Na podlagi 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) in za izvrševanje 24. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 37/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet

Ta pravilnik določa ukrepe za izogibanje trčenju na morju, kot so pravila za plovbo in manevriranje, za luči in znamenja, zvočne in svetlobne signale, dopolnilne signale za plovila, ki ribarijo, in posebna pravila v pristaniščih Republike Slovenije.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
a) »plovilo« pomeni vsako plovilo, vključno s plovili, ki pri plovbi ne izpodrivajo vode, WIG plovili in hidroavioni, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabiti kot sredstvo za prevoz po vodi;
b) »plovilo na mehanski pogon« pomeni vsako plovilo, ki ga poganja stroj;
c) »jadrnica« pomeni vsako plovilo, ki pluje na jadra, pod pogojem, da pogonski stroj, če je na njej vgrajen, ni v uporabi;
č) »plovilo, ki ribari,« pomeni vsako plovilo, ki lovi ribe z mrežami, potegalkami, vlečnicami ali drugim ribiškim priborom, ki omejuje možnost manevriranja, razen plovila, ki ribari z vlečeno potegalko ali kakšnim drugim ribiškim priborom, ki mu ne omejuje možnosti manevriranja;
d) »hidroavion« pomeni vsako letalo, ki je sposobno manevrirati na vodi;
e) »plovilo, nesposobno za manevriranje,« pomeni plovilo, ki se ne more umakniti s poti drugemu plovilu, ker je zaradi posebnih okoliščin nesposobno za manevriranje;
f) »plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja« pomeni plovilo, ki ima zaradi narave dela omejeno sposobnost manevriranja, in se zato ne more umakniti s poti drugemu plovilu. Tako plovilo je predvsem plovilo, ki je namenjeno polaganju, vzdrževanju ali dviganju navigacijskih znamenj, podvodnih kablov ali cevovodov, poglabljanju, opravljanju hidrografskih raziskovanj ali podvodnih del, oskrbovanju ali premeščanju oseb, zalog ali tovora med plovbo, vzletanju ali pristajanju letal, odstranjevanju min in podobnemu;
g) »WIG plovilo« pomeni multimodalno plovilo, ki pri običajni uporabi leti blizu površine z uporabo akcije površinskega efekta;
h) »plovilo, omejeno s svojim ugrezom,« pomeni plovilo na mehanski pogon, ki je zaradi svojega ugreza glede na razpoložljivo globino vode in širino plovne poti resno omejeno v možnosti, da zavije s smeri, v kateri pluje;
i) »pluti« pomeni, da plovilo ni zasidrano ali privezano k obali ali da ni nasedlo;
j) »dolžina« in »širina« plovila pomenita vso njegovo dolžino in največjo širino;
k) »zmanjšana vidljivost« pomeni vsako okoliščino, v kateri je vidljivost zmanjšana zaradi megle, meglenosti, sneženja ali močne nevihte z dežjem, peščene nevihte in drugih podobnih vzrokov;
l) »vidljivost s prostim očesom« pomeni vidljivost, pri kateri je mogoče s plovila s prostim očesom videti drugo plovilo;
m) »cona obalne plovbe« pomeni plovbo v območju od ločitvene črte sheme ločene plovbe do obale;
n) »jamborna luč« pomeni belo luč, ki stalno sveti v obzornem loku 225°, postavljeno v vzdolžni simetrali plovila in pritrjeno tako, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na obeh bokih plovila;
o) »bočni luči« pomenita zeleno luč na desnem boku in rdečo luč na levem boku, ki stalno svetita v obzornem loku 112,5° in sta tako pritrjeni, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na zadevni strani plovila. Plovila dolžine manj kot 20 m smejo imeti bočni luči v kombinirani svetilki, postavljeni v vzdolžni simetrali plovila;
p) »krmna luč« pomeni belo luč, ki sveti stalno v obzornem loku 135°, postavljeno čim bliže krmi in pritrjeno tako, da se luč vidi 67,5° na vsako stran plovila, gledano od črte krme;
r) »luč za vlečenje« pomeni rumeno luč enakih značilnosti kot krmna luč iz prejšnje točke;
s) »krožna luč« pomeni luč, ki sveti stalno v obzornem loku 360°;
š) »bliskajoča luč« pomeni luč, ki se vidi kot blisk v pravilnih presledkih po 120 ali več bliskov na minuto;
t) »piščalka« pomeni vsako napravo za zvočno signalizacijo, ki lahko oddaja zvoke v skladu s tehničnimi pravili klasifikacijskih zavodov;
u) »kratek pisk« pomeni zvok, ki traja približno sekundo;
v) »dolg pisk« pomeni zvok, ki traja štiri do šest sekund.

(1) Ta pravilnik se uporablja za vsa plovila ne glede na njihovo zastavo, ki plujejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije.
(2) Ta pravilnik se uporablja za plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije, tudi izven notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije.
(3) Če klasifikacijski zavod ugotovi, da posamezno plovilo zaradi posebne konstrukcije ali namena ne more v celoti zadostiti določbam tega pravilnika, ki se nanašajo na število, položaj, domet ali lok vidljivosti luči, svetlobnih znamenj ali zvočno signalnih naprav, za takšno plovilo odredi število, položaj, domet in lok vidljivosti luči, svetlobnih znamenj ali zvočno signalnih naprav, ki so v največji možni meri usklajeni z določbami tega pravilnika.

(1) Plovilo je odgovorno za posledice opustitve uporabe določb tega pravilnika in previdnostnih ukrepov, ki jih zahtevajo običajne izkušnje upravljalcev plovil ali posebne okoliščine primera.
(2) Pri razlagi ali uporabi določb tega pravilnika je treba upoštevati vse nevarnosti plovbe, trčenja in posebne okoliščine, vključno z omejenimi sposobnostmi plovil, zaradi katerih ni treba upoštevati določb tega pravilnika, da bi se plovilo izognilo neposredni nevarnosti.

Določbe tega podpoglavja se uporabljajo v vsakem stanju vidljivosti.

Plovilo mora ves čas ustrezno opazovati z gledanjem in poslušanjem ter vsemi razpoložljivimi sredstvi, ki so glede na okoliščine in stanje primerna za popolno oceno situacije in nevarnosti trčenja.

(1) Plovilo mora ves čas pluti z varno hitrostjo, da lahko s primernim in učinkovitim ravnanjem prepreči trčenje in da se glede na okoliščine in stanje lahko zaustavi na ustrezni oddaljenosti.
(2) Pri določanju varne hitrosti je potrebno pri vseh plovilih upoštevati:
a) stanje vidljivosti;
b) gostoto prometa, vključno s prometom plovil, ki ribarijo, in drugih plovil;
c) manevrske lastnosti plovil, upoštevajoč zlasti zaustavitveno pot in sposobnost obračanja plovila glede na okoliščine in stanje;
č) luči v ozadju ponoči, kot so luči na obali, in odsevanje lastnih luči;
d) stanje vetra, morja in morskih tokov ter bližino nevarnosti za navigacijo;
e) ugrez plovila glede na globino vode.
(3) Poleg okoliščin iz prejšnjega odstavka je potrebno pri določanju varne hitrosti pri plovilu z radarjem upoštevati tudi:
a) značilnosti, učinkovitost in omejitve radarske naprave;
b) omejitve, ki izhajajo iz nastavitve dometa radarja;
c) stanje morja, vremena in drugih virov motenj, ki delujejo na radarsko odkrivanje;
č) možnost, da manjša plovila in led morda ne bi bili odkriti z radarjem na ustrezni razdalji;
d) število, položaj in gibanje plovil, ki jih kaže radar;
e) natančno oceno vidljivosti, kar je mogoče ugotoviti z radarjem z določitvijo oddaljenosti plovila od plovil ali drugih objektov v bližini.

(1) Plovilo mora uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, ki ustrezajo okoliščinam in stanju, da ugotovi, ali obstaja nevarnost trčenja. Če obstaja najmanjša možnost trčenja, se šteje, da nevarnost trčenja obstaja.
(2) Radarsko napravo je treba pravilno uporabljati, vključno z opazovanjem na daljšem dometu radarja, da plovilo že prej dobi opozorilo o nevarnosti trčenja, in z radarskim risanjem ali ustreznim sistematičnim opazovanjem in spremljanjem odkritih objektov.
(3) Na podlagi pomanjkljivih podatkov, zlasti na podlagi nezadostnih radarskih informacij, ni možno sprejeti ukrepov.
(4) Pri ugotavljanju, ali obstaja nevarnost trčenja, se šteje, da ta nevarnost obstaja:
a) če se kompasov azimut plovila, ki se približuje, znatno ne spreminja;
b) kadar se približuje zelo veliko plovilo ali kadar je tako plovilo na zelo majhni oddaljenosti, kljub temu da je očitna znatna sprememba azimuta.

(1) Vsako dejanje za izognitev trčenju v skladu z določbami tega poglavja mora biti glede na okoliščine odločno, pravočasno in tako, kot bi ga storil dober upravljavec plovila.
(2) Vsaka sprememba smeri in/ali hitrosti za izognitev trčenju mora biti glede na okoliščine dovolj velika, da jo drugo plovilo, ki opazuje s prostim očesom ali z radarjem, lahko takoj opazi. Izogibati se je treba zaporednim majhnim spremembam smeri in/ali hitrosti.
(3) Če je dovolj prostora za manevriranje, utegne biti že sprememba smeri uspešna, da se plovilo izogne nevarni bližini, če je pravočasna, izrazita in ne privede plovila v nevarno bližino drugih plovil.
(4) Dejanje za izognitev trčenju mora omogočiti ploviloma srečanje na varni razdalji. Učinkovitost tega dejanja je treba skrbno preverjati, dokler se drugo plovilo varno ne oddalji.
(5) Če se je treba izogniti trčenju ali pridobiti čas za presojo, mora plovilo voziti počasneje ali celo ustaviti vožnjo tako, da ustavi stroj, ali ga prestaviti v vzvratno vožnjo.
(6) Plovilo, ki ne sme ovirati varnega prehoda drugega plovila, mora glede na okoliščine pravočasno ukreniti vse, da zagotovi dovolj vodnega prostora za varen prehod drugega plovila.
(7) Plovilo, ki ne sme ovirati varnega prehoda drugega plovila, niti ko se mu približuje tako, da obstaja nevarnost trčenja, mora pri izvajanju postopkov za zagotovitev varnega prehoda drugega plovila upoštevati določbe tega poglavja.
(8) Plovilo, katerega varen prehod ne sme biti oviran, mora ravnati v skladu z določbami tega poglavja, ko se plovili približujeta in obstaja nevarnost trčenja.

(1) Plovilo, ki pluje na ozki plovni poti, se mora, kolikor je brez nevarnosti mogoče, držati zunanjega roba plovne poti, ki je z njegove desne strani.
(2) Plovilo dolžine manj kot 20 m ali jadrnica ne sme ovirati prehoda plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja ozke plovne poti.
(3) Plovilo, ki ribari, ne sme ovirati prehoda drugemu plovilu med plovbo znotraj meja ozke plovne poti.
(4) Plovilo ne sme prečkati ozke plovne poti, če bi to oviralo prehod drugemu plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja te ozke plovne poti. Če plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja te ozke plovne poti, ni jasen namen plovila, ki prečka ozke plovne poti, lahko uporabi zvočni signal iz šestega odstavka 34. člena tega pravilnika.
(5) Kadar je prehitevanje na ozki plovni poti možno le, če mora prehitevano plovilo kaj storiti, da omogoči varno prehitevanje, mora plovilo, ki ima namen prehitevati, pokazati svoj namen z ustreznim signalom iz a) točke petega odstavka 34. člena tega pravilnika. Če se prehitevano plovilo s tem strinja, mora uporabiti ustrezen signal iz b) točke petega odstavka 34. člena tega pravilnika in omogočiti varno prehitevanje. Če mu ni jasen namen drugega plovila, lahko plovilo uporabi signale iz šestega odstavku 34. člena tega pravilnika.
(6) Plovilo, ki prehiteva, mora ravnati v skladu s 14. členom tega pravilnika.
(7) Plovilo, ki se približuje ovinku ali območju ozke plovne poti, kjer drugih plovil zaradi ovire ni mogoče videti, mora pluti previdno in se oglašati z ustreznimi signali iz sedmega odstavka 36. člena tega pravilnika.
(8) Plovilo se mora glede na okoliščine izogibati zasidranju na ozki plovni poti.

(1) Določbe tega člena se nanašajo na shemo ločene plovbe, ki jo je sprejela Mednarodna pomorska organizacija.
(2) Plovilo, ki uporablja shemo ločene plovbe:
a) mora pluti po določeni plovni poti v splošni smeri, po kateri plujejo plovila na tej poti;
b) se mora izogibati črti ali coni ločene plovbe po svojih zmožnostih;
c) se mora v normalnih okoliščinah vključevati v plovno pot ali jo zapuščati na koncu poti, pri vključevanju ali zapuščanju pa mora to storiti v čim manjšem možnem kotu glede na splošno smer toka plovbe.
(3) Plovilo se mora izogibati prečkanju plovnih poti, ki so določene s shemo ločene plovbe, če pa je to prisiljeno storiti, mora pluti čim bolj pravokotno na splošno smer toka plovbe.
(4) Plovilo ne sme uporabljati cone obalne plovbe, če lahko brez nevarnosti uporablja določeno plovno pot znotraj mejne sheme ločene plovbe. Cono obalne plovbe lahko uporabljajo plovila dolžine manj kot 20 metrov, jadrnice in plovila, ki ribarijo.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko plovilo uporablja cono obalne plovbe pri vplutju ali izplutju iz pristanišča, pri plovbi do morskih ploščadi ali struktur, pilotskih postaj in drugih mest znotraj cone obalne plovbe ali da bi se izognilo neposredni nevarnosti.
(6) Plovilo, razen plovila, ki prečka cono ločene plovbe ali se vanjo vključuje ali jo zapušča, v normalnih okoliščinah ne sme vpluti v cono ločene plovbe ali prečkati črte ločitvenih poti, razen:
a) v sili, da se izogne neposredni nevarnosti;
b) kadar ribari znotraj cone ločene plovbe.
(7) Plovilo, ki pluje na območju blizu konca sheme ločene plovbe, mora pluti zelo previdno.
(8) Plovilo se mora izogibati zasidranju znotraj sheme ločene plovbe ali v območjih njenega konca.
(9) Plovilo, ki ne uporablja sheme ločene plovbe, mora pluti čim dlje od nje.
(10) Plovilo, ki ribari, ne sme ovirati prehoda plovilu, ki pluje v smeri plovne poti.
(11) Plovilo dolžine manj kot 20 m ali jadrnica ne sme ovirati varnega prehoda plovilu na mehanski pogon, ki pluje v smeri plovne poti.
(12) Za plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja ne veljajo določbe tega člena, kadar opravlja dela v zvezi z varnostjo plovbe v shemi ločene plovbe.
(13) Za plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja ne veljajo določbe tega člena, kadar polaga, vzdržuje ali dviguje podmorske kable v shemi ločene plovbe.

Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za plovila, ki vidijo druga drugo.

(1) Kadar se jadrnici približujeta druga drugi tako, da obstaja nevarnost trčenja, se mora ena umakniti drugi na naslednji način:
a) če imata veter z različnih strani, se mora jadrnica, ki pluje z vetrom s svoje leve strani, umakniti s poti;
b) če imata jadrnici veter z iste strani, se mora jadrnica, ki je na vetrni strani, umakniti s poti jadrnici, ki pluje na zavetrni strani;
c) če jadrnica, ki pluje z vetrom z leve strani, vidi jadrnico na vetrni strani in ne more zanjo zanesljivo ugotoviti, ali pluje z vetrom z leve ali z desne strani, se ji mora umakniti s poti.
(2) V smislu prejšnjega odstavka je vetrna stran tista, ki je nasprotna strani, na kateri je glavno jadro, če gre za jadrnico s križnimi glavnimi jadri, pa stran, ki je nasprotna strani, na kateri sta največje sprednje in zadnje jadro.

(1) Plovilo, ki prehiteva, se mora umakniti s poti plovilu, ki ga je dohitelo.
(2) Šteje se, da plovilo prehiteva, kadar se približuje plovilu iz smeri več kot 22,5° za prečnico proti njegovi krmi oziroma ko je proti prehitevanemu plovilu v takšnem položaju, da ponoči ne more videti nobene bočne luči, temveč samo luč na krmi.
(3) Če plovilo dvomi, ali prehiteva drugo plovilo, se mora šteti za plovilo, ki prehiteva, in tako tudi ravnati.
(4) Nobena poznejša sprememba smeri med ploviloma ne daje prehitevajočemu plovilu pravice, da bi se štelo za plovilo, ki križa drugemu smer, in se mora umakniti s poti plovilu, ki ga dohiti, dokler se od njega ne oddalji.

(1) Če se plovili na mehanski pogon približujeta z nasprotnih smeri, tako da utegne priti do trčenja, mora vsako zaviti na desno, da se srečata z leve strani.
(2) Šteje se, da je situacija iz prejšnjega odstavka podana, kadar vidi eno plovilo s premca naravnost premec drugega, in sicer ponoči, ko lahko vidi premočrtno jamborne luči drugega plovila in/ali obe njegovi bočni luči, podnevi pa, ko vidi ustrezno sliko drugega plovila.
(3) Če plovilo sumi, da je podana situacija iz prvega odstavka tega člena, mora šteti, da je podana, in tako tudi ravnati.

Kadar se smeri plovil na mehanski pogon križata tako, da obstaja nevarnost trčenja, se umakne s poti tisto, ki vidi drugo plovilo na svoji desni strani, pri tem pa mu, če je to mogoče, ne sme prekrižati smeri pred njegovim premcem.

Plovilo, ki se je dolžno umakniti s poti drugemu, mora po svojih zmožnostih manevrirati pravočasno in odločno, da se popolnoma umakne.

(1) Če se mora eno od plovil umakniti s poti drugemu, mora drugo obdržati svojo smer in hitrost.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa mora drugo plovilo ukreniti vse potrebno, da se z lastnim manevriranjem izogne trčenju, takoj ko postane očitno, da plovilo, ki bi se moralo umakniti s poti, ni ustrezno manevriralo.
(3) Če se plovilo, ki bi moralo obdržati smer in hitrost, znajde tako blizu, da se trčenju ni mogoče izogniti samo z manevriranjem plovila, ki se je dolžno umakniti s poti, mora storiti vse, kar najbolj pripomore k izognitvi trčenju.
(4) Plovilo na mehanski pogon, ki v položaju križanja smeri ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, da bi se izognilo trčenju z drugim plovilom na mehanski pogon z njegove leve strani, ne sme spremeniti smeri v levo, če je to mogoče.
(5) Plovilo, ki odstopa pot, se mora drugemu umakniti s poti ne glede na določbe tega člena.

(1) Razen če ni v 10., 11. in 14. členu tega pravilnika drugače določeno:
a) se mora plovilo na mehanski pogon med plovbo umakniti s poti:
– plovilu, nesposobnemu za manevriranje;
– plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;
– plovilu, ki ribari;
– jadrnici;
b) se mora jadrnica med plovbo umakniti s poti:
– plovilu, nesposobnemu za manevriranje;
– plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;
– plovilu, ki ribari;
c) se mora plovilo, ki ribari in pluje, umakniti s poti, kolikor je mogoče:
– plovilu, nesposobnemu za manevriranje;
– plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja.
(2) Plovilo, razen plovila, nesposobnega za manevriranje, ali plovila z omejeno sposobnostjo manevriranja, ne sme ovirati varnega prehoda plovila z omejenim ugrezom, ki kaže signale iz 29. člena tega pravilnika, če je to mogoče.
(3) Plovilo, omejeno s svojim ugrezom, mora glede na svoje posebno stanje pluti previdno.
(4) Hidroavion na vodi se mora v primeru nevarnosti trčenja umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi v skladu z določbami tega poglavja.
(5) WIG plovilo se mora pri vzletanju, pristajanju in letu blizu površine vselej umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi. Na vodni površini mora ravnati v skladu z določbami tega poglavja, ki veljajo za plovila na mehanski pogon.

(1) Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za plovila, ki ne vidijo med plovbo drugo drugega, v območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo.
(2) Plovilo mora pluti z varno hitrostjo, ki je prilagojena okoliščinam in stanju zmanjšane vidljivosti. Plovilo na mehanski pogon mora imeti pogonski stroj nenehno v pripravljenosti za neposredni manever.
(3) Plovilo se mora prilagajati okoliščinam in stanju zmanjšane vidljivosti, kadar ravna po določbah prvega podpoglavja tega poglavja.

(1) Če plovilo odkrije navzočnost drugega plovila izključno z radarjem, mora ugotoviti, ali nastaja položaj nevarne bližine in/ali obstaja nevarnost trčenja. V tem primeru mora pravočasno začeti z manevrom in se izogibati spremembi smeri:
a) na levo, če je drugo plovilo pred njegovo prečnico, razen če gre za plovilo, ki se prehiteva;
b) proti plovilu, ki je na strani njegove prečnice, ali proti njeni krmi.
(2) Plovilo, ki sliši zvočni signal za meglo drugega plovila, za katero meni, da je pred njegovo prečnico, ali ne more preprečiti nevarnega približevanja, mora zmanjšati hitrost do najmanjše, pri kateri še lahko pluje v svoji smeri, razen če ni nevarnosti za trčenje. Če je potrebno, se mora plovilo ustaviti in ves čas pluti zelo previdno, dokler ne mine nevarnost trčenja.

(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo v vseh vremenskih razmerah.
(2) Določbe, ki se nanašajo na luči, se uporabljajo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. V tem času ni dovoljeno imeti prižganih drugih luči, razen tistih, ki jih ni mogoče zamenjati z lučmi, predpisanimi v tem pravilniku, škodljivo vplivati na njihovo vidljivost ali njihove značilnosti in ovirati primernega opazovanja.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi od sončnega vzhoda do sončnega zahoda pri zmanjšani vidljivosti in v drugih primerih, ko je to potrebno.
(4) Določbe, ki se nanašajo na znamenja, se uporabljajo podnevi.
(5) Luči in znamenja morajo biti v skladu s tehničnimi pravili klasifikacijskih zavodov.
(6) Če imajo vojaška plovila in plovila, ki ribarijo, dodatne položajne luči ali svetlobna znamenja, signalna telesa ali zvočne signale, ne smejo biti takšni, da bi jih bilo mogoče zamenjati z lučmi, svetlobnimi znamenji, signalnimi telesi ali zvočnimi signali, ki jih določa ta pravilnik.

Luči, predpisane v tem pravilniku, morajo imeti svetlobno jakost, določeno v skladu s tehničnimi pravili klasifikacijskih zavodov tako, da so vidne:

a) na plovilu dolžine 50 m ali več:
– jamborna luč                            najmanj 6 milj;
– bočna luč                               najmanj 3 milje;
– krmna luč                               najmanj 3 milje;
– luč za vlečenje                         najmanj 3 milje;
– bela, rdeča, zelena ali rumena
krožna luč                               najmanj 3 milje;
 
b) na plovilu dolžine 12 m do 50 m:
– jamborna luč                            najmanj 5 milj;
– jamborna luč za plovilo dolžine
manj kot 20 m                            najmanj 3 milje;
– bočna luč                               najmanj 2 milji;
– krmna luč                               najmanj 2 milji;
– luč za vlečenje                         najmanj 2 milji;
– bela, rdeča, zelena ali rumena
krožna luč                                najmanj 2 milji;
 
c) na plovilu dolžine manj kot 12 m:
– jamborna luč                            najmanj 2 milji;
– bočna luč                               najmanj 1 miljo;
– krmna luč                               najmanj 2 milji;
– luč za vlečenje                         najmanj 2 milji;
– bela, rdeča, zelena ali rumena
krožna luč                                najmanj 2 milji;
 
č) na slabo opaznem, delno potopljenem plovilu ali vlečenih objektih:
– bela krožna luč                         najmanj 3 milje.

(1) Plovilo na mehanski pogon mora med plovbo imeti:
a) jamborno luč na prednjem jamboru;
b) drugo jamborno luč na krmnem jamboru, ki je postavljena višje od luči na prednjem jamboru; plovilu dolžine manj kot 50 m ni treba imeti ene od obeh luči;
c) bočni luči;
č) krmno luč.
(2) Plovilo na zračni blazini mora med plovbo nad vodno površino imeti poleg luči iz prejšnjega odstavka tudi rumeno bliskajočo krožno luč.
(3) WIG plovilo mora imeti pri vzletanju, pristajanju in letu blizu gladine poleg luči iz prvega odstavka tega člena močno rdečo bliskajočo krožno luč.
(4) Plovilo na mehanski pogon dolžine manj kot 12 m ima lahko namesto luči iz prvega odstavka tega člena belo krožno luč in bočni luči.
(5) Plovilo na mehanski pogon dolžine manj kot 7 m in katerega največja hitrost ne presega 7 vozlov, ima lahko namesto luči iz prvega odstavka tega člena belo krožno luč. Takšno plovilo mora imeti tudi bočni luči.
(6) Na plovilu na mehanski pogon dolžine manj kot 12 m se lahko postavi jamborna luč ali bela krožna luč izven vzdolžne simetrale plovila, če je ni mogoče postaviti na njem. Pri tem morata biti bočni luči v eni kombinirani svetilki, postavljeni v vzdolžni simetrali plovila, ali čim bližje vzdolžni simetrali plovila, na katero je postavljena jamborna luč ali bela krožna luč.

(1) Plovilo na mehanski pogon, ki vleče, mora imeti:
a) dve jamborni luči, navpično drugo nad drugo; če vlečeni sestav presega 200 m, merjeno od krme plovila, ki vleče, do njegove najskrajnejše točke, pa tri jamborne luči navpično drugo nad drugo;
b) drugo jamborno luč na krmnem jamboru, ki je postavljena višje od luči na prednjem jamboru; plovilu dolžine manj kot 50 m ni treba imeti ene od obeh luči;
c) bočni luči;
č) krmno luč;
d) luč za vlečenje, navpično nad krmno lučjo;
e) če vlečeni sestav presega 200 m, signalno telo v obliki dvojnega stožca na najvidnejšem mestu.
(2) Če sta potiskajoče in potiskano plovilo trdno spojeni, tako da tvorita sestav, se štejeta za plovilo na mehanski pogon in morata imeti luči iz prejšnjega člena.
(3) Plovilo na mehanski pogon mora imeti, kadar potiska ali bočno vleče drugo plovilo, razen če tvorita plovili sestav:
a) dve jamborni luči navpično drugo nad drugo;
b) drugo jamborno luč na krmnem jamboru, ki je postavljena višje od luči na prednjem jamboru; plovilu dolžine manj kot 50 m ni treba imeti ene od obeh luči;
c) bočni luči;
č) krmno luč.
(5) Vlečeno plovilo ali objekt, razen plovila ali objekta iz sedmega odstavka tega člena, mora imeti:
a) bočni luči;
b) krmno luč;
c) če vlečeni sestav presega 200 m, signalno telo v obliki dvojnega stožca na najvidnejšem mestu.
(6) Plovila, ki se bočno vlečejo ali potiskajo v sestavu, morajo biti osvetljena kot eno plovilo. Če potiskano plovilo ni del sestava, mora imeti na koncu prednjega dela bočni luči, vlečeno plovilo, ki ni del sestava, pa krmno luč in na koncu prednjega dela bočni luči.
(7) Slabo opazno, delno potopljeno vlečeno plovilo ali vlečen objekt ali kombinacija takšnih vlečenih plovil ali objektov mora imeti:
a) če je širina vlečenega sestava manj kot 25 m, eno belo krožno luč na prednjem končnem delu ali v njegovi bližini in eno takšno luč na zadnjem končnem delu ali v njegovi bližini; na gumijastih cilindrih za prevoz tekočine luč na končnem prednjem delu ali v njegovi bližini ni obvezna;
b) če je širina vlečenega sestava 25 m ali več, dve dodatni beli krožni luči na najširših bočnih točkah ali v njihovi bližini;
c) če je dolžina vlečenega sestava več kot 100 m, dodatne bele krožne luči med lučmi iz prejšnjih točk, tako da razdalja med lučmi ni večja od 100 m;
č) signalno telo v obliki dvojnega stožca na končnem zadnjem delu ali v njegovi bližini na zadnjem plovilu ali objektu v vlečenem sestavu, če pa vlečeni sestav presega 200 m, še dodatno signalno telo enake oblike, postavljeno na najvidnejšem mestu čim bliže prednjega dela vleke.
(8) Če vlečeno plovilo ali objekt iz opravičenega razloga ne more imeti luči ali signalnih teles, predpisanih v petem in sedmem odstavku tega člena, je treba storiti vse, da sta vlečeno plovilo ali objekt osvetljena, ali na drug način opozoriti na prisotnost neosvetljenega plovila ali objekta.
(9) Plovilu, ki ni vlačilec, ni potrebno imeti luči iz prvega in tretjega odstavka tega člena, kadar vleče drugo plovilo, ki je v nevarnosti ali kakšni drugi stiski. Treba je storiti vse, kar je mogoče, da se v skladu s 36. členom tega pravilnika opozori na razmerje med plovilom, ki vleče, in vlečenim plovilom, posebno z osvetlitvijo vlečne vrvi.

(1) Jadrnica mora med plovbo imeti:
a) bočni luči;
b) krmno luč.
(2) Jadrnice dolžine manj kot 20 m imajo lahko luči iz prejšnjega odstavka kombinirane v eni svetilki, postavljeni na vrhu ali blizu vrha jambora na najvidnejšem mestu.
(3) Jadrnica ima lahko med plovbo poleg luči iz prvega odstavka tega člena na vrhu ali blizu vrha jambora na najvidnejšem mestu dve krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo, zgornjo rdečo in spodnjo zeleno. Teh dveh luči ni dovoljeno imeti skupaj s kombinirano svetilko, ki je dovoljena po prejšnjem odstavku.
(4) Jadrnica dolžine manj kot 7 m mora imeti luči, predpisane v prvem ali drugem odstavku tega člena, če pa jih nima, mora imeti pripravljeno električno ročno svetilko ali svetilko z belo svetlobo in jo mora pravočasno prižgati, da se izogne trčenju.
(5) Plovilo na vesla ima lahko luči, ki so v tem členu predpisane za jadrnice, če teh nima, pa mora imeti pripravljeno električno ročno svetilko ali svetilko z belo svetlobo in jo mora pravočasno prižgati, da se izogne trčenju.
(6) Plovilo, ki pluje na jadra in hkrati na stroj, mora imeti na svojem prednjem delu na najvidnejšem mestu znamenje v obliki stožca z vrhom, ki je obrnjen navzdol.

(1) Plovilo, ki ribari, bodisi da pluje bodisi da je zasidrano, mora imeti samo luči in znamenja, predpisana s tem členom.
(2) Plovilo, ki ribari z vlečnimi mrežami (v nadaljnjem besedilu: vlečnice), mora imeti:
a) dve krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo, od katerih je zgornja zelena, spodnja pa bela, ali signalno znamenje, ki je sestavljeno iz dveh stožcev, postavljenih navpično drug nad drugim tako, da se jima vrhova stikata;
b) jamborno luč proti krmi za in nad zeleno krožno lučjo; plovilu dolžine manj kot 50 m te luči ni treba imeti;
c) če pluje, poleg luči iz prejšnjih točk bočni luči in krmno luč.
(3) Plovilo, ki ribari brez vlečnic, mora imeti:
a) dve krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo, od katerih je zgornja rdeča, spodnja pa bela, ali signalno znamenje, ki je sestavljeno iz dveh stožcev, postavljenih navpično drug nad drugim tako, da se jima vrhova stikata;
b) če sega spuščena naprava vodoravno več kot 150 m od plovila v smeri, v katero sega, belo krožno luč ali stožec z navzgor obrnjenim vrhom;
c) če pluje, poleg luči iz prejšnjih točk, bočni luči in krmno luč.
(4) Plovilo, ki ribari zelo blizu drugih plovil, ki ribarijo, mora imeti dodatne signale iz 38. do 40. člena tega pravilnika.
(5) Če plovilo ne ribari, ne sme imeti luči in znamenj, ki jih določa ta člen, temveč samo luči in znamenja, predpisana za plovilo njegove dolžine.

(1) Plovila, nesposobna za manevriranje, morajo imeti:
a) dve rdeči krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo na najvidnejšem mestu;
b) dve krogli ali dve podobni znamenji, postavljeni navpično drugo nad drugim na najvidnejšim mestu;
c) med plovbo, poleg luči, predpisanih v tem odstavku, bočni luči in krmno luč.
(2) Plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, razen plovila, ki odstranjuje mine, mora imeti:
a) tri krožne luči, postavljene navpično druga nad drugo na najvidnejšem mestu; zgornja in spodnja luč morata biti rdeči, srednja pa bela;
b) tri znamenja, postavljena navpično drugo nad drugim na najvidnejšem mestu; zgornje in spodnje znamenje morata imeti obliko krogle, srednje pa obliko dvojnega stožca;
c) med plovbo, poleg luči iz a) točke tega odstavka jamborno luč ali luči, bočni luči in krmno luč;
č) kadar je zasidrana, poleg luči in znamenj iz a) in b) točke tega odstavka še tiste iz 31. člena tega pravilnika.
(3) Plovilo na mehanski pogon, ki vleče in je tako njemu kot vlečenemu plovilu resno omejena možnost spremembe smeri, mora imeti poleg luči in signalnih teles iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika tudi luči in signalna telesa iz a) in b) točke prejšnjega odstavka.
(4) Plovilo, ki opravlja podvodna dela, mora imeti, kadar je omejeno sposobno za manevriranje, luči in znamenja iz a), b) in c) točke drugega odstavka tega člena; če je na njej dodatna ovira, pa mora imeti še:
a) dve rdeči krožni luči ali dve krogli, postavljeni navpično druga nad drugo, tako da je označena stran, na kateri je ovira;
b) dve zeleni krožni luči ali dva dvojna stožca, postavljena navpično drug nad drugim, tako da je označena stran, po kateri lahko pelje drugo plovilo mimo;
c) kadar je zasidrana, luči ali znamenja iz prejšnjih točk.
(5) Plovilo, ki opravlja podvodna dela, in zaradi svoje velikosti ne more postaviti vseh luči ali znamenj, predpisanih v prejšnjem odstavku, mora imeti:
a) tri krožne luči, postavljene navpično druga nad drugo na najvidnejšem mestu; zgornja in spodnja luč morata biti rdeči, srednja pa bela;
b) zastavo "A" Mednarodnega signalnega kodeksa, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija, in ki je izdelana kot tabla iz trdnega materiala, visoka najmanj 1 m, pri čemer mora biti zastava vidna z vseh strani.
(6) Plovilo, ki odstranjuje mine, mora imeti poleg luči in znamenj iz 24. in 31. člena tega pravilnika tudi tri zelene krožne luči ali tri krogle, ki opozarjajo, naj se plovila ne približujejo na 1000 m. Eno od teh mora imeti blizu vrha prednjega jambora, po eno luč pa na koncih njegovega križa.
(7) Določbe tega člena ne veljajo za plovila dolžine manj kot 12 m, če ne opravljajo podvodnih del.
(8) Signali, predpisani v tem členu, niso signali iz 37. člena tega pravilnika.

Plovilo, omejeno s svojim ugrezom, ima lahko poleg luči, predpisanih v 24. členu tega pravilnika, na najvidnejšem mestu tri rdeče krožne luči, postavljene navpično druga nad drugo, ali znamenje v obliki valja.

(1) Plovilo, ki opravlja pilotažo, mora imeti:
a) na vrhu jambora ali blizu njegovega vrha dve krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo, od katerih je zgornja bela, spodnja pa rdeča;
b) med plovbo, poleg luči iz prejšnje točke, bočni luči in krmno luč;
c) kadar je zasidrano, poleg luči iz a) točke tega odstavka še luči ali znamenje iz 31. člena tega pravilnika.
(2) Kadar pilotsko plovilo ne opravlja pilotaže, mora imeti luči in znamenja, predpisana za plovila njegove dolžine.

(1) Zasidrano plovilo mora imeti na najvidnejšem mestu:
a) na premcu belo krožno luč ali kroglo;
b) na krmi ali blizu krme ter niže od luči iz prejšnje točke belo krožno luč.
(2) Plovilo dolžine manj kot 50 m ima lahko namesto luči iz prejšnjega odstavka belo krožno luč, postavljeno na najvidnejšem mestu.
(3) Zasidrano plovilo ima lahko ustrezne delovne ali druge luči za razsvetljavo krovov, plovilo dolžine 100 m ali več pa mora imeti te luči.
(4) Nasedlo plovilo mora imeti luči iz prvega ali drugega odstavka tega člena, poleg tega pa na najvidnejšem mestu:
a) dve rdeči krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo;
b) tri krogle, postavljene navpično druga nad drugo.
(5) Zasidranemu ali nasedlemu plovilu dolžine manj kot 7 m, vendar ne na ozki plovni poti, sidrišču ali blizu kraja, kjer navadno plujejo druga plovila, ni treba imeti luči ali znamenj iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) Nasedlemu plovilu dolžine manj kot 12 m ni treba imeti luči ali znamenj iz a) in b) točke četrtega odstavka tega člena.

Če hidroavion ali WIG plovilo ne more imeti luči in znamenj, predpisanih s tem pravilnikom, mora imeti luči in znamenja, ki so jim po značilnostih in legi najbolj podobni.

(1) Plovilo dolžine 12 m ali več mora imeti piščalko, plovilo dolžine 20 m ali več mora imeti tudi zvon, plovilo dolžine 100 m in več pa mora imeti tudi gong, katerega tona in zvoka ni mogoče zamenjati s tonom in zvokom zvona. Piščalka, zvon in gong morajo biti v skladu s tehničnimi pravili klasifikacijskih zavodov. Zvon in/ali gong je mogoče nadomestiti z drugo opremo, ki ima zvok ustrezne značilnosti, pod pogojem, da je vselej mogoče dajati predpisane zvočne signale ročno.
(2) Plovilu dolžine manj kot 12 m ni treba imeti naprav za zvočno signalizacijo iz prejšnjega odstavka, vendar mora imeti v tem primeru kakšno drugo sredstvo za dajanje učinkovitega zvočnega signala.

(1) Kadar plovili vidita drugo drugega, mora plovilo na mehanski pogon, ki med plovbo manevrira, označiti svoj manever s signali piščalke:
a) s kratkim piskom, kar pomeni "zavijam na desno";
b) z dvema kratkima piskoma, kar pomeni "zavijam na levo";
c) s tremi kratkimi piski, kar pomeni "vozim vzvratno".
(2) Plovilo lahko signale iz prejšnjega odstavka dopolni s svetlobnimi signali, dokler ne opravi manevra:
a) z enim bliskom, kar pomeni "zavijam na desno";
b) z dvema bliskoma, kar pomeni "zavijam na levo";
c) s tremi bliski, kar pomeni "vozim vzvratno".
(3) Vsak blisk iz prejšnjega odstavka mora trajati približno sekundo, časovni presledek med bliski mora prav tako trajati približno sekundo, medtem ko časovni presledek med zaporednimi signali ne sme biti krajši od desetih sekund.
(4) Luč, ki se uporablja za signale iz drugega odstavka tega člena, mora biti bela krožna luč, vidna najmanj 5 milj daleč, ter mora biti v skladu s tehničnimi pravili klasifikacijskih zavodov.
(5) Kadar vidita plovili drugo drugega na ozki plovni poti:
a) mora plovilo, ki namerava prehiteti drugo plovilo v skladu s petim odstavkom 10. člena tega pravilnika, pokazati s piščalko svoj namen z naslednjima signaloma:
– z dvema dolgima piskoma, ki jima sledi kratek pisk, kar pomeni »nameravam prehiteti po vaši desni strani«;
– z dvema dolgima piskoma, ki jima sledita dva kratka piska, kar pomeni »nameravam prehiteti po vaši levi strani«;
b) mora prehitevano plovilo, ki ravna v skladu s petim odstavkom 10. člena tega pravilnika, potrditi s piščalko, da se strinja s prehitevanjem, s signalom: en dolg, en kratek, en dolg in en kratek pisk.
(6) Kadar se plovili, ki vidita drug drugo, približujeta in eno podvomi, da drugo ravna ustrezno, mora svoj dvom nemudoma izraziti s piščalko z najmanj petimi kratkimi in hitrimi piski. Ta signal lahko dopolni s svetlobnim signalom najmanj petih kratkih in hitrih bliskov.
(7) Plovilo, ki se približuje ovinku ali ozki plovni poti, kjer utegne biti drugo plovilo, ki ga ni mogoče videti, se mora oglasiti z enim dolgim piskom. Plovilo, ki je za ovinkom ali ga ni mogoče videti zaradi ovire, mora odgovoriti z enim dolgim piskom.
(8) Če sta piščalki na plovilu postavljeni v medsebojni razdalji več kot 100 m, mora plovilo za oddajanje zvočnih signalov za manever in opozorilnih signalov uporabljati samo eno piščalko.

V območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo, podnevi ali ponoči, mora plovilo uporabiti naslednje signale:
a) plovilo na mehanski pogon med plovbo – dolg pisk v največ dveminutnih časovnih presledkih;
b) plovilo na mehanski pogon med plovbo, ki se ne premika – v časovnih presledkih največ dveh minut dva dolga zaporedna piska, ločena s približno dvesekundnim presledkom;
c) plovilo, nesposobno za manevriranje, plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, plovilo, omejeno s svojim ugrezom, jadrnica, plovilo, ki ribari, in plovilo, ki vlači ali potiska druga plovila – v časovnih presledkih največ dveh minut s tremi zaporednimi piski, in sicer z enim dolgim, ki mu sledita dva kratka piska;
č) zasidrano plovilo, ki ribari, in zasidrano plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja, kadar zasidrano opravlja dela – zvočni signal iz prejšnje točke;
d) vlečeno plovilo oziroma samo zadnje plovilo v vlečnem sestavu, če ima posadko – v časovnih presledkih največ dveh minut po štiri zaporedne piske, in sicer enega dolgega, za njim pa tri kratke piske;
e) trdno povezani potiskajoče in potiskano plovilo v sestav – signale iz a) in b) točke tega člena;
f) zasidrano plovilo – v presledkih največ ene minute hitro zvoniti z zvonom približno vsakih pet sekund, lahko oddaja tudi po tri zaporedne piske, in sicer en kratek, en dolg in en kratek pisk, da opozori s tem plovilo, ki se mu približuje, na svoj položaj in možnost trčenja; plovilo dolžine 100 m ali več – z zvonom na premcu plovila, takoj nato pa približno pet sekund trajajoči signal na zadnjem delu plovila z naglim udarjanjem ob gong;
g) nasedlo plovilo – signal z zvonom, in če je potrebno, tudi z gongom iz prejšnje točke; neposredno pred in za vsakim signalom še tri ločene in izrazite udarce ob zvon; lahko pa tudi ustrezni signal s piščalko;
h) plovilo dolžine 12 m do 20 m, ki ne daje signalov z zvonom iz prejšnjih točk – druge učinkovite zvočne signale v časovnih presledkih največ dveh minut;
i) plovilo dolžine manj kot 12 m, ki ne daje v tem členu predpisanih signalov – druge učinkovite zvočne signale v časovnih presledkih največ dveh minut;
j) pilotsko plovilo, ki opravlja pilotažo – poleg signalov iz a), b) ali f) točke tega člena lahko tudi razpoznavni signal, sestavljen iz štirih kratkih piskov.

(1) Plovilo, ki bi rado pritegnilo pozornost drugega plovila, lahko daje svetlobne ali zvočne signale, ki jih ni mogoče zamenjati z drugim signalom, ali pa lahko naravna snop žarometa v smeri nevarnosti, vendar tako, da ne zbega drugih plovil.
(2) Svetlobni signal za vzbuditev pozornosti drugega plovila mora biti takšen, da ga ni mogoče zamenjati za navigacijsko oznako, in ne sme imeti močne utripajoče svetlobe ali se vrteti.

(1) Plovilo v nevarnosti, ki prosi za pomoč, mora uporabiti naslednje signale:
a) strel s strelnim orožjem ali kakšen drug eksploziven signal, izstreljen v presledkih približno ene minute;
b) nepretrgan zvok s kakršnokoli napravo za dajanje signala v megli;
c) rakete ali petarde, ki mečejo rdeče zvezdice, izstreljene druga za drugo v kratkih časovnih presledkih;
č) signal, ki sestoji iz skupine ··· --- ··· (SOS) z Morsejevimi znaki;
d) radiotelefonski signal z izgovarjanjem besede »Mayday«;
e) signal za nevarnost N.C., predviden z Mednarodnim signalnim kodeksom, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija;
f) signal, sestavljen iz štirikotne zastave, nad katero ali pod katero je krogla ali krogli podoben predmet;
g) plamen na plovilu (kot na primer zažiganje sodov s katranom, oljem);
h) raketo s padalom ali ročno baklo, ki daje rdečo svetlobo;
i) dimni signal, ki izpušča oranžni dim;
j) ponavljanje počasnih gibov dvigovanja in spuščanja razširjenih rok;
k) signal za alarm z napravami univerzalnega pomorskega sistema za varnost in stisko na morju;
l) signal za alarm s pomočjo plavajočega satelitskega radijskega oddajnika položaja v sili;
m) odobreni signali, posredovani preko radiokomunikacijskega sistema, vključno s signali, ki jih daje avtomatski elektronski radarski reflektor na čolnih za reševanje;
n) kos oranžnega platna s črnim štirikotnikom ali krogom ali drugim ustreznim znamenjem (za identifikacijo iz zraka);
o) pobarvane madeže na vodi.
(2) Prepovedano je uporabljati signale iz prejšnjega odstavka, razen za opozarjanje na nevarnost in potrebo po pomoči, kakor tudi uporabljati druge signale, ki bi jih bilo mogoče zamenjati za kakšnega izmed njih.
(3) Upoštevati je treba tudi Mednarodni signalni kodeks, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija, in priročnik, ki se nanaša na iskanje in reševanje trgovskih ladij.
·

V tem poglavju predpisane luči, ki se uporabljajo v skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega pravilnika, morajo biti postavljene na najvidnejšem mestu in oddaljene najmanj 90 centimetrov od luči, predpisanih v a) točki drugega odstavka in a) točki tretjega odstavka 27. člena tega pravilnika, vendar nižje od njih. Te luči morajo biti krožne in vidne na manjšo daljavo kot luči, predpisane s tem pravilnikom za plovila, ki ribarijo, vendar na razdaljo najmanj ene morske milje.

(1) Plovilo dolžine 20 m ali več, ki ribari z vlečnicami, mora imeti:
a) kadar spušča mreže, dve beli krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo;
b) kadar vleče mreže, belo krožno luč, postavljeno navpično nad rdečo krožno luč;
c) kadar se mreža zatakne za kakšno oviro, dve rdeči krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo.
(2) Plovilo dolžine 20 m ali več, ki ribari z vlečnicami v paru, mora imeti:
a) ponoči žaromet, naravnan naprej in v smeri drugega plovila v paru;
b) kadar spušča ali vleče mreže ali so se mreže zataknile za kakšno oviro, luči, predpisane v prejšnjem odstavku.
(3) Plovilo dolžine manj kot 20 m, ki ribari z vlečnicami ali z vlečnicami v paru, ima lahko luči iz prejšnjih odstavkov.

Plovilo, ki ribari s plavajočimi mrežami, ima lahko dve rumeni krožni luči, navpično drugo nad drugo. Ti luči morata izmenično bliskati vsako sekundo z enakim trajanjem svetlobe in teme, prižgati pa jih je dovoljeno samo, kadar plovilo ovira njegova ribiška oprema.

Plovilo se mora pri vožnji v pristanišče, iz pristanišča ali po pristanišču Republike Slovenije v polkrogu ene morske milje od vhoda ravnati v skladu z določbami tega poglavja, da bi se izognilo trčenju na morju v pristaniščih Republike Slovenije.

Plovilo dolžine manj kot 20 m, ne glede na vrsto pogona, se mora pri vožnji v pristaniščih umikati s poti večjim plovilom.

Plovilo, ki pluje v pristanišče, ne sme pri manevriranju ovirati plovila, ki pluje iz pristanišča.

Plovilo, ki meni, da ima prednost pri manevriranju v skladu z 42. in 43. členom tega pravilnika, mora druga plovila v primeru, da ne ravnajo v skladu z navedenimi določbami, na to opozoriti z najmanj petimi kratkimi in hitrimi zvočnimi signali.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izogibanju trčenju na morju (Uradni list SFRJ, št. 4/79, 25/85 in 84/89).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.