveti in župani.
Prvo, konstitutivno sejo sveta, skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju članov oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev v svet muzeja.
Svet muzeja sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet muzeja sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Podrobnejše delovanje uredi svet muzeja s poslovnikom.
Član sveta muzeja je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– umre,
– se neopravičeno ne udeleži sej trikrat zaporedoma,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in če predstavniki ustanoviteljev ne ravnajo v skladu z navodili ustanoviteljev,
– ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Člana sveta muzeja, ki je predstavnik delavcev muzeja, razreši oziroma odpokliče organ, ki je pristojen za imenovanje oziroma izvolitev, na predlog direktorja ali sveta muzeja. Odpoklic člana sveta, predstavnika delavcev muzeja, ureja poseben akt, ki ga sprejme zbor delavcev v skladu s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Naloge sveta muzeja:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja muzeja,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje muzeja,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela in finančnemu načrtu, Pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, k drugim aktom, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem muzeja ter k zavodski kolektivni pogodbi, če jo muzej ima, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– oblikuje mnenje ob imenovanju in razrešitvi direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– spremlja in ocenjuje delovanje muzeja in politiko njenih ustanoviteljev,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje direktorju in ustanoviteljem druge pobude v zvezi z delovanjem muzeja,
– sprejema pravila muzeja in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v pravilih,
– sprejema zaključni račun muzeja,
– sprejema letno poročilo,
– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem muzeja,
– odloča o ugovorih in pritožbah delavcev muzeja kot drugostopenjski organ,
– opravlja druge naloge, ki zadevajo poslovanje in delovanje muzeja.

Muzej upravlja z objektom na Cesti prvih borcev 1, Brežice, in vso opremo, v katerem oziroma s katero izvaja svojo dejavnost. Nepremično premoženje, s katerim upravlja muzej in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je last Občine Brežice. Osnovna sredstva, potrebna za izvajanje javne službe, določene v 9. členu tega odloka, so solastnina ustanoviteljev, in sicer v deležih financiranja posameznih ustanoviteljev, ki bo določeno z medsebojno pogodbo, pripravljeno na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Muzej upravlja tudi z vsemi inventariziranimi muzejskimi zbirkami.
Med nepremičnine, ki so del javne kulturne infrastrukture, s katerimi muzej upravlja in so last Občine Brežice, spadajo naslednje parcelne številke: 1252/1, 1253, 1254, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262/1, 1262/2, 1263, vse k.o. Brežice.
Muzej je dolžan uporabljati in upravljati premoženje iz tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Muzej pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna ustanoviteljev v skladu s 129. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in na osnovi programa dela in letnega izvedbenega načrta po postopku, določenim v Pravilniku o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 96/02). Osnova za izračun sredstev za izvajanje javne službe so:
– splošni stroški delovanja,
– stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom,
– programski materialni stroški,
– stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme.
Sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin zagotavlja lastnica, Občina Brežice, sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup ostalega premoženja v upravljanju muzeja pa se zagotavljajo v okviru financiranja javne službe v deležih, določenih v medsebojni pogodbi, pripravljeni na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Poleg sredstev ustanoviteljev pridobiva sredstva tudi iz drugih javnih virov, kot npr. državnega proračuna, itd.
Sredstva lahko pridobiva tudi iz nejavnih virov, kot:
– z vstopninami,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili, in iz drugih zakonitih virov.

Muzej samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
Muzej ločeno izkazuje ustvarjene prihodke in odhodke iz dejavnosti javne službe in iz sredstev tržne dejavnosti.
Prihodki iz nejavnih virov, ki jih muzej pridobiva pri opravljanju dejavnosti, ki šteje v javno službo, so:
– članarine,
– vstopnine,
– kopiranje arhivskega gradiva,
– povračila stroškov uporabe javnih kulturnih dobrin za namene izvajanja javnih kulturnih programov oziroma projektov,
– prodaja katalogov,
– druga nadomestila in darila.
Med prihodke iz tržne dejavnosti, ki niso neposredno vezani na opravljanje javne službe, štejejo:
– prodaja spominkov,
– oddaja kulturnih dobrin v najem drugim.
Morebitni presežek prihodkov nad odhodki muzej nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti ter investicijsko vzdrževanje in nakup opreme.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odločajo ustanovitelji na predlog direktorja, h kateremu direktor predhodno pridobi soglasje sveta muzeja.
Del presežkov prihodkov nad odhodki, ki ga muzej ustvari na trgu, lahko uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev muzeja, v skladu z Odlokom o enotnih izhodiščih za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih (Uradni list RS, št. 2/99).
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odločajo ustanovitelji na predlog direktorja, h kateremu direktor predhodno pridobi soglasje sveta muzeja.
Če je primanjkljaj nastal zaradi preveč izplačanih plač, krije muzej primanjkljaj iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem plač.
Če ustanovitelji ne krijejo primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov sredstev, s katerim upravlja muzej.

Muzej je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Muzej odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga kot s svojo lastnino.

Muzej prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanoviteljev.

Lastnina premoženja, s katerim muzej upravlja, je določena v 21. členu tega odloka. S premičnim premoženjem – osnovnimi sredstvi za izvajanje javne službe določene v 9. členu tega odloka, upravlja muzej samostojno, z muzejskimi zbirkami po predhodnem soglasju vseh ustanoviteljev ter z nepremičninami po predhodnem soglasju lastnika – Občine Brežice.

Za obveznosti muzeja subsidiarno odgovarjajo ustanovitelji do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljev za delovanje muzeja.
Ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti muzeja iz naslova drugih dejavnosti, ki jih muzej opravlja za morebitne druge naročnike.

Svet muzeja se konstituira najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravlja nujne naloge obstoječi svet muzeja, ki mu s konstituiranjem novega sveta poteče mandat.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Rok za sprejem Pravil muzeja je štiri mesece od uveljavitve tega odloka.
V roku 30 dni od uveljavitve tega odloka sprejme zbor delavcev v skladu s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju poseben akt, ki ureja volitve in odpoklic delavcev v svetu muzeja.

Določbe prvega odstavka 22. člena tega odloka, ki se nanašajo na financiranje muzeja, se pričnejo uporabljati po sprejetju zakona, ki bo uredil financiranje občin v skladu s 129. in 131. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice (Uradni list RS, št. 7/98 z dne 30. 1. 1998).

Direktor poskrbi za vpis na podlagi tega odloka v sodni register.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.