Na podlagi 227. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) in 36. člena Statuta Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: borza) je uprava borze na sejah dne 17. 4. 2000, 25. 5. 2000, 12. 9. 2001, 9. 12. 2002 ter 11. 7. 2005 sprejela
P R A V I L A B O R Z E
(uradno prečiščeno besedilo)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Pomen izrazov
1. člen
(1) Izrazi, uporabljeni v Pravilih Ljubljanske borze (v nadaljevanju: Pravila) in ostalih splošnih aktih borze v ustreznem sklonu in številu, imajo naslednji pomen:
1. Izraz borza pomeni Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, d. d., Ljubljana.
2. Izraz izdajatelj pomeni izdajatelja vrednostnih papirjev.
3. Izraz član borze pomeni pravno osebo, ki jo je borza sprejela v članstvo na borzo na podlagi izpolnjenih pogojev, ki jih predpisujejo ZTVP, podzakonski akti in borza.
4. Izraz borzni posrednik pomeni fizično osebo, ki jo član borze pooblasti za sklepanje borznih poslov, če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo ZTVP in podzakonski akti.
5. Izraz statut pomeni statut borze.
6. Izraz Navodila pomeni navodila, ki jih za izvajanje teh Pravil izda uprava borze.
7. Izraz BIS pomeni borzni informacijski sistem.
8. Izraz BTS pomeni borzni trgovalni sistem in je sestavni del BIS.
9. Izraz SEO pomeni sistem elektronskih objav in je sestavni del BIS.
10. Izraz SEOnet pomeni javno elektronsko storitev borze, ki je sestavni del SEO.
11. Izraz lot pomeni najmanjšo količino vrednostnega papirja, s katero se lahko sklepajo borzni posli.
12. Izraz uprava pomeni upravo borze.
13. Izraz odbor pomeni odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo.
14. Izraz nadzorni svet pomeni nadzorni svet borze.
15. Izraz KDD pomeni KDD-Centralno klirinško depotno družbo, d. d., Ljubljana.
16. Izraz ZTVP pomeni Zakon o trgu vrednostnih papirjev.
17. Izraz ZUP pomeni Zakon o splošnem upravnem postopku.
18. Izraz ZISDU pomeni Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
19. Izraz ZPP pomeni Zakon o pravdnem postopku.
20. Izraz ZKP pomeni Zakon o kazenskem postopku.
21. Izraz ID pomeni investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
22. Izraz PID pomeni posebno investicijsko družbo, skladno z ZISDU.
23. Izraz DZU pomeni družbo za upravljanje ID oziroma PID, skladno z ZISDU.
24. Izraz vrednostni papirji pomeni delnice, obveznice in druge serijske vrednostne papirje.
25. Izraz serijski vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje istega izdajatelja, ki so izdani sočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.
26. Izraz dolžniški vrednostni papirji pomeni obveznice in druge serijske vrednostne papirje, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov.
27. Izraz tržni vrednostni papirji pomeni vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
28. Izraz Agencija pomeni Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
29. Izraz organiziran trg pomeni trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno, in ga urejajo in nadzorujejo pristojni organi. Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg.
30. Izraz borzni trg (v nadaljevanju: borzna kotacija) pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji, za katere je bila uspešno opravljena prva javna prodaja v skladu z ZTVP oziroma za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje in so jih pristojni organi borze sprejeli v borzno kotacijo. V borzni kotaciji so delnice rednih delniških družb lahko premeščene v posebni segment.
31. Izraz prosti trg pomeni organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji iz prejšnje točke tega člena, ki niso bili sprejeti v borzno kotacijo.
32. Izraz vzdrževalec likvidnosti pomeni osebo, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
33. Izraz VS pomeni vzajemni sklad, skladno z ZISDU.
34. Izraz borznoposredniška družba pomeni:
1. borznoposredniško družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZTVP,
2. borznoposredniško družbo države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3. podružnico tuje borznoposredniške družbe, ki je pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije.
35. Izraz banka pomeni:
1. banko oziroma hranilnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji po ZBan,
2. banko države članice EU, ki je bodisi neposredno bodisi prek podružnice upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
3. podružnico tuje banke, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev podružnice na območju Republike Slovenije in ki je po ZBan upravičena na območju Republike Slovenije opravljati tudi storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
36. Izraz Pravilnik pomeni pravilnik kot splošni akt borze, ki ga sprejme uprava borze ter z njim soglašata nadzorni svet borze ter Agencija.
(2) Določbe zakonov, na katere se sklicujejo Pravila, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
Opredelitev borze
2. člen
(1) Borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti, oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka tega člena se določajo pravila borze, ki so potrebna za izvajanje nalog in obveznosti, ki jih borzi določa zakon, in pravila za varovanje interesov članov borze, investitorjev in javnega interesa.
(3) Z dnem sprejema v članstvo na borzi na podlagi ugodene zahteve iz 73. člena Pravil borzni člani in borzni posredniki, pooblaščeni udeleženci trga vrednostnih papirjev, sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in se zavezujejo k njihovemu spoštovanju in izvajanju.
(4) Z dnem sprejema v borzno kotacijo na podlagi ugodene zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo iz 14. člena teh Pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, in so jih dolžni spoštovati in izvajati.
(5) Z dnem sprejema vrednostnih papirjev na prosti trg na zahtevo izdajatelja, posameznega imetnika vrednostnega papirja ali po uradni dolžnosti v skladu z 58. in 58.c členom teh Pravil izdajatelji sprejemajo vse določbe teh Pravil in splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ter spremembe in dopolnitve Pravil ali splošnih aktov, izdanih na njihovi podlagi, ki predpisujejo pravice in dolžnosti izdajateljev na prostem trgu, ter so jih dolžni spoštovati in izvajati.
2. SPREJEM IN DRUGE SPLOŠNE DOLOČBE O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
2.1. Vrednostni papirji v borzni kotaciji
2.1.1. Odbor za sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo
Pristojnosti odbora za sprejem
3. člen
(1) Odbor za sprejem (v nadaljevanju: odbor) je poseben organ borze, ki je pristojen za odločanje o:
– sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo,
– spremembah v kotaciji vrednostnih papirjev – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji,
– nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo, kadar začasna zaustavitev na podlagi odločbe uprave iz prvega odstavka 153. člena Pravil traja dlje kot 10 (deset) delovnih dni,
– ukrepih, če izdajatelji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja in poročanja, kot so določene s Pravili ali Navodili;
– izključitvi vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzno kotacijo.
(2) Odbor v zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča na podlagi meril in po postopku, ki ga za odločanje borze določajo ZTVP in ta Pravila. Če Pravila posameznega vprašanja posebej ne urejajo, se za postopek odločanja odbora primerno uporabljajo določbe ZTVP za odločanje Agencije v posamičnih zadevah ter določbe ZUP.
Sestava odbora
4. člen
(1) Odbor ima pet (5) rednih članov in tri (3) nadomestne člane. Sedem (7) članov, ki izpolnjujejo pogoje, za dobo štirih (4) let imenuje nadzorni svet z možnostjo ponovnih imenovanj, enega (1) rednega člana, ki je uslužbenec borze, pa imenuje uprava.
(2) Za rednega in nadomestnega člana odbora je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno izobrazbo in je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava.
(3) Člani odbora med seboj na prvi seji izberejo predsednika odbora.
(4) Nadomestni član v primeru, ko bi zaradi izločitve ali dalj časa trajajoče odsotnosti več posameznih članov prišlo do nesklepčnosti odbora, nadomesti rednega člana na posamezni seji.
(5) Člana odbora, ki je hkrati uslužbenec borze, v primeru izločitve ali odsotnosti na posamezni seji nadomesti njegov namestnik, ki ga določi uprava.
Izločitev člana odbora
5. člen
(1) Član odbora ne sme sodelovati pri odločanju, če meni, da v zadevi, o kateri teče postopek, obstajajo izločitveni razlogi, ki mu onemogočajo nepristransko, strokovno odločanje.
(2) Član odbora, ki naj bi odločal v zadevi, mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog, to sporočiti predsedniku odbora.
(3) O izločitvi člana odbora odloča predsednik odbora, o izločitvi predsednika odbora pa odloča uprava.
Odločanje odbora
6. člen
(1) Odbor v zadevah, za katere je pristojen, na podlagi pisnih zahtev izdajateljev oziroma na lastno pobudo sprejema odločbe in sklepe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna.
(2) Seje odbora sklicuje in vodi predsednik odbora.
(3) Predsednik odbora vodi posvetovanje in glasovanje o posamezni zadevi.
(4) Odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov odbora, odločitev odbora pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov odbora, ki so navzoči na seji. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas predsednika odbora.
(5) V nujnih primerih se lahko odločitve odbora sprejemajo tudi korespondenčno.
Ugovor zoper odločitve odbora
7. člen
(1) Zoper odločbo, s katero je odbor odločil o:
– sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo,
– izključitvi vrednostnih papirjev iz borzne kotacije,
– spremembi v borzni kotaciji vrednostnih papirjev – razširitvi, zožitvi borzne kotacije ali spremembi lastnosti vrednostnih papirjev v borzni kotaciji,
– nadaljnji zaustavitvi trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo,
– ukrepih, če izdajatelji vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, kršijo dolžnosti obveščanja in poročanja, kot so določene s Pravili oziroma z Navodili,
je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.
(2) Ugovor zoper odločbo, s katero odbor začasno ali trajno izključi vrednostni papir iz borzne kotacije in ugovor zoper odločbo, s katero odbor podaljša začasno zaustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, ter ugovor zoper ugotovitveno odločbo, s katero odbor razširi, zoži ali spremeni kotacijo vrednostnih papirjev, ne zadrži izvršitve odločbe.
(3) Zoper sklepe, s katerimi je odbor odločil o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali so se pojavila v zvezi s postopkom v zadevah iz pristojnosti odbora, poseben ugovor ni dovoljen.
Zapisnik seje odbora
8. člen
(1) O poteku seje se vodi zapisnik, v katerem se navedejo: datum in ura seje, navzoči člani odbora, točke dnevnega reda, potek in izid glasovanja o zadevi ter obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda. Zapisniku se priložijo sprejete odločbe oziroma sklepi ter pripadajoča dokumentacija, ki je bila podlaga za odločanje odbora v posamezni zadevi.
(2) Osnutek zapisnika sestavi uslužbenec borze, ki je član odbora in je bil navzoč na seji odbora.
(3) Člani odbora prejmejo osnutek zapisnika pred naslednjo sejo odbora, na kateri lahko podajo pripombe k njegovi vsebini. Dokončno oblikovani zapisnik postane veljaven, ko ga podpišeta njegov sestavljavec in predsednik odbora.
(4) Izvirnik zapisnika s prilogami se hrani v arhivu sektorja za sprejem vrednostnih papirjev.
Prenehanje članstva in razrešitev članov odbora
9. člen
(1) Članu odbora članstvo preneha s potekom mandata, za katerega je bil imenovan.
(2) Član odbora se lahko razreši pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan, v naslednjih primerih:
– če sam zahteva razrešitev;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora za šest (6) mesecev ali na hujšo kazen;
– če se ugotovi, da je huje kršil člansko dolžnost ali ugled borze ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije;
– če zanemarja dolžnosti pri odboru.
(3) Uprava odloča o razrešitvi člana odbora, ki ga je imenovala, o razrešitvi ostalih članov pa odloča nadzorni svet.
Prenos pooblastila
10. člen
Posamezna dejanja, ki jih po določbah teh Pravil opravlja predsednik odbora, lahko opravlja tudi uslužbenec borze, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti predsednik odbora.
2.1.2. Sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo
Pogoji za sprejem v borzno kotacijo
11. člen
(1) V borzno kotacijo so lahko sprejeti vrednostni papirji, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da se z njimi lahko organizirano trguje,
– da so v celoti vplačani,
– da so neomejeno prenosljivi,
– da so izdani v nematerializirani obliki,
– da glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti vrednostnih papirjev izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v kotacijo, ki jih v tem poglavju določajo Pravila.
(2) O sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo odloča odbor.
(3) Vrednostni papir je lahko sprejet v borzno kotacijo, četudi ne izpolnjuje enega od kriterijev, določenih v 12. členu Pravil, če pri tem ne gre za bistvena odstopanja ali če obstaja utemeljeno pričakovanje, da bo tudi ta pogoj izpolnjen v kratkem času po uvrstitvi v borzno kotacijo.
(4) Vrednostni papirji, ki nudijo pravico do zamenjave za druge vrednostne papirje ali pravico do nakupa drugih vrednostnih papirjev, so lahko sprejeti v borzno kotacijo, če so vrednostni papirji, za katere se zamenjajo, že sprejeti v borzno kotacijo.
(5) Obveznice izdajatelja, ki ni banka, so lahko v borzno kotacijo sprejete, če je izdajatelj z banko ali s KDD sklenil pogodbo o opravljanju storitev izplačevanja obveznosti vsakokratnemu imetniku teh obveznic.
(6) Odbor lahko v borzno kotacijo sprejme tudi vrednostne papirje novo ustanovljene družbe, ki je nastala z združitvijo več družb oziroma z razdelitvijo obstoječe družbe, pri čemer se šteje, da sta pogoja glede let poslovanja in realnosti ter objektivnosti računovodskih izkazov smiselno izpolnjena, če so bili vrednostni papirji vsaj ene od družb, ki so se združile, oziroma družbe, ki se je razdelila, do začetka postopka preoblikovanja sprejeti na organizirani trg.
Kriteriji za sprejem v borzno kotacijo
12. člen
(1) V kotacijo na borzi se lahko sprejmejo samo tisti vrednostni papirji, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
Kriteriji za uvrstitev delnic:
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Leta poslovanja |3 |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Realnost in objektivnost |revidirana letna poročila za tri |
|računovodskih izkazov |poslovna leta |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Velikost kapitala |500 mio SIT |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Minimalna velikost razreda delnic |250 mio SIT |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Odstotek razreda delnic v javnosti |vsaj 25% |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Število imetnikov razreda delnic |vsaj 150 |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
Kriteriji za uvrstitev obveznic:
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Leta poslovanja |3 |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Realnost in objektivnost računovodskih|revidirani računovodski izkazi za |
|izkazov |tri leta |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
|Skupna nominalna vrednost prodane |300 mio SIT |
|serije obveznic | |
+--------------------------------------+-------------------------------------+
(2) Velikost kapitala iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi na podlagi knjigovodske vrednosti v primerih, ko je izdajatelj prvič sprejet na organiziran trg. Knjigovodsko vrednost kapitala predstavljajo:
– vpoklicani kapital,
– kapitalske rezerve,
– rezerve iz dobička,
– preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let,
– prevrednotovalni popravek kapitala in
– prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še neporavnana čista izguba poslovnega leta.
Če se z delnicami izdajatelja že trguje na organiziranem trgu več kot šest mesecev, se namesto knjigovodske vrednosti kapitala upošteva tržna kapitalizacija, in sicer z upoštevanjem povprečne tržne kapitalizacije delnic istega razreda za zadnjih šest mesecev trgovanja na organiziranem trgu, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu.
(3) Minimalna velikost razreda delnic iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se upošteva knjigovodska vrednost delnice oziroma tržna kapitalizacija, določena skladno s prejšnjim odstavkom tega člena, če je delnica že bila sprejeta v katerikoli segment organiziranega trga.
(4) Odstotek razreda delnic v javnosti iz preglednice iz prvega odstavka tega člena se določi tako, da se od števila vseh delnic, ki so uvrščene v borzno kotacijo, odštejejo:
1. vse delnice, ki so v lasti posameznih imetnikov, če njihov delež presega 15% celotne izdaje,
2. vse delnice, ki so v lasti:
– članov uprave, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje,
– članov nadzornega sveta, če seštevek njihovih deležev presega 5% celotne izdaje,
– posamezne povezane osebe, če ta delež presega 5% celotne izdaje,
– družbe – izdajatelja, če ta delež presega 5% celotne izdaje,
– države in občin, če ta delež presega 5% celotne izdaje.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se pri izračunu odstotka razreda delnic v javnosti ne odštejejo delnice, ki so v lasti:
– vzajemnih skladov,
– investicijskih družb,
– pokojninskih vzajemnih skladov.
Obveznice Republike Slovenije
13. člen
Obveznice, katerih izdajatelj je Republika Slovenija ali pa je zanje izdala jamstvo, določeno z zakonom, se uvrstijo v borzno kotacijo ne glede na izpolnjevanje kriterijev iz 12. člena Pravil.
Zahteva za sprejem vrednostnega papirja
14. člen
(1) Postopek za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo na borzi se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve, ki ga izdajatelj ali oseba, ki jo pooblasti izdajatelj, vloži neposredno pri borzi ali pošlje priporočeno po pošti. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava z Navodili.
(2) Predpisanemu obrazcu zahteve iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
– pet (5) izvodov osnutka prospekta za kotacijo na borzi;
– dovoljenje Agencije za javno ponudbo oziroma dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje;
– prečiščeno besedilo statuta izdajatelja;
– izpis iz sodnega registra;
– kopije revizijskih poročil za zadnja tri (3) poslovna leta;
– odločbo Agencije o uspešnosti javne prodaje vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;
– izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev, ki so predmet zahteve;
– odločbo o vknjižbi vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD;
– navedbo desetih (10) največjih imetnikov vrednostnih papirjev in njihovega deleža ter skupno število vseh imetnikov vrednostnih papirjev;
– navedbo deleža vrednostnih papirjev izdajatelja, ki jih ima v lasti uprava izdajatelja;
– navedbo oseb, ki opravljajo storitve v zvezi z uvedbo vrednostnih papirjev v javno trgovanje;
– dokazilo o plačilu pristojbine za odločanje o sprejemu.
(3) Zahteva se mora nanašati na celoten razred izdanega vrednostnega papirja.
(4) Če je izdajatelj od Agencije pridobil dovoljenje za organizirano trgovanje, je treba dokumentaciji iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi izjavo izdajatelja o morebitnem postopku javne ponudbe zaradi nadaljnje javne prodaje.
Prospekt za borzno kotacijo
15. člen
(1) Prospekt za borzno kotacijo je pisni dokument izdajatelja, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev vpogled v izdajateljev pravni in finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt).
(2) Izvleček prospekta je pisni dokument, ki vsebuje povzetek pomembnejših podatkov iz prospekta.
(3) Podrobna vsebina prospekta in vsebina izvlečka prospekta sta določeni z veljavnim sklepom Agencije, ki določa podrobnejšo vsebino prospekta, izvlečka prospekta in javnega poziva za vpis in vplačilo vrednostnih papirjev.
(4) Člani odbora in borza ne odgovarjajo za resničnost in popolnost podatkov, ki so navedeni v prospektu in izvlečku prospekta za borzno kotacijo.
Predhodni preizkus zahteve
16. člen
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve predsednik odbora najpozneje v sedmih (7) dneh od prejema zahteve preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za odločanje o zahtevi:
– ali jo je vložila upravičena oseba;
– ali obrazec zahteve obsega predpisane podatke ter
– ali so obrazcu zahteve priložene priloge iz drugega odstavka 14. člena Pravil.
(2) Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
(3) Če predsednik odbora ugotovi, da predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku zahteve za sprejem sklep, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osmih (8) dni in ne daljši kot petnajst (15) dni.
(4) Če izdajatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena v sklepu navedenih pomanjkljivosti ne odpravi, zahtevo predsednik odbora z odločbo zavrže.
Obravnava zahteve in sprejem v borzno kotacijo
17. člen
(1) Če predsednik odbora zahteve za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo ne zavrže, jo uvrsti na dnevni red sej odbora. Odbor odloči o zahtevi najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema zahteve.
(2) Odbor z odločbo odloči, da vrednostni papir sprejme v borzno kotacijo, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za borzno kotacijo in da je prospekt za borzno kotacijo sestavljen v skladu s predpisi.
Zavrnitev zahteve
18. člen
(1) Če izdajatelj oziroma vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v kotacijo ali če prospekt za kotacijo ne vsebuje vseh podatkov iz 15. člena teh Pravil, odbor zahtevo z odločbo zavrne.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Odbor izdajatelja pozove, da v roku petnajstih (15) dni dopolni zahtevo. Če izdajatelj oziroma vrednostni papir tudi po dopolnitvi vloge ne izpolnjujeta pogojev za sprejem v borzno kotacijo ali če prospekt ne vsebuje vseh podatkov iz 15. člena teh Pravil, odbor zahtevo z odločbo zavrne.
(3) Odbor zavrne zahtevo za sprejem v borzno kotacijo tudi, če bi glede na položaj izdajatelja trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo interese vlagateljev.
Posredovanje odločitve o sprejemu
19. člen
(1) Odbor v osmih (8) dneh po sprejemu odločitve o sprejemu ali zavrnitvi sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo vroči odločbo vložniku zahteve. Odločba vsebuje uvod, izrek, obrazložitev in pouk o pravnem sredstvu.
(2) Če je vrednostni papir sprejet v borzno kotacijo, se obvestilo o sprejemu v kotacijo objavi na SEOnet in v dnevno-informativnem časopisju oziroma na drug predpisan način, najpozneje osem (8) dni po odločitvi.
Dolžnosti izdajatelja do začetka trgovanja z vrednostnim papirjem
20. člen
(1) Po ugoditvi zahtevi mora izdajatelj najpozneje v roku osmih (8) dni od objave odločitve o sprejemu v kotacijo zagotoviti objavo izvlečka prospekta.
(2) Izdajatelj je dolžan najpozneje osem (8) dni od objave odločitve o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo dostaviti borzi šest (6) izvodov dokončnega prospekta, po en (1) izvod pa tudi vsem članom borze, Agenciji in KDD.
(3) Poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena mora izdajatelj v roku, ki se mu določi v izreku odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, vplačati pristojbino za borzno kotacijo.
Začetek trgovanja
21. člen
(1) Datum začetka trgovanja po izpolnitvi dolžnosti iz 20. člena določi uprava. O tem najmanj tri (3) dni pred začetkom trgovanja obvesti člane borze, javnost in izdajatelja.
(2) Če izdajatelj ne izpolni svojih obveznosti skladno z 20. členom Pravil in se zato trgovanje s tem vrednostnim papirjem ne začne v roku petnajstih (15) dni od vročitve odločbe o sprejemu vrednostnega papirja v borzno kotacijo, lahko odbor odločbo o sprejemu v kotacijo razveljavi. Razveljavitev odločbe o sprejemu se posreduje in objavi na enak način, kot je bila objavljena odločitev o sprejemu.
2.1.3. Premestitev delnic v posebni segment borzne kotacije ter premestitev delnic iz posebnega segmenta borzne kotacije
Premestitev delnic v posebni segment borzne kotacije
21.a člen
(1) Uprava na podlagi pisne zahteve izdajatelja ter izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka tega člena z odločbo premesti delnice izdajatelja v posebni segment borzne kotacije v roku petnajst (15) dni od prejema zahteve. Vsebino obrazca zahteve predpiše uprava z Navodili.
(2) Kriteriji, ki jih mora izdajatelj izpolnjevati, da so delnice, ki so predmet zahteve, premeščene v posebni segment borzne kotacije, so naslednji:
(a) kvantitativni kriteriji:
– minimalna knjigovodska vrednost kapitala 12 mlrd SIT; kadar pa se z delnicami istega razreda že organizirano trguje vsaj šest mesecev – minimalna povprečna tržna kapitalizacija delnic istega razreda v zadnjih šestih mesecih, pri čemer se upošteva tržna kapitalizacija na vsak zadnji dan v mesecu, 12 mlrd SIT;
– izpolnjeni kvantitativni kriterij glede velikosti razreda delnic, odstotka razreda delnic v javnosti ter števila imetnikov razreda delnic iz 12. člena Pravil;
(b) kriteriji likvidnosti:
– minimalno povprečno dnevno število sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda;
– minimalni povprečni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov z delnicami posameznega razreda ter
– globina trga
ali
– sklenjena ter borzi posredovana veljavna pogodba izdajatelja z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve;
(c) kriterij obveščanja:
– izjava izdajatelja, da obvešča in poroča tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP);
– izjava izdajatelja, da zagotavlja javno objavo povzetkov svojih javnih objav tudi v angleškem jeziku.
(3) Podrobnejše kriterije iz točke (b) drugega odstavka tega člena z Navodili določi uprava. Navodila ter njihove morebitne spremembe se objavijo vsaj tri mesece pred začetkom preverjanja izpolnjevanja kriterijev likvidnosti.
(4) Izdajatelj mora zahtevi iz prvega odstavka tega člena Pravil priložiti:
– dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje kriterijev iz (a) točke drugega odstavka tega člena, ter
– kopijo veljavne pogodbe z vzdrževalcem likvidnosti za razred delnic, ki je predmet zahteve, če takšna pogodba obstaja.
(5) Zoper odločbo, s katero je uprava odločila o premestitvi ali zavrnitvi premestitve delnic v posebni segment borzne kotacije, je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.
(6) Ugovor proti odločbi iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
(7) Če so bile delnice izdajatelja, za katere je vložil zahtevo za premestitev v posebni segment borzne kotacije, predhodno že premeščene iz posebnega segmenta, lahko izdajatelj vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena šele po poteku šestih (6) mesecev od premestitve. Uprava lahko ponovno premesti navedene delnice v posebni segment borzne kotacije v roku petnajstih (15) dni od prejema zahteve, če izdajatelj izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena ter če uprava presodi, da je ponovna premestitev teh delnic v posebni segment borzne kotacije ustrezna.
Poročanje o statusu pogodb z vzdrževalci likvidnosti
21. b člen
Izdajatelj delnic, ki so premeščene v posebni segment borzne kotacije, je dolžan borzo tekoče obveščati o podpisih pogodb z vzdrževalci likvidnosti oziroma o prenehanju njihove veljavnosti.
Premestitev delnic iz posebnega segmenta borzne kotacije
21. c člen
(1) Uprava borze vsakih šest mesecev, v skladu z Navodili iz tretjega odstavka 21. a člena, preveri:
– izpolnjenost kvantitativnih kriterijev iz točke (a) drugega odstavka 21. a člena Pravil ter
– izpolnjenost kriterijev likvidnosti iz točke (b) drugega odstavka 21. a člena Pravil.
(2) Na podlagi rezultatov preveritve iz prvega odstavka tega člena uprava z odločbo iz posebnega segmenta s prvim trgovalnim dnem naslednjega meseca po preveritvi premesti delnice, pri katerih niso izpolnjeni kriteriji iz točke (a) drugega odstavka 21. a člena Pravil ali pri katerih niso izpolnjeni kriteriji iz točke (b) drugega odstavka 21. a člena Pravil. O neizpolnjevanju kriterijev uprava predhodno pisno obvesti izdajatelja.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena uprava delnic izdajatelja ne premesti iz posebnega segmenta, če izdajatelj borzi pred iztekom petnajst(15)-dnevnega roka od dne ugotovitve neizpolnjevanja kriterijev iz prvega odstavka tega člena predloži dokazilo o podpisu pogodbe o opravljanju storitev z vsaj enim vzdrževalcem likvidnosti.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena uprava premesti delnice iz posebnega segmenta borzne kotacije tudi na zahtevo izdajatelja, najpozneje v roku tridesetih (30) dni od prejema zahteve izdajatelja.
(5) Zoper odločbo, s katero je uprava odločila o premestitvi delnic iz posebnega segmenta, je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.
(6) Ugovor proti odločbi iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.
2.1.4. Postopek v primeru sprememb v kotaciji posameznega vrednostnega papirja
2.1.4.1. Razširitev kotacije delnic
Zahteva za razširitev kotacije delnic
22. člen
(1) V primerih povečanja osnovnega kapitala izdajatelja, čigar delnice istega razreda so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi:
– nadaljnje izdaje teh delnic, za katere izdajatelj skladno z ZTVP izvede javno ponudbo ali pridobi dovoljenje za organizirano trgovanje; v primeru izdaje nadomestnih delnic za prevzem pa dovoljenje za ponudbo za odkup ter
– izdaje delnic istega razreda, za katere skladno z ZTVP ni treba pridobiti dovoljenja Agencije za javno ponudbo ali dovoljenja za organizirano trgovanje,
je izdajatelj dolžan predložiti zahtevo za razširitev kotacije delnic na borzi še pred vpisom sprememb v sodni register in pred izdajo delnic. Izpolnjenemu obrazcu zahteve je izdajatelj dolžan priložiti glede na vrsto sprememb v kapitalu družbe dokumentacijo, iz katere izhaja, da je razširitev kotacije utemeljena.
(2) Izdajatelj je dolžan zagotoviti pogoje za razširitev kotacije vrednostnega papirja iz prvega odstavka tega člena pred izdajo vrednostnih papirjev, sicer lahko odbor iz kotacije izključi že uvrščene izdajateljeve vrednostne papirje istega razreda.
Razširitev kotacije
23. člen
(1) Borzna kotacija delnic izdajatelja se lahko razširi z nadaljnjo izdajo delnic enakega razreda, za katero izdajatelj skladno z ZTVP opravi javno ponudbo ali pridobi dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje. Izdajatelj je dolžan odboru predložiti naslednjo dokumentacijo:
– dovoljenje Agencije za javno ponudbo vrednostnih papirjev ali dovoljenje Agencije za organizirano trgovanje;
– prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register;
– dokazila o uspešnosti javne ponudbe;
– izjavo o polni vplačanosti delnic;
– prospekt za borzno kotacijo;
– zadnji razpoložljivi podatek o desetih (10) največjih delničarjih družbe s številom glasovalnih pravic in podatek o desetih (10) največjih kupcih novo izdanih delnic, če je ta dostopen.
(2) V primeru razširitve borzne kotacije delnic z delnicami enakega razreda, ki jih izdajatelj izda kot nadomestne delnice v postopku prevzema po Zakonu o prevzemih, mora izdajatelj obrazcu zahteve priložiti smiselno enaka dokazila (dovoljenje Agencije za ponudbo za odkup, odločbo Agencije o uspešnosti ponudbe za odkup ...).
24. člen
(se črta)
25. člen
Kadar izdajatelj zahteva razširitev kotacije delnic, ki so že uvrščene v borzno kotacijo, na podlagi pogojnega povečanja osnovnega kapitala v primeru:
– izdaje zamenljivih obveznic, ki nosijo pravico do zamenjave za delnice istega razreda,
– izdaje delnic za izvedbo pripojitve druge družbe ter
– izdaje delnic zaradi uresničitve pravic delavcev družbe do prejema novih delnic v zameno za vložek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udeležbe v dobičku in zagotovitve opcijskih upravičenj do nakupa delnic, ki jih je družba zagotovila članom uprave, nadzornega sveta in delavcem družbe ali z njo povezane družbe,
je poleg dokumentacije iz 23. člena Pravil dolžan borzi posredovati tudi ustrezno dokumentacijo skladno s 26. ter 27. členom teh Pravil.
26. člen
Izdajatelj je dolžan v primeru iz prve alineje prejšnjega člena zahtevi za razširitev kotacije priložiti izjavo, s katero se zavezuje borzi takoj po prejemu posredovati kopije naslednjih odločb:
– sklepa o vpisu pogojnega povečanja osnovnega kapitala v sodni register,
– odločbe KDD o izdaji delnic v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev ter
– sklepa o vpisu skupnega zneska povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
27. člen
V primeru zahteve za razširitev iz druge alineje 25. člena je izdajatelj dolžan odboru predložiti naslednje dokumente:
– pogodbo o pripojitvi, ki mora vsebovati sestavine v skladu z določbami ZGD ter upoštevati ostala določila ZGD v zvezi s tem, skupaj z opisom vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi pripojitve;
– zapisnike zasedanj skupščin vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, na katerih so odločale o soglasju za pripojitev;
– poročilo oziroma poročila uprav družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pripojitvi (513. člen ZGD);
– poročilo oziroma poročila o reviziji pripojitve (514. člen ZGD) ter reviziji povečanja osnovnega kapitala za izvedbo pripojitve, kadar je ta zahtevana (518. člen ZGD);
– poročila nadzornih svetov družb, ki so udeležene pri pripojitvi, o pregledu pripojitve (514. a člen ZGD);
– letna poročila vseh družb, ki so udeležene pri pripojitvi, za zadnja tri poslovna leta;
– kadar dan obračuna združitve ni enak bilančnemu presečnemu dnevu zadnjega letnega poročila posameznih prevzetih družb: zaključna poročila teh družb (prvi odstavek 64. člena ZGD), če so bila ta do takrat že revidirana;
– kadar se zadnje letno poročilo posameznih družb, ki so udeležene pri pripojitvi, nanaša na poslovno leto, ki se je končalo več kot šest mesecev pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga pogodbe o pripojitvi: vmesne bilance stanja teh družb, ki morajo biti sestavljene po stanju na dan zaključka zadnjega trimesečja pred sklenitvijo pogodbe o pripojitvi oziroma sestave predloga te pogodbe;
– prijavo sklepa o povečanju osnovnega kapitala za vpis v sodni register;
– dokument, ki kaže stopnjo razpršenosti vrednostnega papirja in seznam desetih (10) največjih delničarjev oziroma družbenikov ter podatek o skupnem številu delničarjev oziroma družbenikov. Če gre pri delnicah družb za delnice, ki se glasijo na prinosnika, zadošča podatek o desetih (10) največjih delničarjih z glasovalno pravico oziroma o skupnem številu delničarjev na dan zadnje skupščine, z navedbo deleža celotnega zastopanega kapitala ter predvideno kapitalsko strukturo desetih (10) največjih delničarjev družbe po vpisu pripojitve v sodni register;
– kadar je za pripojitev potrebno dovoljenje oziroma soglasje pristojnega državnega oziroma drugega organa: dovoljenje oziroma soglasje tega organa;
– zaključna poročila prevzetih družb.
Obravnava zahteve za razširitev kotacije delnic
28. člen
(1) Odbor lahko na podlagi prejete zahteve za razširitev odloča o razširitvi kotacije delnic že pred vpisom sprememb v sodni register oziroma odločbe KDD o vpisu teh delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev ter lahko sprejme odločbo o razširitvi kotacije z odložnim pogojem.
(2) Kadar zahteva za razširitev vključuje tudi prospekt za borzno kotacijo, je izdajatelj dolžan dostaviti borzi šest (6) izvodov prospekta najpozneje osem (8) dni po vročitvi odločbe odbora o razširitvi borzne kotacije z odložnim pogojem.
(3) Za izpolnitev odložnega pogoja je izdajatelj dolžan takoj po prejemu borzi posredovati:
– sklep o vpisu sprememb v sodni register oziroma izpis iz sodnega registra, ki dokazuje spremembo v kapitalu, ter
– odločbo KDD o vpisu delnic, s katerimi se borzna kotacija razširi, v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(4) Ob izpolnitvi odložnega pogoja odbor o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih (8) dni vroči izdajatelju. Borza o datumu razširitve borzne kotacije in o začetku trgovanja s povečanim številom teh delnic obvesti člane, javnost in Agencijo.
(5) Če v tem poglavju ni drugače določeno, se za postopek odločanja odbora o zahtevi za razširitev borzne kotacije delnic smiselno uporabljajo določbe poglavja o sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo.
Predložitev dodatne dokumentacije
29. člen
Odbor lahko določi, da mu mora izdajatelj poleg zahteve za razširitev predložiti dodatno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zahteva za razširitev utemeljena.
2.1.4.2. Spremembe lastnosti delnic v borzni kotaciji
Postopek v primeru sprememb lastnosti vrednostnega papirja v borzni kotaciji
30. člen
(1) Razlog za spremembo v kotaciji delnic je tudi izdaja delnic zaradi zamenjave obstoječih delnic.
(2) Postopek odločanja odbora o zahtevi izdajatelja za spremembo v kotaciji delnic ter dolžnosti izdajatelja je smiselno enak kot v postopku za razširitev kotacije delnic. Po prejemu odločbe KDD o zamenjavi delnic se delnice s staro oznako in lastnostmi izključijo iz sistema BTS, v trgovanje pa se vključijo delnice z novo oznako in lastnostmi.
2.1.4.3. Zožitev kotacije
Postopek v primeru zožitve kotacije vrednostnega papirja
31. člen
(1) Kadar je razlog za spremembe v kotaciji vrednostnega papirja zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, mora izdajatelj smiselno prilagojeni zahtevi iz 22. člena Pravil predložiti sklep skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala, iz katerega je razviden način zmanjšanja.
(2) Postopek odločanja odbora je smiselno enak postopku v primeru razširitve kotacije.
2.1.4.4. Spremembe v kotaciji posameznega razreda obveznic
Smiselna uporaba določb
32. člen
V primerih sprememb v kotaciji posameznega razreda obveznic se smiselno uporabljajo določbe Pravil za postopek v primeru sprememb v kotaciji delnic posameznega razreda.
2.1.4.5. Sprejem samostojno prenosljivih pravic pri povečanjih osnovnega kapitala v borzno kotacijo
33. člen
(1) Pri novih izdajah delnic izdajatelja, katerega delnice že kotirajo na borzi, lahko kotirajo samostojno prenosljive pravice do nakupa novih delnic od dneva podelitve samostojno prenosljivih pravic, kot ga določi izdajatelj, do njihove zapadlosti, če so izdane v nematerializirani obliki.
(2) V primeru izdaje pravic je izdajatelj o tem dolžan obvestiti borzo in vložiti zahtevo za kotacijo na borzi. O zahtevi odloča odbor.
(3) Uprava vsakokrat določi natančen čas kotiranja teh pravic.
2.1.5. Obveznosti obveščanja in poročanja
2.1.5.1. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev delnic v borzni kotaciji
2.1.5.1.1. Letno poročilo in medletna poročila ter izjava o skladnosti s kodeksom
Revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo
34. člen
(1) Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi tako, kot je določeno v Navodilih, predložiti revidirano letno nekonsolidirano in konsolidirano poročilo in javno objaviti povzetek revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila skladno z določbami 42. člena Pravil takoj, ko je mogoče, in ne pozneje kot v tridesetih (30) dneh po prejemu revizijskega poročila.
(2) Skrajni rok za objavo povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega in konsolidiranega poročila je pet (5) mesecev po poteku poslovnega leta.
(3) Povzetek revidiranega letnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,
– firmo in sedež javne družbe,
– navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e) navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
– bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto;
– navedbo, ali je letno poročilo že potrdil nadzorni svet družbe;
– navedbo, da je celotno letno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe, in navedbe o predložitvi in dostopnosti revidiranega letnega poročila iz osmega odstavka 55. člena ZGD.
(4) Poleg povzetka revidiranega letnega poročila mora objava dodatno vsebovati ustrezna pojasnila, zlasti:
– pojasnila in analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika);
– pojasnila postavk računovodskih izkazov,
– pojasnila poslovanja glede na plan,
– navedbo, ali se računovodski podatki ujemajo z že objavljenim nerevidiranim letnim računovodskim podatkom, in pojasnilo o morebitnih razlikah,
– pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,
– odobreni kapital (zlasti višino odobrenega kapitala, časovno opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedbo, ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitno izključitev prednostne pravice do novih delnic),
– pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostno pravico do nakupa novih delnic),
– znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,
– kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
– kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,
– na zadnji dan obravnavanega poslovnega leta število lastnih delnic, navedbo obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedbo načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatke o oblikovanju rezerv za lastne delnice;
– 10 največjih delničarjev (ime, priimek oziroma firma in sedež) na zadnji dan poslovnega leta (če se delnice glasijo na prinosnika, podatki na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo;
– število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan poslovnega leta;
– navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in podatke, ki jih zahtevajo drugi predpisi.
(5) Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov, je treba objaviti povzetek konsolidiranega letnega poročila, ki dodatno vključuje še naslednje podatke:
– konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanaša letno poročilo, in podatke za preteklo poslovno leto;
– navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e) navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
– navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
(6) V primeru ločene objave povzetka revidiranega letnega konsolidiranega poročila mora javna objava smiselno vključevati pojasnila iz četrtega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze in navedbo pomembnih dogodkov, ki so se zgodili po objavi povzetka revidiranega letnega nekonsolidiranega poročila.
Polletno poročilo
35. člen
(1) Izdajatelj, katerega delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi tako, kot je določeno v Navodilih, predložiti polletno poročilo o svojem poslovanju ter v njem obrazložiti in navesti spremembe podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in povzetek polletnega poročila javno objaviti na predpisan način, skladno z določili 42. člena in z Navodili.
(2) Skrajni rok za objavo povzetka polletnega poročila je dva (2) meseca po končanem polletnem obračunskem obdobju.
(3) Povzetek polletnega poročila mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakonom o trgu vrednostnih papirjev,
– firmo in sedež javne družbe,
– navedbo, da polletno poročilo ni revidirano oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e) navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
– bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta,
– navedbo, da je celotno polletno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe.
(4) Poleg povzetka polletnega poročila mora objava vsebovati tudi ustrezna pojasnila, zlasti:
– pojasnila in analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika polletnega poročila);
– pojasnila postavk računovodskih izkazov,
– pojasnila poslovanja glede na plan,
– pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,
– pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v računovodskih izkazih,
– odobreni kapital (zlasti višino odobrenega kapitala, časovno opredelitev veljavnosti pooblastila upravi, navedbo, ali in kdaj je uprava že sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, odstotek izkoriščenosti odobrenega kapitala, morebitno izključitev prednostne pravice do novih delnic),
– pogojno povečanje osnovnega kapitala (zlasti datum sprejetega sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala, nominalni znesek pogojno povečanega osnovnega kapitala, namen pogojnega povečanja osnovnega kapitala, prednostno pravico do nakupa novih delnic),
– znesek bruto dividende na delnico posameznega razreda v tekočem in preteklem letu,
– kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
– kazalnik knjigovodska vrednost delnice z navedbo metode izračuna,
– na zadnji dan obravnavanega obračunskega obdobja število lastnih delnic, navedbo obdobja in namena za njihovo pridobitev, navedbo načrta odsvojitve in rokov odsvojitve, podatke o oblikovanju rezerv za lastne delnice;
– 10 največjih delničarjev (ime, priimek oziroma firmo in sedež) na zadnji dan poslovnega obdobja (če se delnice glasijo na prinosnika, podatke na podlagi zadnje skupščine delničarjev), število in delež za posameznega od navedenih v celotnem kapitalu izdajatelja in odstotni delež vseh glasovalnih pravic, ki jih te osebe imajo;
– število vrednostnih papirjev izdajatelja in delež v lasti posameznih članov uprave izdajatelja in posameznih članov nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja na zadnji dan obravnavanega poslovnega obdobja;
– navedbo drugih pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in podatke, ki jih zahtevajo drugi predpisi.
(5) Če zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje letnih konsolidiranih računovodskih izkazov, mora objava vsebovati tudi naslednje podatke:
– konsolidirano bilanco stanja, konsolidiran izkaz poslovnega izida, konsolidiran izkaz finančnega izida in konsolidiran izkaz gibanja kapitala po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za obračunsko obdobje, na katero se nanaša polletno poročilo, in podatke za obračunsko obdobje prvega polletja preteklega poslovnega leta;
– navedbo, da polletno poročilo ni revidirano, oziroma navedbo podatkov o opravljeni reviziji, in sicer:
(a) kdo je opravil revizijo;
(b) ali je bilo mnenje pooblaščenega revizorja o konsolidiranem polletnem letnem poročilu pritrdilno, s pridržkom oziroma odklonilno;
(c) kadar je mnenje pooblaščenega revizorja pritrdilno, navedbo morebitnih opozoril in opažanj revizorja v revizorjevem poročilu;
(d) kadar mnenje pooblaščenega revizorja ni pritrdilno, morajo biti navedeni tudi razlogi za takšno mnenje;
(e) navedbo datuma prejema revizijskega poročila;
– navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
Drugo medletno obveščanje in poročanje o poslovanju
36. člen
(1) Medletno obveščanje in poročanje o poslovanju zajema:
– podatke o poslovanju za prve tri mesece poslovnega leta,
– podatke o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta.
(2) Izdajatelj, čigar delnice so sprejete v borzno kotacijo, mora borzi posredovati podatke o medletnem poslovanju in jih javno objaviti na predpisan način, skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili.
(3) Skrajni rok za objavo je dva (2) meseca po preteku ustreznega obračunskega obdobja.
(4) Izdajatelj mora v javni objavi navesti:
– navedbo, da gre za javno objavo podatkov o poslovanju za ustrezno obračunsko obdobje poslovnega leta, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
– firmo in sedež izdajatelja;
– podatke o poslovanju, ki vključujejo:
(a) za nebančne izdajatelje najmanj podatke o čistih prihodkih od prodaje, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta;
(b) za bančne izdajatelje najmanj podatke o bilančni vsoti, jamstvenem kapitalu, prihodkih iz obresti in podobnih prihodkih, neobrestnih prihodkih, čistem poslovnem izidu iz rednega delovanja in čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, primerjalno z enakim obračunskim obdobjem preteklega poslovnega leta.
– pojasnila, ki vključujejo najmanj:
(a) pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika),
(b) pojasnila poslovanja glede na plan,
(c) pojasnilo o sezonski naravi in z njo povezani prodajni uspešnosti medletnega delovanja,
(d) kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
(e) kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,
(f) pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.
– druge podatke, skladno z drugimi predpisi.
Izjava o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb
36. a člen
(1) Izdajatelj, katerega delnice so uvrščene v borzno kotacijo, mora oblikovati izjavo o skladnosti z določbami Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter jo predložiti borzi.
(2) Izdajatelj je dolžan izjavo iz prvega odstavka tega člena javno objaviti najpozneje ob objavi povzetka letnega poročila, skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili.
(3) Objava izjave iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
– navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
– firmo in sedež javne družbe;
– naziv Kodeksa, na katerega se izjava družbe glede skladnosti nanaša, ter datum sprejema tega Kodeksa;
– časovno obdobje, na katero se izjava družbe nanaša;
– izjavo družbe glede skladnosti z določbami Kodeksa oziroma navedbo točk Kodeksa, s katerimi ni v skladu, z obrazložitvijo razlogov za odstopanja.
2.1.5.1.2. Obveščanje in poročanje o cenovno občutljivih informacijah
Skupščina delničarjev in odločanje o dividendah
37. člen
(1) Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, borzi posredovati in tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, javno objaviti naslednje podatke v zvezi z zasedanjem skupščine delničarjev družbe:
– nemudoma po seji nadzornega sveta, najpozneje pa ob objavi sklica skupščine (kjer bodo delničarji obravnavali letno poročilo), poročilo nadzornega sveta, ki vsebuje krajšo izjavo nadzornega sveta o načinu in obsegu preveritve vodenja družbe med poslovnim letom, njegovo stališče do revizijskega poročila ter izjavo nadzornega sveta glede potrditve letnega poročila;
– v primeru sklica skupščine delničarjev podatke o času in kraju skupščine, pogojih za udeležbo in uresničevanje glasovalne pravice, dnevni red z vsebino predlaganih sklepov, predloge delničarjev s stališčem uprave in kraj, kjer sta dostopni letno poročilo in poročilo nadzornega sveta;
– v primeru predloga sklepa skupščine o delitvi bilančnega dobička podatke o višini dividende, datumu preseka, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende, in datumu izplačila dividend;
– v primeru izvedene skupščine delničarjev vsebino vseh sprejetih sklepov in napovedane izpodbojne tožbe. V primeru nesprejetja oziroma spremembe predlaganih sklepov na skupščini delničarjev je v obvestilu treba na to opozoriti;
– v primeru obvestil o sklicu in izvedbi skupščine delničarjev se pri točkah dnevnega reda, ki se nanašajo na sprejemanje statuta oziroma drugih splošnih aktov družbe, namesto vsebine lahko navede le kraj, kjer je dostopno besedilo aktov.
(2) Izdajatelj je dolžan poleg vsebine obvestila borzi tako, kot predpisujejo Navodila, posredovati tudi kopijo vabila delničarjem za udeležbo na skupščini ter izvod celotnega gradiva za skupščino, v obliki, kot je delničarjem na voljo na sedežu družbe. Izdajatelj je dolžan v primeru sprejetih sprememb statuta v roku enega tedna po skupščini borzi posredovati kopijo prečiščenega besedila statuta, kot ga je potrdil notar.
(3) Zadnji dan upravičenosti do dividende (glede na stanje delniške knjige) je lahko najprej dva (2) delovna dneva po dnevu skupščine delničarjev, ki odloča o delitvi bilančnega dobička. Datum preseka stanja v tem smislu določi izdajatelj.
Poslovni dogodki, ki vplivajo na položaj družbe izdajatelja
38. člen
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o poslovnih in drugih dogodkih, spremenjenih pogojih poslovanja in vplivu dogodkov iz okolja, ki lahko vplivajo na pravni in finančni položaj družbe, kot so zlasti:
– prekinitve v poslovanju,
– bistvene spremembe pri opravljanju glavne dejavnosti,
– nameravani bistveni spremembi računovodske politike izdajatelja,
– spremembe v upravi oziroma poslovodstvu in nadzornem svetu,
– nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi,
– predhodne ocene poslovanja in napovedi,
– pomembne spremembe v lastniški sestavi,
– pomembnejši sklepi sej nadzornega sveta izdajatelja,
– pomembne investicije in dezinvesticije,
– pomembne sklenjene pogodbe,
– pomembni pravni postopki pred državnimi organi, arbitražami in podobnimi organi (začeti, odločeni na posameznih stopnjah, pravnomočno končani),
– bistveno spremenjeno stanje na trgu,
– pridobljeni ali izgubljeni patenti, licence ter blagovne znamke bistvenega pomena,
– novi proizvodi oziroma storitve ali stranke, ki bistveno vplivajo na poslovanje ter poslovni izid izdajatelja in podobno.
Nerevidirani letni nekonsolidirani in konsolidirani računovodski izkazi
38. a člen
(1) Izdajatelj, katerega vrednostni papirji so bili sprejeti v borzno kotacijo, mora borzi nemudoma predložiti nerevidirane letne nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze in jih javno objaviti, skladno z določbami 42. člena Pravil in z Navodili.
(2) Skrajni rok za objavo nekonsolidiranih računovodskih izkazov je dva (2) meseca po preteku poslovnega leta in za objavo nerevidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov tri (3) mesece po preteku poslovnega leta.
(3) Izdajatelj mora v javni objavi navesti:
– navedbo, da gre za javno objavo, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana;
– firmo in sedež izdajatelja;
– naslov objave;
– nerevidirano nekonsolidirano in konsolidirano bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida in izkaz gibanja kapitala (skupaj s podatki o bilančnem dobičku oziroma izgubi), po ustreznem računovodskem standardu za zunanje poslovno poročanje, in sicer podatke za poslovno leto, na katero se nanašajo nerevidirani letni izkazi, in podatke za preteklo poslovno leto;
– pojasnila, ki vključujejo najmanj:
(a) pojasnila ter analizo uprave (zlasti spremembe v upravi, nadzornem svetu, reviziji, glavni dejavnosti, lastništvu, finančnem položaju podjetja, pričakovanja v prihodnosti, načrte, komentar negotovih dogodkov, ki bi bili lahko pomembni za uporabnika),
(b) pojasnila poslovanja glede na plan,
(c) kazalnik čisti dobiček na delnico z navedbo metode izračuna,
(d) kazalnik knjigovodska vrednost delnice z metodo izračuna,
(e) pomembne dogodke, ki so se zgodili po obračunskem obdobju in še niso izkazani v prikazanih podatkih.
(4) Nerevidirane konsolidirane izkaze, navedene v tretjem odstavku tega člena, je treba skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo, predložiti in objaviti v primerih, ko zakon ali računovodski standardi od izdajatelja zahtevajo oblikovanje konsolidiranih računovodskih izkazov. V primeru ločene objave nerevidiranih letnih konsolidiranih izkazov mora objava smiselno vključevati pojasnila iz 4. alineje tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na konsolidirane izkaze, skupaj z navedbo družb, ki so vključene v konsolidacijo.
(5) V primeru objave povzetka revidiranega letnega poročila, skladno s 34. členom Pravil, v roku dveh mesecev po preteku poslovnega leta izdajatelju ni treba objaviti nerevidiranih letnih računovodskih izkazov iz tretjega odstavka tega člena. Določba prvega stavka tega odstavka smiselno velja za objavo povzetka nerevidiranega konsolidiranega letnega poročila v roku treh mesecev.
Predhodne ocene poslovanja in napovedi
38. b člen
Izdajatelj mora skladno z določili 42. člena Pravil in z Navodili javno objaviti izdelane ocene preteklega poslovanja, morebitna odstopanja od napovedanega in napovedi prihodnjega poslovanja, kadar so te podlaga za posredovanje informacij tretjim osebam pred objavo natančnih podatkov o poslovanju.
Odločitve in okoliščine, ki vplivajo na kapitalsko strukturo družbe izdajatelja
39. člen
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o odločitvah in sklepih ter drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na kapitalsko strukturo v družbi izdajatelja in na vrednotenje izdanega vrednostnega papirja, kot so na primer:
– nameravano povečanje ali zmanjšanje kapitala izdajatelja ali povezanih družb;
– bistvene spremembe v strukturi virov sredstev izdajatelja;
– izdaja novih serijskih vrednostnih papirjev;
– odpoklic izdanih vrednostnih papirjev;
– sprememba vsebine pravic razreda vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, in vrednostnih papirjev, v katere so kotirajoči vrednostni papirji zamenljivi;
– izdaja prednostne pravice do vpisa novih izdaj vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov;
– sprememba deležev vrednostnih papirjev v kapitalu izdajatelja, ki jih ima v lasti posamezen član uprave, ali nadzornega sveta izdajatelja. Izdajatelj je dolžan navedene podatke za posamezne osebe javno objaviti v primeru, da gre za cenovno občutljive informacije, obvezno pa v primeru:
a) sklenjenega posla, katerega vrednost je enaka ali presega višino 2.400.000 SIT,
b) ko kumulativna vrednost prodaj (ali nakupov) vrednostnih papirjev v zadnjih 30 dneh dosega ali presega vrednost 2.400.000 SIT,
c) ko posamezna oseba sklene posel, kjer pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register) ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku.
Pri izračunu zgoraj navedenih vrednosti se upošteva dejanski tečaj ob sklenitvi posla na organiziranem trgu, v primeru sklenitve posla izven organiziranega trga pa uradni enotni tečaj na dan sklenitve posla (oziroma zadnji objavljeni uradni enotni tečaj, če ta na dan sklenitve posla ni bil objavljen). Objava mora vključevati najmanj naslednje podatke:
a) ime in priimek ter funkcijo osebe,
b) datum sklenitve posla oziroma obdobje,
c) vrednost sklenjenega posla,
d) število pridobljenih (odsvojenih) delnic, skupno število delnic v lasti osebe in odstotni delež, ki ga ima oseba po sklenitvi posla v kapitalu izdajatelja,
– izvršeno pridobitev ali odsvojitev lastnih delnic izdajatelja, najpozneje v trenutku, ko pridobljene ali odsvojene delnice dosežejo 1% kapitala izdajatelja (osnovnega kapitala, vpisanega v sodni register), ter ob vsakem preseženem nadaljnjem celem odstotku. Izdajatelj je v teh primerih dolžan v objavi navesti vsaj naslednje podatke:
a) razloge in namen pridobitve ali odsvojitve (navedbo alineje prvega odstavka 240. člena ZGD; če so bili pogoji za odsvojitev določeni na podlagi pooblastila skupščine, tudi datum sprejema tega sklepa ter najnižjo in najvišjo prodajno ceno ter največji delež teh delnic v osnovnem kapitalu, za katerega je podeljeno pooblastilo);
b) število in nominalni znesek delnic;
c) način in čas pridobitve (odsvojitve) ter tečaj delnic, po katerem so bile pridobljene (odsvojene) z navedbo, ali je bil posel nakupa oziroma prodaje izvršen na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga (v primeru več zaporednih poslov navedbo skupne vrednosti delnic in povprečnega tečaja vseh poslov);
d) dejstvo, ali je družba oblikovala rezerve za lastne delnice;
e) najnižjo in najvišjo ceno ter delež teh delnic v osnovnem kapitalu, kadar so bili določeni na podlagi pooblastila skupščine;
– odpoklic dolžniškega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, pred njegovo dospelostjo;
– nezmožnost izpolnitve obveznosti na podlagi izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ter nezmožnost izplačila dividend;
– nastop razlogov za ukrepanje in sprejem posameznih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje podjetij.
Predvidene statusne spremembe družbe izdajatelja
40. člen
Izdajatelj je dolžan takoj, ko je mogoče, posredovati borzi in javnosti tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, cenovno občutljive informacije o namerah oziroma odločitvah o statusnih spremembah izdajatelja in spremembi pravnoorganizacijske oblike izdajatelja, kot so na primer:
– združitev družbe izdajatelja (pripojitev ali spojitev);
– delitev družbe izdajatelja (razdelitev ali oddelitev);
– preoblikovanje izdajatelja v drugo obliko družbe in podobno ter
– druge spremenjene okoliščine in dogodki, ki pomenijo spremembo glede na podatke, navedene v prospektu za uvrstitev vrednostnega papirja v kotacijo na borzi, in glede na poznejša obvestila izdajatelja.
Druge cenovno občutljive informacije
41. člen
(1) Poleg poslovnih dogodkov iz 37. do 40. člena Pravil mora izdajatelj vrednostnega papirja, ki je sprejet v borzno kotacijo, borzo in javnost tako, kot je določeno v 42. členu Pravil, seznaniti tudi z drugimi dogodki, povezanimi z njegovim poslovanjem, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnih papirjev oziroma na sposobnost družbe, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev.
(2) Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, objavo določenih podatkov, če presodi, da je to potrebno za ustrezno informiranje vlagateljev.
(3) Borza lahko zahteva od izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, tudi potrditev oziroma zanikanje govoric ali poročil v zvezi z izdajateljem ali vrednostnim papirjem, ki ne izvirajo iz podatkov, ki jih je borzi oziroma javnosti že posredoval, pa so ali bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.
Način javne objave cenovno občutljivih informacij
42. člen
(1) Obvestilo o cenovno občutljivih informacijah (pomembnih poslovnih dogodkih) mora vsebovati vse informacije, ki vlagatelju v vrednostne papirje omogočajo presojo položaja in oceno vpliva poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja, predvsem pa naslednje:
– firmo in sedež javne družbe;
– navedbo, da gre za obvestilo na podlagi Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana ter Zakona o trgu vrednostnih papirjev;
– naslov objave;
– čas poslovnega dogodka;
– natančen opis poslovnega dogodka;
– navedbo časovnega obdobja, v katerem bodo informacije, ki jih obvestilo vsebuje in imajo značilnosti notranje informacije, objavljene tudi na spletnih straneh družbe.
(2) Izdajatelj mora objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku na lastne stroške:
– v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, oziroma
– v elektronski obliki, kot jo predpisujejo Pravila ter Navodila.
(3) Izdajatelj je dolžan objaviti obvestilo o pomembnem poslovnem dogodku takoj po njegovem nastopu oziroma v rokih, ki jih za objavo posameznih dogodkov zahtevajo posebni predpisi.
(4) Izdajatelj, ki je zaradi uvrstitve vrednostnih papirjev na organiziran trg zunaj Republike Slovenije dolžan objavljati obvestila o svojem poslovanju tudi zunaj Republike Slovenije, mora sočasno zagotoviti objavo obvestil z enako vsebino tudi v Republiki Sloveniji.
(5) Borza omogoča javno objavo obvestil izdajateljev v elektronski obliki na spletnih straneh, katerih naslov je za vsak trgovalni dan objavljen z uradno tečajnico v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. Borza omogoča dostop do vseh javno objavljenih obvestil na sistemu SEOnet, skupaj z obvestili o javnih objavah na drugih mestih, katere so ji, skladno s Pravili ter Navodili, posredovali izdajatelji. Dostop do teh informacij omogoča borza vsem zainteresiranim osebam in jim za to ne zaračunava nobenih pristojbin.
(6) Obvestila, ki imajo naravo pomembnega poslovnega dogodka, hkrati pa jih mora izdajatelj objaviti tako, kot je določeno v drugih predpisih, mora izdajatelj objaviti tako, kot je posebej predpisano za posamezno obvestilo. Kadar je v teh primerih način objave drugačen, kot ga izdajatelj sicer uporablja na podlagi Pravil, mora tako, ki je določeno s Pravili, objaviti naslov obvestila, mesto in čas njegove objave.
(7) Izdajatelj, ki namerava spremeniti mesto objave svojih obvestil, mora javnost o tem predhodno obvestiti. Obvestilo o spremembi mesta objave mora izdajatelj objaviti tako, kot sicer objavlja obvestila o pomembnih poslovnih dogodkih.
Dolžnosti izdajatelja ob javni objavi cenovno občutljivih informacij
43. člen
(1) Postopek objave mora izdajatelj izpeljati tako, da z objavo ne povzroči neenakega položaja vlagateljev v času trgovanja z vrednostnimi papirji na dan objave obvestila.
(2) Pred javno objavo je izdajatelj dolžan borzi posredovati sporočilo za javnost. Če borza presodi, da je objava nejasna, nepopolna ali zavajajoča, lahko izdajatelja pozove k spremembam oziroma dopolnitvam. V primeru, da izdajatelj pri tem ne sodeluje, sama oblikuje sporočilo za javnost.
(3) Informacij, ki jih vsebuje obvestilo, izdajatelj ne sme pred objavo posredovati tretjim osebam.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko izdajatelj posreduje informacije državnim organom na podlagi njihovih pristojnosti. Izdajatelj lahko posreduje informacije tudi osebam, ki delujejo kot njegovi svetovalci, oziroma osebam, s katerimi se pogaja ali z njimi sodeluje pri izvedbi posla. Te osebe mora izdajatelj opozoriti, da informacije še niso bile javno objavljene in da imajo zato naravo notranjih informacij.
Skupščine delničarjev, tiskovne konference in druge oblike obveščanja dela javnosti ter zaustavitve trgovanja
44. člen
(1) Če je skupščina delničarjev izdajatelja delnic, ki so sprejete v borzno kotacijo, sklicana v času trgovanja, borza, zato da bi zagotovila enakomerno obveščenost investitorjev, začasno zaustavi trgovanje z navedenimi delnicami izdajatelja do konca trgovalnega dne, in to najpozneje ob začetku skupščine, ter o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.
(2) Če je tiskovna konferenca oziroma druga oblika obveščanja dela javnosti (v nadaljevanju: tiskovna konferenca) sklicana v času trgovanja, borza, zato da bi zagotovila enakomerno obveščenost investitorjev, začasno – do konca trgovalnega dne – zaustavi trgovanje z delnicami tega izdajatelja, ki so uvrščene v borzno kotacijo, in sicer najpozneje ob začetku tiskovne konference, če ji izdajatelj predhodno posreduje utemeljeno pisno zahtevo, da naj se trgovanje za ta čas zaustavi, in o tem obvesti člane borze, javnost in Agencijo.
(3) Borza lahko sprosti trgovanje z zgoraj navedenimi delnicami, ki je bilo začasno zaustavljeno na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, še pred koncem trgovalnega dne, če izdajatelj na predpisan način zagotovi ustrezno obveščenost javnosti. Med trenutkom javne objave in trenutkom sprostitve trgovanja mora preteči vsaj 15 minut.
2.1.5.2. Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev obveznic v borzni kotaciji
44. a člen
Za izdajatelje obveznic, sprejetih v borzno kotacijo, veljajo enake obveznosti obveščanja in poročanja kot za izdajatelje delnic v borzni kotaciji, razen določil 35. ter 36. a člena Pravil.
2.1.5.3. Oprostitev takojšnje javne objave
Oprostitev takojšnje javne objave
45. člen
Izdajatelj lahko vloži zahtevo za oprostitev takojšnje javne objave pod pogoji, ki jih določa ZTVP. O zahtevi odloča Agencija.
2.1.5.4. Ukrepi odbora v primeru kršitve obveznosti izdajatelja
Vrste ukrepov
46. člen
(1) V primeru kršitve obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo, lahko odbor zoper izdajatelja izreče naslednje ukrepe:
– opomin;
– javni opomin;
– začasno izključitev vrednostnih papirjev iz trgovanja ali trajno izključitev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije.
(2) Izdajatelj, kateremu je bil izrečen ukrep, je dolžan plačati tudi pavšalne stroške postopka ter dejanske stroške izvršitve izrečenega ukrepa, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom borze.
(3) Izdajatelj lahko vloži ugovor zoper izrečene ukrepe, skladno s 7. členom teh Pravil. Ugovor zoper ukrep opomina z objavo v okviru članov borze ter zoper ukrep javnega opomina zadržita izvršitev ukrepa.
(4) V primeru trajne izključitve vrednostnih papirjev iz borzne kotacije lahko izdajatelj vloži ponovno zahtevo za sprejem v borzno kotacijo po poteku dveh (2) let.
Izvršitev izrečenih ukrepov
47. člen
Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način:
– opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju;
– javni opomin – z vročitvijo odločbe kršitelju in z objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter na spletnih straneh borze;
– začasna izključitev iz trgovanja – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz trgovanja na borzi za določen čas, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter začasno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS;
– trajna izključitev iz kotacije na borzi – z vročitvijo odločbe kršitelju, s katero odbor izključi vrednostni papir iz kotacije na borzi, z javno objavo v dnevniku, ki ga določi odbor, ter trajno izključitvijo vrednostnega papirja iz BTS.
2.1.6. Izključitev vrednostnih papirjev
Razlogi za izključitev vrednostnega papirja iz borzne kotacije
48. člen
(1) Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu Agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije po krivdi izdajatelja:
– če se izkaže, da je bil vrednostni papir sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– če izdajatelj ne dostavi borzi zahtevanih podatkov in informacij.
(2) Odbor lahko po poprejšnjem obvestilu Agencije izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi v naslednjih primerih:
– če se z vrednostnim papirjem na borzi ne trguje več kot šest (6) mesecev;
– če izdajatelj ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za borzno kotacijo;
– ko poteče najmanj dvanajst (12) mesecev od skupščine delničarjev izdajatelja, ki je z večino najmanj treh četrtin (¾) osnovnega kapitala sprejela sklep o izključitvi delnic iz borzne kotacije zaradi njihove uvrstitve na prosti trg;
– obveznice odbor izključi z uradnega borznega trga, kadar pride do pravnih posledic zaradi uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja;
– delnice se ob nastanku pravnih posledic zaradi uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja izključijo z borznega trga;
– če skupščina delničarjev sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, skladno z ZTVP;
– če nastopijo drugi utemeljeni razlogi, za katere odbor ugotovi, da ogrožajo varnost investitorjev.
(3) Odbor v skladu z zakonom izključi posamezni vrednostni papir iz borzne kotacije tudi na zahtevo Agencije.
(4) V primeru izključitve vrednostnega papirja iz kotacije po prvem odstavku tega člena se lahko vloži ponovna zahteva za sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo po preteku dveh (2) let od dneva dokončne odločbe o izključitvi.
Izključitev delnic iz borzne kotacije
48. a člen
(1) Kadar je podlaga za izključitev delnic iz borzne kotacije sklep skupščine izdajatelja iz tretje alineje drugega odstavka 48. člena Pravil, odbor na podlagi vloge izdajatelja, kateri je priložena kopija notarskega zapisnika skupščine, v roku 30 dni od skupščine presodi, ali so pogoji za izključitev zaradi premestitve izpolnjeni. Odbor lahko sprejme odločbo, na podlagi katere bodo delnice izdajatelja izključene iz borzne kotacije z dnem, ko se izteče rok dvanajstih (12) mesecev od skupščine, oziroma s poznejšim datumom, če tako določa sklep skupščine izdajatelja.
(2) Če borza v roku 20 dni od skupščine izdajatelja delnic iz prvega odstavka tega člena ne prejme vloge izdajatelja za izključitev, o zadevi odloči odbor na podlagi listin, s katerimi razpolaga.
Izključitev zaradi umika delnic iz borzne kotacije
49. člen
(1) Če skupščina izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v kotacijo na borzi, sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, odbor sprejme odločbo o izključitvi vrednostnega papirja z organiziranega trga z odložnim pogojem.
(2) Če so bili na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena navzoči vsi delničarji, je odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, ko odbor prejme kopijo veljavno sprejetega sklepa o umiku v obliki notarsko overjenega zapisnika skupščine delničarjev.
(3) Če na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena niso bili navzoči vsi delničarji družbe, je odložni pogoj izpolnjen, ko odbor prejme pisno izjavo uprave izdajatelja, katerega sklep o umiku je bil na skupščini sprejet soglasno, da v zakonsko predvidenem roku treh (3) mesecev ni prejela pisne odpovedi soglasja od delničarjev, ki na skupščini niso bili navzoči.
(4) Odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen tudi v primeru, če je bil sklep o umiku na skupščini sprejet z večino najmanj devetih desetin (9/10) osnovnega kapitala, ko odbor prejme izjavo uprave izdajatelja, da so smiselno izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 542. člena ZGD.
Odgovornost borze
50. člen
V primeru izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije je izključena odškodninska odgovornost borze v obsegu, kot ga dopušča 242. člen Obligacijskega zakonika.
2.1.7. Sprejem v kotacijo in razširitve kotacije delnic iz naslova postopkov lastninskega preoblikovanja in denacionalizacije
Zahteva za sprejem ali za razširitev kotacije
51. člen
Če za kotacijo delnic na borzi zaprosi izdajatelj, ki ima celoten razred zadevnih delnic zaradi programa lastninskega preoblikovanja ali postopka denacionalizacije razdeljen na več oznak z različnimi omejitvami prenosljivosti, se mora njegova zahteva glasiti na vse delnice tega razreda.
Smiselna uporaba Pravil
52. člen
Če ni drugače določeno, se za sprejem v kotacijo vrednostnih papirjev iz prejšnjega člena smiselno uporabljajo splošne določbe Pravil o sprejemu vrednostnih papirjev v kotacijo.
Predložitev dodatne dokumentacije
53. člen
Poleg zahteve za kotacijo in druge dokumentacije, ki jo določi odbor, mora izdajatelj odboru predložiti še naslednjo dokumentacijo:
– opis razreda delnic s stopnjami prenosljivosti posameznih oznak delnic istega razreda in njihovo število,
– navedbo dejstva, ki določa pretek omejitev prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda,
– predvideni datum proste prenosljivosti za posamezne oznake delnic istega razreda.
Ugoditev zahtevi
54. člen
V primeru ugodno rešene zahteve uprava določi datum začetka trgovanja samo za tiste delnice razreda, ki so v trenutku odločanja prosto prenosljive.
Dolžnosti izdajatelja
55. člen
Izdajatelj je v primeru ugodno rešene zahteve dolžan borzo pravočasno obveščati o poteku časovnih omejitev prenosljivosti delnic iz naslova lastninskega preoblikovanja oziroma o poteku morebitnih postopkov denacionalizacije, ki se nanašajo na njegovo premoženje.
2.1.8. Potrdila o lastništvu in vrednostni papirji izdajateljev s sedežem zunaj Republike Slovenije
Smiselna uporaba določb
56. člen
(1) Za postopek sprejema potrdil o lastništvu in vrednostnih papirjev izdajateljev s sedežem v državi članici Evropske unije oziroma v tujini (v nadaljevanju: tujih izdajateljev) v borzno kotacijo, za postopek v primeru sprememb v kapitalu izdajatelja, za obveščanje in poročanje izdajateljev ter za postopek njihove izključitve se poleg določb tega poglavja smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki veljajo za vrednostne papirje ter izdajatelje iz Republike Slovenije.
(2) Pravila glede obveznosti obveščanja se nanašajo na izdajatelja vrednostnih papirjev, na podlagi katerih so izdana potrdila o lastništvu, za poročanje o njih pa je odgovoren izdajatelj.
Zahteva za sprejem v kotacijo
57. člen
(1) Zahtevi za sprejem vrednostnega papirja tujega izdajatelja v borzno kotacijo mora izdajatelj priložiti tudi listino o vsebini tujega prava, ki velja za vrednostne papirje, na katere se nanaša zahteva.
(2) V primeru iz tretjega odstavka 46. člena ZTVP mora tuj izdajatelj dopolniti prospekt s podatki, ki jih predpiše Agencija, zahtevi za sprejem pa mora priložiti tudi listine, s katerimi dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za priznanje prospekta, skladno z ZTVP.
2.2. Vrednostni papirji na prostem trgu
2.2.1. Postopek sprejema vrednostnih papirjev
2.2.1.1. Odločanje na zahtevo izdajatelja
Sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja
58. člen
(1) Uprava z odločbo sprejme vrednostne papirje na prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja v primeru, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
– s temi vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu;
– so v celoti vplačani,
– so prosto prenosljivi in
– so izdani v nematerializirani obliki.
(2) Dokumentacija, na podlagi katere uprava odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg na zahtevo izdajatelja, je naslednja:
– dovoljenje Agencije za javno ponudbo oziroma za organizirano trgovanje,
– dokazila o uspešno zaključeni javni ponudbi vrednostnih papirjev (pri delnicah izpis iz sodnega registra, pri dolžniških vrednostnih papirjih dvojnik obvestila Agenciji o uspešno končani javni ponudbi),
– kopija izjave o polni vplačanosti vrednostnih papirjev,
– prospekt,
– odločba KDD o vknjižbi javno ponujenega vrednostnega papirja v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(3) Za postopek odločanja o sprejemu vrednostnega papirja na prosti trg v skladu z določbami tega člena se smiselno uporabljajo določbe od 14. do 21. c člena Pravil.
(4) Uprava lahko na podlagi prejete zahteve odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg že pred prejemom odločbe KDD o vpisu teh delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev ter lahko sprejme odločbo o sprejemu z odložnim pogojem. Ob izpolnitvi odložnega pogoja uprava o tem izda ugotovitveno odločbo in jo v roku osmih (8) dni vroči izdajatelju.
Postopek v primeru sprememb pri posameznem vrednostnem papirju, izveden na zahtevo izdajatelja
58. a člen
Za postopek odločanja na zahtevo izdajatelja o spremembi števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev na prostem trgu se smiselno uporabljajo določbe od 22. do 32. člena Pravil.
2.2.1.2. Odločanje po uradni dolžnosti borze
Razlog za odločanje borze po uradni dolžnosti
58. b člen
V primeru, da izdajatelj oziroma imetnik posameznega vrednostnega papirja ne vloži pravočasno zahteve za sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg, ter v primeru, da izdajatelj ne vloži zahteve za spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev na prostem trgu, začne borza postopek za sprejem vrednostnih papirjev ali postopke za spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev po uradni dolžnosti.
Sprejem vrednostnih papirjev na prosti trg po uradni dolžnosti borze
58. c člen
(1) Uprava z odločbo sprejme vrednostne papirje na prosti trg po uradni dolžnosti, kadar so za to izpolnjeni naslednji pogoji:
– s temi vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranem trgu,
– so v celoti vplačani,
– so prosto prenosljivi,
– so izdani v nematerializirani obliki.
(2) Uprava je dolžna z odločbo sprejeti na prosti trg vrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje za organizirano trgovanje:
– v primeru že izdanih vrednostnih papirjev v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe Agencije o izdaji dovoljenja za organizirano trgovanje iz 61. člena ZTVP oziroma
– v roku osmih (8) dni po prejemu obvestila KDD o njihovi izdaji v nematerializirani obliki,
razen če njihov izdajatelj v tem roku vloži zahtevo za sprejem teh vrednostnih papirjev v borzno kotacijo. Odločitev o sprejemu na prosti trg borza objavi na SEOnet ter v dnevno-informativnem časopisju najpozneje osem (8) dni po odločitvi.
(3) Dokumentacija, na podlagi katere uprava po uradni dolžnosti odloča o sprejemu vrednostnih papirjev na prosti trg, je naslednja:
– dovoljenje Agencije za javno ponudbo oziroma za organizirano trgovanje,
– odločba KDD o vknjižbi javno ponujenih vrednostnih papirjev v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(4) Uprava lahko sprejme na prosti trg tudi vrednostne papirje, za katere ni bil izdan prospekt ali dovoljenje Agencije, če to po ZTVP ni potrebno, vendar mora to objaviti na SEOnet ter v dnevno-informativnem časopisju, najpozneje osem (8) dni po odločitvi.
Postopek v primeru sprememb pri posameznem vrednostnem papirju, izveden po uradni dolžnosti borze
58. č člen
(1) V primeru odsotnosti pravočasnega zahtevka izdajatelja odloča o spremembi posameznega vrednostnega papirja uprava borze po uradni dolžnosti, na podlagi prejete odločbe KDD, ki se nanaša na spremembo števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev.
(2) Pri odločanju, v skladu s prvim odstavkom tega člena, uprava preveri, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ali se s temi vrednostnimi papirji lahko trguje na organiziranem trgu,
– ali so v celoti vplačani,
– ali so prosto prenosljivi,
– ali so izdani v nematerializirani obliki.
(3) Kot sprememba števila in/ali lastnosti vrednostnih papirjev se šteje:
– povečanje števila (izdaja) delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala,
– zmanjšanje števila (umik) delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala,
– zamenjava delnic, ki se izvede zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala z združitvijo delnic ali zaradi spremembe nominalnega zneska delnic,
– druge spremembe vrednostnih papirjev.
(4) V primeru odločanja po uradni dolžnosti izda uprava ugotovitveno odločbo v roku osmih (8) dni od prejema odločbe KDD.
(5) V obdobju med izvedeno spremembo vrednostnih papirjev v centralnem registru in izdajo odločbe ter obveščanjem udeležencev trga se trgovanje s tem vrednostnim papirjem zaustavi.
Ugovor
59. člen
(1) Zoper odločbo o uvrstitvi ali zavrnitvi uvrstitve vrednostnih papirjev na prosti trg ter zoper odločbo o spremembi vrednostnih papirjev na prostem trgu je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.
(2) Ugovor zoper odločbo o spremembi vrednostnih papirjev na prostem trgu, izdane po uradni dolžnosti borze, ne zadrži izvršitve odločbe.
2.2.2. Obveznost obveščanja in poročanja izdajateljev na prostem trgu
Obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev na prostem trgu
60. člen
(1) Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za izdajatelje vrednostnih papirjev na prostem trgu predpisujejo ZTVP ter drugi zakoni in podzakonski akti.
(2) Izvajanja obveznosti obveščanja in poročanja izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti na prosti trg, borza ne nadzira in ne izreka ukrepov zoper izdajatelje, spremlja pa javne objave izdajateljev, zato da bi odkrila kršitve glede prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij, prepovedi manipulacij in drugih kršitev pravil trgovanja ter za potrebe izvajanja postopkov zaradi delitev in združitev delnic, spremembe vrste delnic, izvedb združitev ali delitev družb itd. (»korporacijske akcije«), ki jih izvajajo izdajatelji, ki so uvrščeni na prosti trg.
2.2.3. Izključitev vrednostnih papirjev
Izključitev vrednostnih papirjev s prostega trga
61. člen
(1) Delnice lahko uprava izključi s prostega trga v naslednjih primerih:
– če izdajatelj ali delnice ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje na prostem trgu;
– če se izkaže, da so bile delnice sprejete na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– če skupščina delničarjev izdajatelja sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, pri čemer so izpolnjeni pogoji iz 54. člena ZTVP;
– če so bile delnice sprejete v borzno kotacijo;
– če izdajatelj zaradi končanega postopka likvidacije ali stečaja preneha obstajati.
(2) Obveznice lahko uprava izključi s prostega trga v naslednjih primerih:
– če izdajatelj ali obveznice ne izpolnjujejo pogojev za trgovanje na prostem trgu;
– če se izkaže, da so bile obveznice sprejete na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– ob predčasnem celotnem poplačilu obveznosti iz obveznic;
– ob nastanku pravnih posledic uvedbe likvidacije oziroma stečaja izdajatelja.
(3) Zoper odločbo o izključitvi vrednostnega papirja je možno podati ugovor pri Agenciji v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.
(4) Ugovor proti odločbi, s katero uprava začasno ali trajno izključi vrednostni papir s prostega trga, zadrži izvršitev.
Izključitev zaradi umika delnic iz trgovanja
62. člen
(1) Če skupščina izdajatelja vrednostnih papirjev, ki so sprejeti na prosti trg, sprejme sklep o umiku delnic z organiziranega trga, uprava borze sprejme odločbo o izključitvi vrednostnega papirja z organiziranega trga z odložnim pogojem.
(2) Če so bili na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena navzoči vsi delničarji, je odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, ko uprava borze prejme kopijo veljavno sprejetega sklepa o umiku v obliki notarsko overjenega zapisnika skupščine delničarjev.
(3) Če na skupščini ob odločanju o sklepu iz prvega odstavka tega člena niso bili navzoči vsi delničarji družbe, je odložni pogoj izpolnjen, ko uprava borze prejme pisno izjavo uprave izdajatelja, katerega sklep o umiku je bil na skupščini sprejet soglasno, da v zakonsko predvidenem roku treh (3) mesecev od delničarjev, ki na skupščini niso bili navzoči, ni prejela pisne odpovedi soglasja.
(4) Odložni pogoj iz prvega odstavka tega člena je izpolnjen tudi v primeru, če je bil sklep o umiku na skupščini sprejet z večino najmanj devetih desetin (9/10) osnovnega kapitala, ko borza prejme izjavo uprave izdajatelja, da so smiselno izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 542. člena ZGD.
2.3. Vrednostni papirji investicijskih skladov
2.3.1. Delnice ID
Segment trgovanja
63. člen
Delnice ID in delnice PID se sprejemajo v podsegment borzne kotacije in prostega trga. Oznako podsegmentov določi uprava s sklepom.
2.3.1.1. Delnice ID v borzni kotaciji
Sprejem delnic ID v borzno kotacijo ter spremembe v borzni kotaciji
64. člen
(1) V podsegment borzne kotacije odbor na zahtevo DZU, ki je pooblaščena za upravljanje ID, z odločbo sprejme delnice ID, za katere je borza pridobila naslednjo dokumentacijo:
– dovoljenje Agencije za opravljanje dejavnosti DZU, ki upravlja ID;
– prečiščeno besedilo statuta DZU in ID;
– revidirano letno poročilo ID in zadnje polletno poročilo ID, če obstajata;
– prospekt za javno ponudbo delnic ID ter izvleček prospekta;
– sklep KDD o vknjižbi delnic v register nematerializiranih vrednostnih papirjev;
– izpisek iz sodnega registra za ID;
– revidirano letno poročilo za DZU, če obstaja;
– pogodbo s skrbnikom ter dovoljenje Banke Slovenije oziroma Agencije za opravljanje skrbniških storitev ter
– odločbo Agencije o uskladitvi poslovanja z določbami ZISDU-1 za ID, ustanovljene pred 3. 1. 2003.
(2) Odbor o sprejemu delnic ID v borzno kotacijo ter o spremembah v borzni kotaciji delnic ID odloča na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo. Za sprejem delnic ID v borzno kotacijo ne veljajo kriteriji iz 12. člena Pravil, izpolnjeni pa morata biti naslednji merili:
– najmanjše število imetnikov delnic je 150;
– najmanjša velikost kapitala ID je 100 mio SIT.
(3) Vsebino obrazca zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše uprava z Navodili.
Dolžnost glede poročanja in obveščanja o poslovanju ID
65. člen
(1) Obveznosti glede obveščanja in poročanja borze in javnosti za ID oziroma DZU predpisujejo ZISDU-1 ter drugi zakoni in podzakonski akti.
(2) DZU je dolžna tako, kot z Navodili določi borza, poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID.
Postopek v primeru kršitve dolžnosti glede poročanja in obveščanja
66. člen
(1) Za odločanje o ukrepih zoper DZU, ki ne izpolnjuje zahtev glede poročanja, skladno s Pravili in Navodili, je pristojen Odbor.
(2) Za izrek ukrepa zoper DZU odbor odloča smiselno enako kot o ukrepih zoper kršitve obveznosti glede obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije iz poglavja 2.1.5.4.
(3) O kršitvi dolžnosti glede obveščanja in o sprejetem ukrepu borza obvesti Agencijo.
Izključitev delnic ID
67. člen
O izključitvi delnic ID iz borzne kotacije odloča odbor na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije.
2.3.1.2. Delnice (P)ID na prostem trgu
Dolžnost glede poročanja in obveščanja o poslovanju (P)ID
68. člen
(1) Obveznosti glede obveščanja in poročanja borze in javnosti za (P)ID oziroma DZU, ki upravlja ID oziroma PID, katerega delnice so sprejete na prosti trg, predpisujejo ZISDU-1 ter drugi zakoni in podzakonski akti.
(2) DZU je dolžna tako, kot z Navodili določi borza, poročati o knjigovodski vrednosti delnice ID po stanju na posamezen obračunski dan ter o drugih podatkih, ki so pomembni za trgovanje z delnicami ID.
Izključitev delnic (P)ID
69. člen
O izključitvi delnic (P)ID s prostega trga odloča uprava na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja s prostega trga.
2.3.2. Investicijski kuponi vzajemnih skladov
Segment trgovanja
69. a člen
Investicijski kuponi vzajemnih skladov se sprejemajo v podsegment borzne kotacije. Oznako podsegmenta določi uprava s sklepom.
Sprejem investicijskih kuponov ter spremembe v borzni kotaciji
69. b člen
(1) Investicijski kuponi vzajemnih skladov, ki glede na svoje lastnosti in glede na poslovanje njihovega izdajatelja izpolnjujejo zakonske pogoje in pogoje, določene s Pravili, so lahko na podlagi zahteve sprejeti v ločen podsegment borzne kotacije. Za sprejem investicijskih kuponov v borzno kotacijo kriteriji iz 12. člena Pravil ne veljajo, izpolnjeni pa morata biti naslednji merili:
– najmanjše število imetnikov kuponov je 150;
– najmanjša velikost sredstev vzajemnega sklada v upravljanju je 25 mio SIT.
(2) O sprejemu investicijskih kuponov v borzno kotacijo odloča odbor na podlagi zahteve DZU, ki upravlja vzajemni sklad. Odbor o zahtevi iz prejšnjega odstavka tega člena odloča na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek sprejema vrednostnega papirja v borzno kotacijo, pri čemer se določbe o razširitvi in zožitvi kotacije zaradi posebnosti trgovanja z investicijskimi kuponi ne uporabljajo.
(3) Vsebino obrazca zahteve iz prvega odstavka tega člena predpiše uprava z Navodili.
69. c člen
DZU, ki upravlja vzajemni sklad, katerega investicijski kuponi so predmet sprejema v borzno kotacijo, mora zahtevi za sprejem predložiti:
– odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;
– prečiščeno besedilo statuta DZU;
– odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za upravljanje VS, katerega investicijski kuponi so predmet zahteve za sprejem v borzno kotacijo;
– prospekt VS in izvleček prospekta VS;
– revidirano letno poročilo vzajemnega sklada in zadnje polletno poročilo vzajemnega sklada, če obstajata;
– odločbo KDD o vknjižbi investicijskih kuponov v register nematerializiranih vrednostnih papirjev;
– pravila upravljanja VS ter soglasje Agencije k pravilom upravljanja;
– revidirano letno poročilo za DZU, če obstaja;
– pogodbo s skrbnikom ter dovoljenje Banke Slovenije oziroma Agencije za opravljanje skrbniških storitev.
Dolžnost glede poročanja in obveščanja
o poslovanju VS
69. č člen
(1) Obveznosti obveščanja in poročanja borze in javnosti za vzajemni sklad oziroma DZU, ki upravlja vzajemni sklad, katerega investicijski kuponi so sprejeti v podsegment borzne kotacije, predpisujejo ZISDU-1 ter podzakonski akti.
(2) DZU je dolžna poročati borzi o vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada v rokih, z vsebino in na tako, kot je to določeno za poročanje Agenciji v 2. členu Sklepa o poročanju Agenciji o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu.
(3) DZU je dolžna borzi tako, kot z Navodili določi uprava borze, sporočati tudi podatke oziroma poročati o dogodkih, ki so pomembni za organizirano trgovanje z investicijskimi kuponi, pri čemer se ti podatki ne smejo razlikovati od podatkov, ki jih DZU sporoča Agenciji.
(4) Za odločanje o ukrepih zoper DZU, ki ne izpolnjuje zahtev glede poročanja, skladno s Pravili in Navodili, je pristojen Odbor. Odbor o ukrepih odloča smiselno enako kot o ukrepih zoper kršitve obveznosti glede obveščanja izdajateljev vrednostnih papirjev iz borzne kotacije iz poglavja 2.1.5.4.
Izključitev investicijskih kuponov
69. d člen
O izključitvi investicijskih kuponov iz borzne kotacije odloča odbor na podlagi smiselne uporabe določb Pravil, ki predpisujejo postopek izključitve vrednostnega papirja iz borzne kotacije.
2.4. Kratkoročni vrednostni papirji
Sprejem kratkoročnih vrednostnih papirjev
70. člen
(1) Javno ponujene kratkoročne vrednostne papirje sprejema v trgovanje na borzo uprava, ko pridobi naslednjo dokumentacijo:
– dovoljenje Agencije za javno ponudbo ali za organizirano trgovanje;
– odločbo Agencije o uspešno končani javni ponudbi;
– izjavo o polni vplačanosti vrednostnih papirjev;
– prospekt za sprejem na organiziran trg;
– odločbo KDD o vpisu vrednostnih papirjev v centralni register vrednostnih papirjev.
(2) V primerih, ko je izdajatelj kratkoročnih vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije, mu skladno z ZTVP ni treba predložiti dokumentacije iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena. Sestavni del dokumentacije so v primeru sprejema zakladnih menic tudi zapisniki o izvedenih avkcijah teh vrednostnih papirjev.
Smiselna uporaba določb
71. člen
Za postopek sprejema ter izključitve kratkoročnih vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo vse določbe Pravil, ki veljajo za prosti trg.
3. BORZNI ČLANI IN BORZNI POSREDNIKI
3.1. Borzni člani
3.1.1. Sprejem borznih članov
Člani borze
72. člen
Člani borze so lahko borznoposredniške družbe, banke, Republika Slovenija in Banka Slovenije.
Zahteva za sprejem v članstvo
73. člen
(1) Postopek za sprejem v članstvo na borzi se začne na podlagi izpolnjenega predpisanega obrazca zahteve za sprejem v članstvo na borzi (v nadaljevanju: zahteva), ki se vloži v dveh (2) izvodih neposredno pri borzi ali pošlje priporočeno po pošti.
(2) Obrazec zahteve z Navodili predpiše uprava.
(3) Pooblaščeni udeleženec mora obrazcu zahteve priložiti naslednja dokazila o izpolnjevanju pogojev za sprejem v članstvo na borzi:
– statut oziroma družbeno pogodbo v obliki kopije overjenega prepisa notarskega zapisa;
– izpis iz sodnega registra, ki vključuje zadnje spremembe;
– dovoljenje Agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
– računovodske izkaze za zadnje poslovno leto, pripravljene v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, če pooblaščeni udeleženec že posluje dlje kot eno (1) leto;
– sklep o sprejemu v članstvo v KDD; če pooblaščeni udeleženec ni član KDD, mora priložiti pogodbo s članom KDD, prek katerega bo zagotavljal izpolnitev obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu.
(4) Uprava lahko od vlagatelja zahteve tudi zahteva, naj ji ta posreduje druge podatke ali dokumentacijo, iz katere izhaja utemeljenost zahteve za sprejem v članstvo. Uprava vlagateljeve zahteve, ki ne vsebuje podatkov ali dokumentacije, ne sme zavreči kot nepopolne, pač pa o njej odloči na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo.
Zavrženje zahteve
74. člen
(1) Uprava vrne zahtevo, ki ni sestavljena v skladu z določbami prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, vlagatelju v dopolnitev oziroma popravo, pri čemer mu naloži, naj zahtevo dopolni oziroma popravi v roku, ki ne sme biti krajši kot osem (8) in ne daljši kot trideset (30) dni.
(2) Če vlagatelj zahteve v roku iz prejšnjega odstavka zahteve ne dopolni oziroma ne popravi, jo uprava zavrže.
Postopek odločanja uprave o zahtevi
75. člen
(1) Če uprava zahteve v skladu s prejšnjim odstavkom ne zavrže, se začne postopek za vsebinsko obravnavo zahteve in odločanje o njej. Uprava odloča o zadevah na nejavnih sejah.
(2) Predsednik uprave ob pregledu zahteve določi poročevalca, ki bo na seji uprave predstavil vsebino zahteve, in uvršča obravnavanje zahtev na dnevni red sej uprave po enakem vrstnem redu, kot je prejel popolne ali popravljene oziroma dopolnjene zahteve.
(3) Uprava odloči o zahtevi najpozneje v roku tridesetih (30) dni, potem ko jo je prejela, ali od dneva, ko je bila dopolnjena ali popravljena.
Zavrnitev zahteve
76. člen
Uprava zavrne zahtevo, če ugotovi, da vlagatelj zahteve ne izpolnjuje pogojev za sprejem v članstvo na borzi.
Obvestilo o odločitvi in ugovor
77. člen
(1) O svoji odločitvi obvesti uprava vlagatelja zahteve v osmih (8) dneh po odločitvi. Če je odločitev pozitivna, je ni treba obrazložiti. O sprejemu novega člana se obvestijo tudi ostali člani borze.
(2) Če je zahteva za sprejem zavržena ali zavrnjena, mora biti odločitev uprave obrazložena tako, da je razviden razlog za zavrnitev zahteve. V njej mora biti navedeno, da lahko vlagatelj zahteve najpozneje v petnajstih (15) dneh po vročitvi odločitve proti odločitvi vloži ugovor, o katerem bo odločal nadzorni svet.
Ugoditev zahtevi
78. člen
(1) Po ugoditvi zahtevi mora novi član v roku, ki se mu določi v sklepu o sprejemu v članstvo:
– poskrbeti za zagotovitev izpolnitve sklenjenih borznih poslov,
– skleniti pogodbo o najemu BTS, in
– izpolniti druge obveznosti v skladu s Pravili, ki obvezujejo člane borze.
(2) Če novi član svojih obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izpolni v postavljenem roku, lahko uprava v desetih (10) dneh od dneva, ko bi morale biti obveznosti izpolnjene, razveljavi sklep o sprejemu v članstvo.
3.1.2. Pravice in dolžnosti borznih članov
Pravice borznih članov
79. člen
Člani borze imajo naslednje pravice:
– uporabljati BTS in prek njega sklepati borzne posle;
– sočasno dobiti informacije, ki jih borza posreduje članom in ki bi lahko vplivale na trgovanje;
– pridobiti na vpogled izvod prospekta za vrednostne papirje, ki so uvrščeni v borzno kotacijo;
– dobivati informacije o sprejetih vrednostnih papirjih v borzno kotacijo in na prosti trg in o sprejetih novih članih borze;
– tekoče dobivati uradne borzne tečajnice in informacije o izključitvah članov iz poslovanja na borzi oziroma o umiku vrednostnega papirja iz borzne kotacije in s prostega trga ter vse podatke, ki jih borza pošilja javnosti;
– sodelovati pri organiziranih oblikah izobraževanja, ki jih organizira borza;
– izvrševati vse pravice iz naslova lastništva nad delnicami borze, kot jih opredeljuje zakon.
Seznam članov borze
80. člen
Seznam vseh članov borze se tekoče objavlja v borznih publikacijah, v sredstvih javnega obveščanja in v prostorih borze.
Dolžnosti borznih članov
81. člen
(1) Člani borze imajo naslednje dolžnosti:
– skrbeti morajo za ugled borze pri javnem nastopanju kot tudi pri poslovanju na borzi;
– skrbeti morajo za spoštovanje in izvajanje Pravil in Navodil;
– voditi morajo natančno evidenco o prejetih naročilih in sklenjenih borznih poslih tako, kot ga predpisuje Agencija v veljavnem sklepu o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji;
– borzi morajo predložiti revidirano letno poročilo v osmih (8) dneh po prejemu revizijskega poročila, najpozneje pa v štirih (4) mesecih po izteku koledarskega leta. Člani borze, ki so banke, morajo predložiti revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v roku osmih (8) dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najpozneje v petih (5) mesecih po izteku koledarskega leta;
– borzi morajo najpozneje v tridesetih (30) dneh po koncu polletja predložiti polletno poročilo;
– borzi morajo dostaviti splošne poslovne pogoje poslovanja in vsakokratno prečiščeno besedilo v primeru morebitnih sprememb;
– borzo morajo nemudoma obvestiti o plačilni nesposobnosti (insolventnosti), prisilni poravnavi in o začetku stečajnega oziroma likvidacijskega postopka ter o vseh drugih dogodkih, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivali na njihovo finančno stanje in poslovanje;
– borzo morajo sprotno obveščati o vseh spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register (v obliki kopije sklepa registrskega sodišča);
– ne smejo omogočiti dostopa in uporabe BTS prek osebnih identifikacijskih elementov drugemu kot borznemu posredniku, ki jim jih je dodelila borza;
– varovati morajo sistemske identifikacijske elemente za dostop do sistema BTS;
– plačevati morajo članarino in druge pristojbine v skladu s cenikom borze;
– voditi morajo seznam povezanih oseb, kot jih določa 12. člen ZTVP, ter ga v postopkih nadzora borze na zahtevo posredovati borzi.
(2) Člani borze, njihovi zaposleni ter borzni posredniki so dolžni kot zaupne varovati vse podatke, ki so kot poslovna skrivnost določeni v statutu. Uprava z Navodili lahko natančneje določi vrste podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost.
82. člen
(1) Če se član borze preoblikuje iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo, ali iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, ali v primeru univerzalnega pravnega nasledstva, prevzame preoblikovana družba oziroma njen pravni naslednik vse pravice in obveznosti stare družbe.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko uprava od novo oblikovane družbe oziroma univerzalnega pravnega naslednika zahteva, da ji posreduje vso dokumentacijo v zvezi s tem preoblikovanjem.
3.1.3. Začasna ali trajna izključitev iz članstva na borzi ter prenehanje članstva
Izključitev člana borze iz poslovanja na borzi
83. člen
(1) Uprava lahko izključi člana iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno v naslednjih primerih:
– če je bil član sprejet na podlagi neresničnih oziroma napačnih podatkov;
– če član ne izpolnjuje svojih obveznosti do borze;
– če član ne obvesti borze o dogodkih oziroma okoliščinah, ki jih določajo splošni akti borze;
– če član ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za članstvo;
– če član huje krši Pravila borze;
– če član v nasprotju s 196. členom teh Pravil ne omogoči pregleda dokumentacije v zvezi s posli z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu;
– če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov investitorjev.
(2) Sklep o izključitvi iz članstva na borzi sprejme uprava. Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti ugovor pri nadzornem svetu v roku osmih (8) dni od vročitve sklepa. Vložen ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.
(3) V primeru izreka ukrepa trajne izključitve borzni član ne more več vložiti ponovne zahteve za članstvo na borzi.
Prenehanje članstva na borzi
84. člen
(1) Članstvo na borzi preneha:
– če član borzi pisno sporoči, da ne želi več biti član borze, najpozneje v roku tridesetih (30) dni od prejema obvestila člana;
– v primeru nastopa pravnih posledic začetka stečaja oziroma likvidacije člana;
– če član preneha obstajati.
(2) Sklep o prenehanju članstva na borzi sprejme uprava.
Začasna izključitev
85. člen
(1) Člana borze, za katerega uprava utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali z drugimi akti borze prepovedana, lahko uprava začasno izključi iz poslovanja na borzi.
(2) Začasna izključitev lahko traja najdalj do sprejema dokončne odločitve uprave ali dokončne odločitve častnega sodišča, če postopek poteka pred njim. V tem času se izvrševanje naročil člana v BTS zadrži.
Obvestilo Agenciji in prenehanje veljavnosti pooblastil
86. člen
(1) O začasni in trajni izključitvi ali izključitvi za določen čas se obvesti Agencija, če pa to zahtevajo interesi investitorjev, tudi javnost.
(2) V primerih izključitve iz poslovanja na borzi oziroma prenehanja članstva preneha veljavnost pooblastil pooblaščenih borznih posrednikov izključenega člana za sklepanje borznih poslov.
3.2. Borzni posredniki
3.2.1. Sprejem borznega posrednika v poslovanje na borzi
Borzni posrednik
87. člen
(1) Borzni posrednik je fizična oseba, ki ga član borze pooblasti za sklepanje borznih poslov in če izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ZTVP.
(2) Borzne posrednike sprejema v borzno poslovanje uprava na podlagi podpisane zaprisege in predložitve pooblastila člana borze, da zanj opravlja borzne posle v skladu s Pravili. O sprejemu se obvestijo člani borze in Agencija.
Omejitev pooblastila za sklepanje borznih poslov
88. člen
Borzni posredniki, ki poslujejo z vrednostnimi papirji na borzi, so lahko pooblaščeni za zastopanje samo enega člana borze.
3.2.2. Pravice in dolžnosti borznih posrednikov
Pravice borznih posrednikov
89. člen
Borzni posredniki imajo pravico:
– uporabljati BTS in sklepati borzne posle za člana borze prek BTS;
– udeleževati se organiziranih oblik izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizira borza;
– zahtevati podatke in obvestila, ki jih borza posreduje ostalim borznim posrednikom;
– dajati borzi predloge, pobude in pripombe v zvezi s poslovanjem na borzi.
Dolžnosti borznih posrednikov
90. člen
Dolžnosti borznih posrednikov so:
– posredovanje morajo opravljati vestno in v dobro komitentov, tako da se izogibajo vsakega ravnanja, ki bi utegnilo zbuditi dvom o nepristranskosti, omajati zaupanje v njihovo delo ali v pravilnost listin, ki jih izdajajo;
– varovati zaupnost nalogov, razgovorov in sklepov o poslu, razen če nalogodajalec oziroma komitent izrecno ne odobri česa drugega ali če narava posla ne narekuje drugačnih postopkov;
– voditi evidence naročil in sklenjenih poslov v skladu s Sklepom o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji;
– na zahtevo strank izstavljati izpise iz evidence naročil, ki so povezani s posli strank;
– vestno označiti in hraniti dokumentacijo v zvezi z borznim poslovanjem;
– izvajati Pravila in Navodila borze;
– skrbeti za ugled borze pri javnem nastopanju kot tudi pri poslovanju na borzi;
– tretjim osebam ne sme omogočiti dostopa in uporabe BTS prek svojih osebnih identifikacijskih elementov;
– opozarjati organe borze o ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z BTS (tehnične napake oziroma pomanjkljivosti);
– voditi seznam povezanih oseb, kot jih določa 12. člen ZTVP, ter ga v postopkih nadzora borze na zahtevo posredovati borzi.
3.2.3. Začasna ali trajna izključitev borznega posrednika iz poslovanja na borzi ter prenehanje pravice do poslovanja
Izključitev borznega posrednika iz poslovanja na borzi
91. člen
(1) Borznega posrednika lahko uprava s sklepom izključi iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno zlasti v naslednjih primerih:
– če je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet, zoper premoženje, in sicer za obdobje največ petih (5) let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne manj kot dve (2) leti po prestani kazni zapora;
– če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za čas trajanja prepovedi;
– če borzni posrednik huje krši Pravila.
(2) O tej odločitvi se obvesti Agencija. Na izrek ukrepa iz prejšnjega odstavka tega člena je možen ugovor pri nadzornem svetu v roku osmih (8) dni po prejemu sklepa. Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
(3) Borzni posrednik v primeru izreka ukrepa trajne izključitve ne more več vložiti ponovne zahteve za poslovanje na borzi.
Začasna izključitev
92. člen
(1) Borznega posrednika, za katerega uprava utemeljeno sumi, da opravlja dejanja, ki so s Pravili ali z drugimi akti borze prepovedana, lahko uprava začasno izključi iz poslovanja na borzi.
(2) Začasna izključitev lahko traja najdlje do sprejema dokončne odločitve uprave ali dokončne odločitve častnega sodišča, če postopek poteka pred njim.
(3) O tej odločitvi se obvesti Agencija.
Prenehanje pravice borznega posrednika do poslovanja
na borzi
93. člen
(1) Pravica do poslovanja na borzi borznemu posredniku preneha:
– če član borze posredniku prekliče pooblastilo za zastopanje;
– na podlagi izrečenega ukrepa pristojnega organa borze;
– če mu Agencija začasno ali trajno odvzame licenco za opravljanje poslov.
(2) Sklep o tem sprejme uprava. Borzni posrednik lahko poda ugovor zoper ta sklep na nadzorni svet v roku osmih (8) dni po njegovem prejemu. Ugovor ne zadrži izvršitve ukrepa.
3.3. Vzdrževalci likvidnosti
Sprejem vzdrževalcev likvidnosti
93. a člen
(1) Vzdrževalci likvidnosti zagotavljajo likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Uprava borze lahko posameznim borznim članom glede na izpolnjevanje predpisanih pogojev podeli status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev na določenem segmentu organiziranega trga.
(3) Vsak borzni član ima pravico zaprositi upravo borze za podelitev statusa vzdrževalca likvidnosti, tako da mora v pisni zahtevi natančno navesti, na katere vrednostne papirje se zahteva nanaša. Borzni član pridobi status vzdrževalca likvidnosti za enega ali več vrednostnih papirjev, če izpolnjuje kriterije, ki se predpišejo z Navodili. Uprava borze lahko pri posameznem vrednostnem papirju s sklepom omeji število vzdrževalcev likvidnosti.
(4) Podrobnejši postopek podeljevanja statusa vzdrževalca likvidnosti in kriteriji se predpišejo z Navodili. Seznam vzdrževalcev likvidnosti in pogoje za pridobitev tega statusa objavi borza na svoji spletni strani.
Dolžnosti in pravice vzdrževalcev likvidnosti
93. b člen
(1) Vzdrževalci likvidnosti so dolžni sproti dnevno zagotavljati omejena naročila za nakup in prodajo na trgu ter sklepati posle na podlagi teh naročil v skladu s temi Pravili in na podlagi zahtev, ki se predpišejo z Navodili.
(2) Vzdrževalcem likvidnosti, ki izpolnijo določene kriterije uspešnosti, uprava borze s sklepom dodeli posebne ugodnosti.
(3) Podrobnejše zahteve za vzdrževalce likvidnosti, kriteriji uspešnosti ter njihove ugodnosti se predpišejo z Navodili. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji: vrsta vrednostnega papirja, maksimalna razlika med tečajem naročila za nakup in tečajem naročila za prodajo, minimalna vrednost obvezne ponudbene strani in strani povpraševanja, minimalni čas ohranjanja naročil na trgu, obvezen čas vnosa naročil v avkcijo, soglasje izdajatelja.
Prenehanje statusa vzdrževalca likvidnosti
93. c člen
(1) Vzdrževalec likvidnosti lahko odstopi od tega statusa v celoti ali le za določen vrednostni papir na podlagi pisne zahteve. Peti dan po tem, ko borza prejme njegovo pisno zahtevo, vzdrževalec likvidnosti ni več dolžan opravljati svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti. Za ponovni status vzdrževalca likvidnosti lahko borzni član ponovno zaprosi po preteku tridesetih dni od veljavnega prenehanja tega statusa.
(2) Uprava borze lahko odvzame status vzdrževalca likvidnosti borznemu članu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti kot vzdrževalec likvidnosti ali omeji njegove obveznosti v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer (npr. korporacijske akcije izdajatelja, velika tečajna nihanja, velika odstopanja količine).
4. TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
4.1. Trgovanje z vrednostnimi papirji v borzni kotaciji
Borzni posli
94. člen
(1) Borzni posli so nakupi in prodaje vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v borzno kotacijo in jih sklenejo člani borze prek BTS oziroma drugače, kot to določajo Pravila.
(2) Borzni posli so lahko promptni ali pa terminski.
(3) Promptni borzni posli so tisti, pri katerih se obveznosti iz sklenjenih borznih poslov izpolnijo v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2) oziroma v skladu s pravili KDD.
(4) V primeru organiziranja sklepanja borznih poslov s standardiziranimi terminskimi finančnimi instrumenti se pravila trgovanja predpišejo s posebnim Pravilnikom, ki ga sprejme uprava, ter z njim soglašata nadzorni svet in Agencija.
Stranke borznih poslov
95. člen
(1) Borzne posle lahko sklepajo samo člani borze.
(2) Posamezni član borze ima lahko v sistemu BTS enega izmed naslednjih statusov:
– aktivni – članu je omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS;
– neaktivni – članu ni omogočeno sklepanje poslov in upravljanje z naročili prek BTS.
(3) Stanje člana borze se spremeni na podlagi sklepa uprave, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil. V primeru, da se stanje spremeni v "neaktivni", se vsa naročila člana prestavijo v stanje "zadržano".
96. člen
Pooblaščeni borzni posredniki morajo imeti pooblastilo za opravljanje vseh ali samo nekaterih borznih poslov, in sicer na obrazcu, ki ga izda borza.
Predmet borznih poslov
97. člen
Predmet borznih poslov so serijski vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, ki so sprejeti v borzno kotacijo in vsebujejo vse nezapadle pripadajoče kupone oziroma vse nezapadle pravice in obveznosti.
98. člen
Uprava s sklepom določi dan, od katerega dalje se s predmetom borznih poslov trguje brez kupona za izplačilo obresti oziroma dividende.
99. člen
(1) Obveznice kotirajo brez kupona en trgovalni dan pred presečnim dnevom. Presečni dan je dan, ki ga izdajatelj določi kot dan, od katerega dalje se pravica do kupona ne prenaša več na novega imetnika skupaj s prenosom obveznice. Če izdajatelj borzi ne sporoči presečnega datuma, se upoštevajo podatki o presečnih dnevih, ki jih borzi sporoči KDD.
(2) Pri delnicah se datum začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende določi glede na presečni dan, na katerega se ugotovijo upravičenci do dividende. V objavi začetka sklepanja poslov brez upravičenja do dividende se navede tudi višina dividende in datum oziroma rok izplačila.
Cena
100. člen
(1) V borznem poslovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, ki je večji od nič (0).
(2) Tečaj delnic in investicijskih kuponov je izražen v slovenskih tolarjih (SIT) za posamezen lot.
(3) Tečaj obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev je izražen v odstotkih od nominalne vrednosti ali v odstotkih od še neizplačane glavnice (anuitetne obveznice) brez pripisanih obresti.
(4) Kupec obveznic oziroma drugih dolžniških vrednostnih papirjev je dolžan poleg kupnine iz tretjega odstavka tega člena plačati tudi natečene, toda še nezapadle obresti v skladu s pravili KDD. Pripis natečenih obresti, ki jih dolguje kupec obveznic prodajalcu, se izračuna ob izračunu, izravnavi in izpolnitvi obveznosti iz sklenjenih borznih poslov KDD.
Način trgovanja
101. člen
(1) Člani borze lahko lastna naročila z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, izvršujejo le prek BTS. Izven BTS se lahko sklepajo posli v primeru poslovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz 166. člena, repo posli iz 166. a člena Pravil, posli v skladu s Pravili o trgovanju z vrednostnimi papirji Republike Slovenije prek uradnih vzdrževalcev likvidnosti ter v primerih, ki jih dopušča zakon.
(2) BTS je računalniško podprt informacijski sistem, ki omogoča predvsem upravljanje z naročili, sklenitev borznih poslov, pregledovanje naročil in sklenjenih borznih poslov, pregled informacij o trgovanju in vrednostnih papirjih, ki so sprejeti v borzno kotacijo.
(3) Upravljanje z naročili vključuje vnos, spreminjanje, potrditev, zadržanje, sprostitev ali odstranitev naročil.
(4) V sistemu BTS se s posameznim vrednostnim papirjem lahko trguje neprekinjeno ali v avkcijah.
Neprekinjeno in avkcijsko trgovanje
101. a člen
(1) Neprekinjeno trgovanje se začne z otvoritveno avkcijo in potem omogoča takojšne sklepanje poslov z naročili, vnesenimi v BTS, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili. V neprekinjenem trgovanju je tečaj sklenjenega posla v okviru vsakokratne najboljše ponudbe in povpraševanja, praviloma pa ga določi tisto izvršeno naročilo v poslu, ki je bilo v BTS vneseno prvo.
(2) V avkcijskem trgovanju se za posamezen vrednostni papir izvajajo avkcije, kjer se vsi posli sklenejo v enem trenutku po enem samem tečaju. Ta tečaj se oblikuje na podlagi naročil, ki se v BTS vnašajo vse do začetka sklepanja poslov, glede na ujemanje njihovih pogojev, skladno s temi Pravili in tako, da se doseže količinsko največji obseg prometa.
(3) Kriteriji za vključevanje vrednostnih papirjev v posamezen način trgovanja se predpišejo z Navodili glede na naravo in značilnosti trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem. Pri tem se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji: povprečno dnevno število poslov, povprečni dnevni vrednostni obseg prometa, globino trga, aktivnost vzdrževalcev likvidnosti itd.
Uporaba BTS
102. člen
(1) Člani borze imajo dostop do sistema BTS bodisi prek delovne postaje BTS bodisi prek elektronskega vmesnika. Elektronski vmesnik pomeni način elektronske povezave informacijskega sistema člana in sistema BTS.
(2) Borzni posredniki so prek svoje delovne postaje, ki jo morajo registrirati pri borzi, povezani s sistemom BTS. Član borze mora imeti vsaj eno delovno postajo BTS.
(3) Član borze mora zagotoviti in sprotno zagotavljati, da informacijski sistem člana pri uporabi elektronskih vmesnikov izpolnjuje pogoje v skladu z veljavnim sklepom Agencije o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih za poslovanje s strankami in premoženjem strank borznoposredniških družb ter druge zahteve, ki jih uprava borze določi z Navodili.
(4) Borzni posredniki odgovarjajo za resničnost in točnost podatkov, ki jih vnesejo v sistem BTS, ne glede na način, ki ga pri tem uporabijo.
(5) Pri opravljanju nadzora nad poslovanjem člana lahko borza v primerih, ko obstajajo razlogi za sum o kršitvah določb Pravil, zahteva, da član zagotovi izredni revizijski pregled informacijskega sistema v delu, ki se nanaša na uporabo elektronskih vmesnikov in njihovo povezavo z informacijskim sistemom člana.
103. člen
(1) Borza dodeli borznemu posredniku osebne identifikacijske elemente, ki mu omogočajo enolično identifikacijo in avtorizacijo pri dostopu do sistema, izvajanje operacij v sistemu in dostopu do podatkov, za katere je pooblaščen, oziroma za identifikacijo pri uporabi elektronskih vmesnikov.
(2) Članu borze se na njegovo zahtevo dodelijo sistemski identifikacijski elementi, ki njegovemu informacijskemu sistemu omogočajo enolično identifikacijo pri dostopu do sistema BTS, izvajanje operacij v sistemu BTS in dostopu do podatkov, do katerih ima član pravico dostopa.
(3) Uporaba osebnih identifikacijskih elementov je dovoljena samo pooblaščenemu borznemu posredniku, kateremu so bili dodeljeni.
(4) Uporaba sistemskih identifikacijskih elementov je dovoljena samo na pri borzi registriranem sistemu člana.
(5) Za zlorabe je v razmerju do borze odgovoren pooblaščeni borzni posrednik, pod čigar osebnimi identifikacijskimi elementi pride do zlorabe, oziroma član borze, če je soodgovoren za zlorabo osebnih identifikacijskih elementov.
(6) Za zlorabe sistemskih identifikacijskih elementov je v razmerju do borze odgovoren član borze.
Trgovalni dnevi
104. člen
Borzno trgovanje poteka vsak delovni dan. Ob državnih praznikih, drugih dela prostih dnevih in v primeru posebnih okoliščin se na borzi ne trguje. Uprava določa časovni razpored borznega trgovanja. Spremembo je treba objaviti najmanj pet (5) dni pred predvideno spremembo.
Stanja trga in trajanje borznega trgovanja
105. člen
(1) Trg oziroma sistem BTS je lahko v naslednjih stanjih:
– trg je zaprt – upravljanje z naročili in sklepanje poslov ni možno;
– trg je delno odprt – upravljanje z naročili je možno, ni možno sklepanje poslov;
– trg je odprt – upravljanje z naročili in sklepanje poslov je možno;
– trg pred zaprtjem – možno je omejeno upravljanje z naročili in sklepanje poslov na način, da je možen le umik naročil in vnos naročil z razponom in odstranitvijo neizvršene količine po ravnotežnem tečaju.
(2) V neprekinjenem trgovanju si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
– zaprt trg;
– delno odprt trg;
– odprt trg;
– zaprt trg.
(3) V avkcijskem trgovanju si znotraj trgovalnega dne sledijo stanja trga v naslednjem vrstnem redu:
– zaprt trg;
– delno odprt trg;
– trg pred zaprtjem;
– zaprt trg.
(4) V Navodilih se določi trajanje borznega trgovanja v neprekinjenem in avkcijskem trgovanju ter urnik vrstnega reda odpiranja trga za posamezne vrednostne papirje v avkcijskem trgovanju.
(5) Čas in način trgovanja oziroma čas upravljanja z naročili lahko uprava, da bi zagotovila minimalno nemoteno delovanje, s sklepom podaljša oziroma skrajša.
(6) Možnosti upravljanja z naročili in sklepanja poslov člana so odvisna od trenutnega stanja trga, načina trgovanja in trenutnega stanja vrednostnega papirja, stanja naročil in stanja člana borze.
Ponudba in sprejem ponudbe
106. člen
Ponudbe za sklenitve borznih poslov in sprejemi ponudb se vnašajo v BTS v obliki naročil.
Borzno posredovanje
107. člen
(1) Pred sprejemom prvega naročila posamezne stranke za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev mora član borze s to stranko skleniti splošno pogodbo o borznem posredovanju v pisni obliki. Pogodba o borznem posredovanju je pogodba, s katero se član borze zaveže izvrševati nakupe in prodaje vrednostnih papirjev po nalogih in za račun stranke, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.
(2) Vsako naročilo članu borze, ki ga dobi od svoje stranke, mora vsebovati vse potrebne podatke za nemoteno in jasno izvršitev naročila, zlasti pa vrsto naročila, rok veljavnosti, vrsto in količino vrednostnega papirja, ki je predmet naročila.
Stanja vrednostnih papirjev
108. člen
(1) V sistemu BTS je posamezen vrednostni papir lahko v enem od naslednjih stanj:
– trgovan – z njim se lahko sklepajo posli prek BTS, skladno s Pravili, upravljanje z naročili je dopustno;
– zadržan – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili je dopustno;
– zaustavljen – sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov z njim, upravljanje z naročili ni dopustno;
– izključen – vrednostni papir se začasno ali trajno izključi iz trgovanja, sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, upravljanje z naročili ni dopustno.
(2) Stanje vrednostnega papirja se spremeni na podlagi sklepa oziroma odločbe uprave ali odbora, kadar so za to izpolnjeni pogoji iz Pravil.
Sprejemanje naročil strank
109. člen
(1) Član borze sprejema naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev na sedežu družbe oziroma v poslovalnici, ki izvršuje naročila strank.
(2) Član borze lahko sprejema pisna naročila strank tudi v lastni poslovalnici, ki ne izvršuje naročil strank, oziroma v poslovalnici pravnih oseb, ki v imenu in za račun člana borze sprejemajo naročila strank, če se stranka v tej poslovalnici člana borze oziroma pravne osebe osebno zglasi.
(3) Kadar član borze sprejema naročila tako, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, morajo splošni pogoji poslovanja člana borze določati rok, v katerem mora biti naročilo posredovano na sedež člana borze oziroma poslovalnice člana borze, ki izvršuje naročila strank. Na to določbo splošnih pogojev poslovanja mora biti stranka ob izročitvi naročila izrecno opozorjena.
(4) Šteje se, da je naročilo prejeto, ko ga prejme član borze na sedežu oziroma poslovalnici člana borze, ki izvršuje naročila strank.
Potrdilo o prejemu naročila stranke
110. člen
(1) Član borze mora stranki posredovati potrdilo o prejemu naročila, ki vsebuje:
1. oznako, da gre za potrdilo o prejemu naročila;
2. ime in priimek stranke oziroma firmo stranke, ki je pravna oseba;
3. številko računa stranke;
4. datum in natančen čas (uro in minuto) prejema naročila, v primeru iz drugega odstavka 109. člena Pravil tudi datum in čas izročitve naročila;
5. oznako vrednostnega papirja;
6. vrsto naročila (nakupno, prodajno);
7. tip naročila glede na ceno in čas veljavnosti;
8. količino;
9. morebitne druge pogoje za izvršitev naročila;
10. firmo člana borze in poslovalnico člana borze oziroma pravne osebe iz drugega odstavka 109. člena Pravil, v kateri je stranka izročila naročilo;
11. ime in priimek osebe ter podpis odgovorne osebe člana borze.
(2) V primeru podanega naročila s preudarkom iz 114. člena Pravil mora potrdilo o prejemu naročila vsebovati tudi določbo, da je stranka člana borze pooblastila, da izvrši naročilo takrat, ko bo ocenil, da je to najugodneje za interese stranke, in določbo, da naročilo preneha veljati z iztekom dne, ko ga je član borze prejel.
(3) Član borze mora stranki poslati potrdilo o prejemu naročila najpozneje naslednji delovni dan po prejemu naročila.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru spremembe oziroma preklica naročila.
Odklonitev sprejema naročila
111. člen
(1) Če član borze noče sprejeti naročila stranke, mora stranko o tem obvestiti takoj po prejemu naročila. V obvestilu mora navesti razlog za odklonitev sprejema naročila.
(2) Kadar splošni pogoji poslovanja člana borze določajo, da član borze ni dolžan sprejeti naročila za prodajo vrednostnih papirjev, dokler stranka vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila, ne prenese na račun stranke pri članu borze, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat:
– ko član borze lahko ugotovi, da stranka na računu stranke pri članu borze nima vrednostnih papirjev oziroma zadostne količine vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila stranke; oziroma
– kadar stranka sočasno z naročilom za prodajo članu borze posreduje ustrezen nalog za prenos vrednostnih papirjev med računi istega imetnika, ko član borze lahko ugotovi, da takšnega naloga ni mogoče izvršiti.
(3) Kadar v primeru naročila za nakup član borze zahteva od stranke, da pred izvršitvijo naročila založi predujem, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat, ko član borze lahko ugotovi, da predujem v dogovorjenem roku ni bil založen.
Izvrševanje naročil
112. člen
(1) Član borze in borzni posrednik morata pri izvrševanju naročil stranke ravnati s potrebno strokovno skrbnostjo.
(2) Član borze in borzni posrednik morata izvršiti naročilo stranke tako, kot se glasi.
(3) Član borze in borzni posrednik morata pri izvrševanju naročil paziti, da se morebitna nasprotja med interesi strank borznega člana in zaposlenih pri borznem članu omejijo na najmanjšo možno mero.
Način izvrševanja naročil strank
113. člen
(1) Član borze izvršuje naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev prek BTS z vnosom ustrezne ponudbe oziroma povpraševanja na trg ter z nadaljnjim upravljanjem takega naročila na trgu, skladno z naročilom stranke in v interesu stranke.
(2) Član borze mora izvršiti naročilo stranke takoj, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev naročila. Šteje se, da so pogoji za izvršitev izpolnjeni, ko član borze prejme naročilo (četrti odstavek 109. člena Pravil) in se izteče rok za odklonitev naročila (111. člen Pravil) ter ko to omogočajo ta Pravila.
(3) Član borze mora izvrševati naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev po vrstnem redu prejema ustreznih naročil za takšen nakup oziroma prodajo.
(4) Član borze ne sme kupiti oziroma prodati vrednostnih papirjev za svoj račun, za račun zaposlenega pri članu borze ali za račun povezane osebe borznega člana ali zaposlenega, če zaradi takšnega nakupa oziroma prodaje ne bi mogel izvršiti sočasnega naročila stranke za nakup oziroma prodajo oziroma bi bilo to mogoče izvršiti samo pod za stranko manj ugodnimi pogoji.
Izvrševanje naročil s preudarkom
114. člen
(1) Naročilo s preudarkom je posebna vrsta naročila, pri katerem naročnik ne določi tečaja za nakup ali prodajo vrednostnega papirja. V BTS se vnese po presoji borznega posrednika v skladu s 126. členom Pravil. Če to naročilo ni izvršeno v času trgovalnega dne, preneha veljati in ga mora borzni posrednik odstraniti iz BTS. Borzni posrednik mora izvršiti naročila s preudarkom, ki se nanašajo na isti vrednostni papir, glede na vrstni red njihovega prejema.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 113. člena Pravil mora član borze izvršiti naročilo s preudarkom, takrat kadar s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oceni, da je glede na stanje na trgu izvršitev naročila najugodnejša za interese stranke.
(3) Pri izvrševanju naročila s preudarkom član borze ne sme vnesti nasprotnega naročila za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun oziroma račun zaposlenega pri članu borze z namenom, da pride do sklenitve posla z uskladitvijo pogojev ponudbe oziroma povpraševanja za račun stranke, s pogoji povpraševanja oziroma ponudbe za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za račun člana borze oziroma zaposlenega pri članu borze.
Izvrševanje naročil za račun več strank
115. člen
(1) Kadar član borze sprejme več naročil s preudarkom oziroma kadar sočasno sprejme več naročil za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev pod enakimi pogoji, lahko takšna naročila združi v eno naročilo in ga izvrši (v nadaljnjem besedilu: naročila za skupni račun).
(2) Pri trgovanju za skupni račun borznoposredniška družba ne sme sklepati poslov za svoj račun oziroma račun zaposlenega pri borznoposredniški družbi.
(3) Kadar se na podlagi naročila za skupni račun sklene en ali več poslov, mora član borze pravice in obveznosti iz takšnega posla oziroma poslov prenesti na stranke po naslednjih pravilih:
1. če je posel oziroma posle sklenil po enakem tečaju, količina vrednostnih papirjev pa ne zadošča za izvršitev celotnih naročil vseh strank, se najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je član borze prejel pred naročilom naslednje stranke;
2. če je posle sklenil po različnih tečajih, se za ugodnejši tečaj najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je član borze prejel pred naročilom naslednje stranke.
(4) Določba tretjega odstavka tega člena se ne uporablja za naročila, povezana z gospodarjenjem z vrednostnimi papirji. Za taka naročila mora imeti borzni član vnaprej določena pravila razporejanja na stranke, ki zagotavljajo enako obravnavo strank, ter jih mora predložiti borzi na njeno zahtevo.
Izročitev vrednostnih papirjev stranki
116. člen
Član borze mora v skladu s pravili, ki urejajo izpolnitev obveznosti iz sklenjenih borznih poslov, zagotoviti, da se na dan izpolnitve posla vrednostni papirji, ki jih je kupil za račun posamezne stranke, preknjižijo na račun te stranke.
Denarna sredstva strank
117. člen
(1) Član borze mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, odpreti poseben račun, prek katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov, ki jih je sklenil za račun strank, in vodi denarna sredstva strank.
(2) Član borze prek računa iz prvega odstavka tega člena ne sme sprejemati vplačil in opravljati izplačil iz poslov, ki jih je sklenil za svoj račun.
(3) Član borze mora kupnino, zneske unovčenih kuponov oziroma dividend oziroma neizkoriščeni predujem nakazati stranki naslednji delovni dan, šteto od:
– prejema kupnine iz posla, ki ga je sklenil za račun stranke;
– unovčenja dividend oziroma kuponov iz vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stranka;
– preklica naročila, v zvezi s katerim je stranka plačala predujem;
če se nista član borze in stranka drugače dogovorila.
(4) Član borze ne sme uporabljati denarnih sredstev strank niti za svoj račun niti za račun drugih strank.
Obračun opravljenega posla
118. člen
(1) Član borze mora najpozneje naslednji delovni dan po izpolnitvi obveznosti iz posla, ki ga je sklenil za račun stranke, stranki poslati obračun opravljenega posla.
(2) Obračun iz prvega odstavka tega člena mora obsegati naslednje podatke:
1. ime in priimek oziroma firmo stranke;
2. številko računa stranke;
3. oznako vrednostnega papirja;
4. količino;
5. ceno;
6. vrsto posla (nakup oziroma prodaja);
7. način izvršitve naročila (naročilo, izvršeno neposredno za račun stranke, podatek o tem, ali je naročilo izvršila druga oseba, z navedbo firme in sedeža te osebe in opredelitvijo odgovornosti družbe za ravnanje te druge osebe);
8. datum in natančen čas sklenitve posla;
9. obračun provizij;
10. stroške, ki so nastali pri poslu z vrednostnimi papirji v tujini in jih plača stranka;
11. poračun morebitnega predujma za nakup;
12. skupno višino obveznosti oziroma terjatev stranke po poračunu morebitnega predujma;
13. podpis odgovorne osebe družbe.
Evidenca naročil in poslov z vrednostnimi papirji
119. člen
(1) Člani borze morajo voditi evidenco naročil, v katero vpisujejo vsa naročila strank v zvezi z nakupi in s prodajo vrednostnih papirjev v skladu s sklepom Agencije o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji.
(2) Vsa naročila morajo biti najprej ali vsaj sočasno vnesena v evidenco naročil, kot so vnesena v sistem BTS. Za vsa naročila je treba ne glede na tip računa evidentirati tudi:
– datum in natančen čas sprejema naročila na sedež družbe oziroma v poslovalnico, ki izvršuje naročila strank,
– naročeno količino in
– osebo, ki je podala naročilo.
(3) V primeru naročila za skupni račun in skupni račun gospodarjenja mora biti iz evidence naročil razvidno, na katere posamične stranke se naročilo nanaša.
120. člen
Član borze mora hraniti evidenco vseh naročil in evidenco o vseh sklenjenih poslih najmanj deset (10) let od konca poslovnega leta, v katerem je prišlo do poslovnega dogodka, ki ga dokumenti izkazujejo.
Stanja naročil
121. člen
(1) V sistemu BTS je posamezno naročilo lahko v enem od naslednjih stanj:
– aktivno – njihovo izvrševanje je v skladu s cenovnimi omejitvami iz 151. člena Pravil;
– neaktivno – naročilo, katerega izvrševanje bi pomenilo kršitev določil 151. člena Pravil. Sistem BTS ne omogoča sklepanja poslov, kjer bi bila udeležena neaktivna naročila;
– zadržano – naročilo, ki ga ni dopustno izvršiti. Naročila lahko v skladu s Pravili zadrži borza ali član. Ponovno jih lahko aktivira le član. Pri aktiviranju dobijo novo časovno oznako in se glede na omejitve iz 151. člena Pravil postavijo v aktivno oziroma neaktivno stanje;
– odstranjeno – naročilo, ki je bilo umaknjeno iz BTS zaradi izpolnitve, preteka roka veljavnosti; naročilo, ki ga je preklicala borza ali član borze.
(2) Sistem BTS pri spremembi mejnih vrednosti omejitev iz 151. člena Pravil prestavi naročilo v ustrezno aktivno oziroma neaktivno stanje. Pri tem se ne spremeni časovna oznaka naročila.
(3) Sistem BTS pred začetkom upravljanja z naročili posameznega trgovalnega dne prestavi vsa naročila, ki jim je potekel rok veljavnosti, v stanje "odstranjeno". Ob prehodu vrednostnega papirja iz neprekinjenega v avkcijsko trgovanje se vsa naročila s posebnimi pogoji izvršitve prestavijo v stanje "zadržano".
(4) Šteje se, da je naročilo na trgu, če ima stanje aktivno ali neaktivno.
Vrste naročil
122. člen
Naročila glede določitve tečaja delimo na naslednja osnovna tipa naročil:
– tržno naročilo – naročnik ne postavlja omejitev glede tečaja;
– omejeno naročilo – naročnik določi še sprejemljiv tečaj nakupa (najvišji) oziroma prodaje (najnižji).
Obvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS
123. člen
(1) Pri vnosu naročila v BTS so obvezne naslednje sestavine:
– vrsta naročila (nakup ali prodaja);
– oznaka člana borze;
– oznaka borznega posrednika;
– oznaka vrednostnega papirja;
– količina vrednostnih papirjev za nakup in/ali prodajo;
– vrsta računa;
– številka računa.
(2) Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo vseh obveznih sestavin.
Neobvezne sestavine pri vnosu naročil v BTS
124. člen
(1) Pri vnosu naročila v BTS so opcijski naslednji podatki:
– tečaj vrednostnega papirja;
– dodatni pogoji načina prikaza in izvršitve;
– dodatni pogoji časa izvršitve;
– posebni pogoji izvršitve;
– sklic, ki služi kot referenca borznemu posredniku.
(2) Če pri vnosu naročila v BTS ni vnesen noben opcijski podatek iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da je v BTS vneseno tržno dnevno naročilo brez skrite količine in posebnih pogojev izvršitve. Smiselna uporaba tega določila velja tudi v primeru, ko pri vnosu naročila v BTS ni vnesen posamezni opcijski podatek.
(3) Sistem BTS zavrne naročila, ki ne vsebujejo dopustnih opcijskih podatkov.
Čas vnosa naročila
125. člen
Čas vnosa naročila je čas, ki ga BTS dodeli naročilu ob njegovi registraciji v BTS. Pri določanju časovne oznake naročila se upošteva čas sistema BTS.
Vrstni red naročil
126. člen
(1) Sistem BTS dodeli vsakemu naročilu pri vnosu naročila v BTS časovno oznako, ki je enaka času vnosa.
(2) Vrstni red naročil na trgu se določa glede na zaporedno upoštevanje naslednjih kriterijev:
– tržna naročila imajo prednost pred omejenimi naročili;
– vrstni red omejenih naročil na trgu se določa tako, da imajo pri izvrševanju nakupnih naročil prednost naročila z višjim tečajem oziroma pri izvrševanju prodajnih naročil naročila z nižjim tečajem;
– če je v okviru istega tečaja več naročil, se vrstni red določi tako, da imajo prednost naročila z manjšo časovno oznako.
(3) Če ima naročilo s posebnim pogojem izvršitve glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena prednost pred posameznimi drugimi naročili, pa ga zaradi posebnega pogoja ni možno izvršiti, ga BTS pri izvrševanju posameznega protinaročila preskoči. Izvrševanje posameznega protinaročila BTS nadaljuje na naslednjem naročilu po vrstnem redu glede na prejšnji odstavek tega člena.
(4) Sklepanje poslov mimo vrstnega reda naročil iz prejšnjih odstavkov tega člena ni dovoljeno.
(5) Če se spremeni tečaj, doda, spremeni ali briše posebni pogoj ali poveča skupna količina naročila, spremeni tržno naročilo v omejeno ali obratno, BTS naročilu dodeli novo časovno oznako, ki je enaka času spremembe naročila.
Vnos naročil v BTS
127. člen
(1) Borzni posredniki lahko vnašajo v BTS omejena in tržna naročila.
(2) Omejena naročila se lahko v BTS vnašajo kot naslednje vrste naročil:
– naročila brez dodatnih ali posebnih pogojev;
– naročila z dodatnimi pogoji načina prikaza in izvršitve;
– naročila z dodatnimi pogoji časa izvršitve;
– naročila s posebnimi pogoji izvršitve.
(3) Pri vnosu omejenega naročila so dovoljene določene kombinacije dveh ali več različnih vrst naročil, pri čemer veljajo omejitve pri vnosu in izvrševanju posameznih tipov naročil glede na način trgovanja in stanja trga, kot jih opredeljuje 137. člen Pravil.
Omejena in tržna naročila
128. člen
(1) Omejena naročila so naročila, kjer je vnesen oziroma določen tečaj in s katerimi je omogočeno sklepanje poslov največ do tečaja, ki je bil določen ob vnosu naročila.
(2) Tržna naročila so dnevna naročila, kjer ni vnesen oziroma določen tečaj. Tržna naročila na trgu so v sistemu BTS posebej označena.
(3) Z Navodili se lahko določi postopno izvrševanje tržnih ali omejenih naročil tako, da se določi tečajni korak izvajanja teh naročil, ki se izraža v mnogokratniku koraka kotacije.
Naročila z dodatnimi pogoji o načinu prikaza in izvršitve
129. člen
Naročila z dodatnimi pogoji o načinu prikaza in izvršitve so naročila, kjer se poleg obveznih sestavin vnosa vnesejo podatki, ki pomenijo dodatne pogoje za sklenitev posla oziroma za prikaz naročila na trgu. Možna so naslednja naročila z dodatnimi pogoji o načinu prikaza in izvršitve:
– naročilo z razponom – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v 151. členu Pravil. Neizvršena količina naročila ostane v BTS s tečajem vnesenega naročila kot dnevno naročilo. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni dopustna;
– naročilo z razponom in odstranitvijo neizvršene količine – omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve oziroma do omejitev v 151. členu Pravil, pri čemer se neizvršena količina naročila odstrani iz sistema BTS. Uporaba drugih dodatnih ali posebnih pogojev ni dopustna;
– naročilo s skrito količino – je naročilo, pri katerem na trgu ni prikazana celotna količina naročila vrednostnih papirjev. Na trgu je prikazana le vidna količina naročila, preostanek celotne količine naročila pa je shranjen v skriti količini naročila, ki na trgu ni vidna, kar je v BTS ustrezno označeno. Uporaba drugih dodatnih pogojev načina prikaza in izvršitve ni mogoča. Z Navodili se določi najmanjša vrednost naročil s skrito količino. Če se skrita količina v celoti izvrši ali če celotna vrednost naročila pade pod predpisano najmanjšo vrednost, se naročilo spremeni v omejeno naročilo brez skrite količine.
Naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve
130. člen
(1) Naročila z dodatnimi pogoji o času izvršitve so naročila, kjer so poleg obveznih sestavin vnosa naročila navedeni tudi časovni pogoji o veljavnosti naročila. Če ni v BTS drugače vneseno, je naročilo vneseno kot dnevno naročilo. Možna je dodatna uporaba skrite količine ali posebnih pogojev izvršitve. Možne so naslednje oblike naročila z dodatnim pogojem časovne veljavnosti:
– dnevno naročilo – velja samo isti dan, kot je bilo vneseno; BTS neizvršena dnevna naročila ob zaprtju avtomatično odstrani pred začetkom naslednjega trgovalnega dne;
– odprto naročilo – velja do izvršitve na trgu oziroma dokler ga ne odstrani član borze, ki ga je vnesel. Odprto naročilo velja največ sto osemdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dneva potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju;
– naročilo do vključno določenega datuma je naročilo, ki velja od trenutka vnosa do izvršitve na trgu oziroma do vključno določenega datuma. Tudi naročilo do vključno določenega datuma velja največ sto osemdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dne potrditve naročila. BIS omogoča pregled seznama naročil, ki bodo odstranjena v določenem prihodnjem obdobju.
(2) Za podaljšanje roka veljavnosti naročila za novih sto osemdeset (180) koledarskih dni borza članu omogoča potrditev naročila, pri čemer se časovna oznaka naročila ne spremeni.
Naročila s posebnimi pogoji izvršitve
131. člen
(1) Naročila s posebnimi pogoji izvršitve so naročila, pri katerih se poleg obveznih sestavin pri vnosu naročila določi tudi omejitev najmanjše možne količine, s katero je možno skleniti posel. Možna je uporaba pogojev časovne veljavnosti naročila.
(2) Takšna naročila se v pregledu naročil posameznega vrednostnega papirja prikažejo ločeno od naročil brez posebnih pogojev ter so ustrezno označena.
Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve
132. člen
Vrste naročil s posebnimi pogoji izvršitve so:
– naročilo vse ali nič – naročilo, ki se izvrši samo, če se izvrši celotna količina naročila ali v enem ali v več poslih hkrati. Vnos skrite količine ni možen. Z Navodili se lahko določi najmanjša vrednost teh naročil;
– naročilo z minimalno količino prvega sklenjenega posla – naročilo, pri katerem se prvi posel sklene s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze. Z Navodili se lahko določi najmanjša vrednost minimalne količine in skupna vrednost teh naročil. V primeru delne izvršitve naročila se preostali del naročila spremeni v omejeno naročilo brez posebnih pogojev izvršitve. Pri prikazu na trgu je vidna le minimalna količina, razlika med minimalno količino in celotno količino naročila pa je shranjena v skriti količini naročila;
– naročilo z minimalno količino vseh sklenjenih poslov – naročilo, pri katerem se posli sklenejo samo s količino, ki je enaka ali večja od minimalne količine, ki jo določi član borze. Z Navodili se lahko določi najmanjša vrednost minimalne količine in skupna vrednost teh naročil. Če je ob delni izvršitvi naročila skupna količina neizvršenega dela naročila manjša od minimalne količine naročila, se naročilo spremeni tako, da je minimalna količina enaka tej skupni količini neizvršenega naročila. Pri prikazu na trgu je vidna le minimalna količina, razlika med minimalno količino in celotno količino naročila pa je shranjena v skriti količini naročila.
Količina pri sklepanju borznih poslov
133. člen
(1) Prek BTS se trguje z vrednostnimi papirji v lotih, ki se določijo z Navodili. En (1) lot predstavlja količinsko enoto za trgovanje na borzi.
(2) Količina je lahko le naravno število.
Čas sklenitve borznega posla
134. člen
Za čas sklenitve borznega posla se šteje tisti trenutek, ko BTS v skladu s Pravili poveže ponudbo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Kot čas sklenitve se upošteva čas na sistemu BTS.
Kraj sklenitve borznega posla
135. člen
Šteje se, da je borzni posel sklenjen v kraju, kjer ima borza svoj sedež.
Korak kotacije
136. člen
(1) Korak kotacije pomeni najmanjšo dovoljeno spremembo tečaja ponudbe za nakup ali za prodajo vrednostnih papirjev pri vnašanju naročil.
(2) Korak kotacije za posamezni papir v kotaciji določi uprava z Navodili.
Možni vnos naročil v BTS glede na stanje trga
137. člen
(1) Vnos tržnih naročil, omejenih naročil brez dodatnih ali posebnih pogojev, omejenih naročil z dodatnimi pogoji časa izvršitve ter naročil s skrito količino je možen v času delno odprtega trga in v času odprtega trga v avkcijskem in neprekinjenem načinu trgovanja.
(2) Vnos naročil "z razponom" je možen le v času odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja.
(3) Vnos naročil "z razponom in odstranitvijo neizvršene količine" je možen le v času odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja in v času pred zaprtjem v avkcijskem načinu trgovanja, pri čemer mora biti tečaj naročila enak tečaju v avkciji. V primeru neprekinjenega načina trgovanja se vnos zavrne v primeru, ko bi tako naročilo sprožilo prekinitveno avkcijo.
(4) Vnos naročil s posebnimi pogoji izvršitve je možen v času delno odprtega in odprtega trga v neprekinjenem načinu trgovanja.
Dostopni podatki o naročilih, sklenjenih poslih in stanjih vrednostnih papirjev
137. a člen
(1) Za posamezen vrednostni papir so v sistemu BTS za vse borzne člane dostopni naslednji podatki:
– najboljša ponudba in najboljše povpraševanje;
– tečaji posameznih poslov;
– količine posameznih poslov;
– čas sklenitve posla;
– enolična identifikacijska oznaka posla;
– trenutni enotni tečaj;
– skupna količina iz sklenjenih poslov;
– referenčni tečaj;
– urnik trgovanja;
– stanje trga;
– stanje vrednostnega papirja.
(2) Z Navodili se lahko pri vrednostnem papirju omeji dostop do naslednjih podatkov:
– tečaji posameznih naročil;
– količine posameznih naročil – v primeru naročil s skrito količino le vidna količina, v skladu s tretjo alinejo 129. člena Pravil;
– skupna količina ponudbe ali povpraševanja pri posameznem tečaju;
– v primeru naročila s posebnim pogojem izvršitve ustrezna oznaka posebnega pogoja,
– koda borznega člana pri posameznih naročilih;
– koda borznega člana pri posameznih poslih;
– predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja.
(3) Za zaupne podatke, za katere mora borza dostop omejiti, se štejejo naslednji podatki:
– številka računa pri posameznih naročilih in poslih;
– vrsta računa naročila;
– referenca pri posameznih naročilih;
– celotna količina pri naročilih s skrito količino, naročilih z minimalno količino prvega posla in naročilih z minimalno količino vseh poslov;
– koda borznega posrednika pri posameznih naročilih in poslih;
– časovna oznaka naročila;
– čas vnosa naročila.
(4) Z Navodili se podrobneje določi raven dostopnih podatkov pri naročilih, sklenjenih poslih in stanju vrednostnega papirja, predvsem glede na način trgovanja, stanja trga in vrsto vrednostnega papirja.
Odpiranje trga
138. člen
(1) Odpiranje trga je proces prehoda med delno odprtim trgom in odprtim trgom v neprekinjenem načinu trgovanja oziroma med delno odprtim trgom in trgom pred zaprtjem v avkcijskem načinu trgovanja, med katerim ni mogoče upravljanje z naročili, sistem BTS ga izvede v naslednjih treh zaporednih korakih:
– določi se začetek odpiranja trga v naključno izbranem trenutku v vnaprej določenem obdobju, ki traja najmanj dve (2) minuti,
– izvede se odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve,
– preverja se možnost izvrševanja naročil s posebnimi pogoji izvršitve.
(2) Odpiranje trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se v odvisnosti od stanja na trgu izvede na enega od naslednjih načinov:
1. če je najboljša ponudba višja od najboljšega povpraševanja,
se posli ne sklenejo;
2. če je najboljše povpraševanje enako ali višje od najboljše ponudbe ali
3. če so na trgu aktivna samo tržna naročila,
se posli sklenejo po ravnotežnem tečaju glede na vrstni red naročil iz 126. člena Pravil.
(3) Po končanem postopku odpiranja trga brez naročil s posebnimi pogoji izvršitve se naročila s posebnimi pogoji izvršitve upoštevajo tako, da se zaporedno preveri možnost njihovega izvrševanja, ki se izvede po vrstnem redu glede na 126. člen Pravil ter v skladu s 141. členom Pravil.
(4) Po zaključku preverjanja naročil s posebnimi pogoji izvršitve je postopek odpiranja trga končan, v neprekinjenem načinu trgovanja je trg odprt, v avkcijskem načinu trgovanja pa je trg pred zaprtjem.
Ravnotežni tečaj
139. člen
(1) Ravnotežni tečaj je tečaj, pri katerem se ob odprtju trga, v skladu s 138. členom Pravil, sklenejo posli med naročili brez posebnih pogojev. Pri oblikovanju ravnotežnega tečaja se upošteva kriterij količinsko največjega obsega prometa z najmanjšim količinskim preostankom udeleženih naročil.
(2) Kadar ravnotežnega tečaja ni mogoče enolično določiti na podlagi prvega odstavka tega člena, ker obstaja več možnih tečajev, se:
– v primeru preostanka samo na strani povpraševanja oziroma samo na strani ponudbe ravnotežni tečaj oblikuje pri najvišjem oziroma najnižjem tečaju izmed možnih tečajev;
– ko je preostanek tako na strani povpraševanja kot tudi na strani ponudbe enak oziroma ko preostanka ni, se ravnotežni tečaj določi kot navadna aritmetična sredina med najnižjim in najvišjim možnim tečajem, zaokrožena na korak kotacije.
(3) V primeru, da so na trgu aktivna le tržna naročila, se posli ob odprtju trga, v skladu s 138. členom Pravil, sklepajo po referenčnem tečaju.
Pogoji sklepanja poslov
140. člen
(1) V neprekinjenem načinu trgovanja v času odprtega trga BTS avtomatično sklene posel glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil v skladu s šestim odstavkom 105. člena Pravil, pri čemer se upošteva vrstni red iz 126. člena Pravil.
(2) Sklepanje poslov v posamezni avkciji vrednostnega papirja je možno v času odpiranja trga ali na trgu pred zaprtjem glede na ujemanje pogojev aktivnih naročil, v skladu s šestim odstavkom 105. člena Pravil in vrstnim redom iz 126. člena Pravil.
Tečaj sklenjenega posla
141. člen
(1) V neprekinjenem načinu trgovanja se posamezen posel v času odprtega trga ali v primeru iz tretjega odstavka 138. člena Pravil sklene po tečaju naročila z manjšo časovno oznako, skladno s 106. členom Pravil. V primeru sklenitve posla s tržnim naročilom velja:
– če se skleneta tržno in omejeno naročilo, se posel sklene po tečaju omejenega naročila;
– če se skleneta dve tržni naročili, se posel sklene po referenčnem tečaju,
razen v primeru,
– če na trgu obstaja najboljše povpraševanje brez najboljše ponudbe ter vsaj eno nakupno tržno naročilo in na trg pride prodajno tržno naročilo ali omejeno naročilo, ki ima tečaj nižji ali enak najboljšemu povpraševanju, oziroma se zgodi obratno na prodajni strani, se posel sklene po tečaju, ki je za en korak kotacije boljši od najboljšega povpraševanja oziroma ponudbe.
(2) V avkcijskem načinu trgovanja se vsak posel v času odpiranja trga ali trga pred zaprtjem v posamezni avkciji sklene po ravnotežnem tečaju.
Vrste računov
142. člen
BTS omogoča uporabo naslednjih vrst računov:
– hišni račun,
– račun stranke,
– račun gospodarjenja,
– skrbniški račun,
– račun za trgovanje z lastnimi delnicami.
Hišni račun
143. člen
Hišni račun je račun, ki ga člani borze uporabljajo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za svoj račun. Član borze lahko posluje za svoj račun samo prek svojega hišnega računa.
Račun stranke
144. člen
Račun stranke je račun, ki ga člani borze uporabljajo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za tuj račun.
Račun gospodarjenja
145. člen
Račun gospodarjenja je posebni račun stranke, ki ga člani borze uporabljajo za opravljanje storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji stranke.
Skrbniški račun
146. člen
Skrbniški račun je račun, ki ga člani borze uporabljajo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za račun stranke, ki je odprt pri članu KDD – skrbniku.
Skupni račun
147. člen
(1) Skupni račun je posebna vrsta računa strank, ki ga člani borze uporabljajo za vnos naročil oziroma sklepanje poslov v svojem imenu in za tuj račun, v skladu s 115. členom Pravil.
(2) Pri trgovanju za skupni račun za izvrševanje naročil, ki so dana na podlagi pogodbe o borznem posredovanju, se uporabi posebna vrsta računa. Člani borze jo uporabljajo za vsa naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za tuj račun, v skladu s 115. členom Pravil. Natančnejši način izvrševanja se predpiše z Navodili.
(3) Pri trgovanju za skupni račun v primeru izvrševanja naročil na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji se uporabi posebna vrsta računa, ki jo člani borze uporabijo za vsa naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za tuj račun, v skladu s 115. členom Pravil. Natančnejši način izvrševanja se predpiše z Navodili.
(4) Borzni član lahko uporablja več skupnih računov za posredovanje oziroma več skupnih računov za gospodarjenje.
Trgovanje z lastnimi delnicami
148. člen
Pri trgovanju z lastnimi delnicami se uporabi posebna vrsta računa, ki jo člani borze uporabijo za naročila, ki jih izvršijo v svojem imenu in za račun stranke – izdajatelja. Uporablja se tako za izvrševanje naročil, ki so dana na podlagi pogodbe o borznem posredovanju, kot v primeru izvrševanja naročil na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji stranke. Natančnejša Navodila predpiše uprava.
Uradni enotni tečaj in enotni tečaj
149. člen
(1) Uradni enotni tečaj določenega dne je s količino ponderirana aritmetična sredina tečajev vseh tržnih poslov, sklenjenih s posameznim vrednostnim papirjem, ki se oblikuje ob koncu trgovanja na ta dan. Enotni tečaj je tečaj iz prvega stavka tega člena, ki se oblikuje med trgovanjem na ta dan.
(2) Uradni enotni tečaj posameznega vrednostnega papirja se objavi v tečajnici borze. V primeru, da predstavljajo aplikacijski posli določenega vrednostnega papirja edine posle s tem vrednostnim papirjem, se v borzni tečajnici uradni enotni tečaj tega vrednostnega papirja označi s črko A.
(3) Če na določen dan ni bil sklenjen noben posel, se za uradni enotni tečaj šteje uradni enotni tečaj prejšnjega trgovalnega dne.
Tečaji vrednostnih papirjev
150. člen
(1) Predodpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja je indikativni tečaj v času pred odprtjem trga in je v danem trenutku enak ravnotežnemu tečaju, ki bi veljal, če bi se v tistem trenutku izvedlo odpiranje trga.
(2) Odpiralni tečaj posameznega vrednostnega papirja določenega trgovalnega dne je tečaj prvega posla tega dne.
(3) Najboljša ponudba je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila brez posebnih pogojev izvršitve na strani ponudbe, glede na vrstni red iz 126. člena Pravil.
(4) Najboljše povpraševanje je tečaj najboljšega aktivnega omejenega naročila brez posebnih pogojev izvršitve na strani povpraševanja, glede na vrstni red iz 126. člena Pravil.
(5) Zaključni tečaj posameznega vrednostnega papirja določenega trgovalnega dne je enotni tečaj, pri katerem se upoštevajo sklenjeni posli posameznega vrednostnega papirja v zadnjih tridesetih (30) minutah pred zaprtjem trga. V primeru, da v zadnjih tridesetih (30) minutah pred zaprtjem trga z vrednostnim papirjem ni bil sklenjen noben posel, je zaključni tečaj tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu. Če v določenem dnevu ni bil sklenjen noben posel, se zaključni tečaj ne izračuna.
(6) Referenčni tečaj je zadnji uradni enotni tečaj vrednostnega papirja oziroma v primeru, da je bila v dnevu že izvedena vsaj ena prekinitvena avkcija iz 151. a člena, na podlagi katere se je oblikoval ravnotežni tečaj, je referenčni tečaj enak zadnjemu ravnotežnemu tečaju.
(7) Z Navodili se lahko določijo tudi drugi tečaji ter opredelita njihovo izračunavanje ter uporaba.
Omejitve tečajev in začasna prekinitev trgovanja
151. člen
(1) Posli z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo, se lahko sklepajo po tečajih, ki ne smejo za več kot deset (10) odstotkov odstopati od zadnjega uradnega enotnega tečaja predhodnega trgovalnega dne.
(2) Prvi dan trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem se njegov tečaj oblikuje prosto.
(3) Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena lahko uprava v primeru velikih tržnih neravnovesij ali drugih izrednih razmer pri posameznem vrednostnem papirju omejitev tečajev začasno odpravi oziroma spremeni in o tem obvesti člane borze in javnost.
Prekinitve ob nihanju tečajev
151. a člen
(1) Trgovalni sistem BTS z namenom zaščite prevelikega nihanja tečajev vrednostnih papirjev izvede prekinitveno avkcijo na enega izmed naslednjih načinov:
– prekine trgovanje z vrednostnim papirjem, s katerim se trguje neprekinjeno, z avkcijo
ali
– podaljša stanje trga, ko je trg delno odprt, pri odpiranju trga, v skladu s 138. členom Pravil, v neprekinjenem ali avkcijskem trgovanju.
(2) Prekinitvena avkcija se pri posameznem vrednostnem papirju izvede v primeru, če bi prišlo do sklenitve posla po tečaju, ki je zunaj trgovalnega intervala. Ta interval predstavlja tečaje, ki od zadnjega referenčnega tečaja odstopajo za manj od odstotka, ki se predpiše z Navodili.
(3) V prekinitveni avkciji se:
– odstranijo omejitve trgovalnega intervala;
– prestavi ali podaljša se stanje trga, ko je delno odprt;
– izvede se odpiranje trga, v skladu s 138. členom Pravil;
– določi se nov referenčni tečaj, v skladu s šestim odstavkom 150. člena Pravil;
– stanje trga se prestavi v odprti trg ali trg pred zaprtjem.
(4) Čas in podrobnejše izvajanje prekinitvenih avkcij se predpišeta z Navodili.
Začasne prekinitve trgovanja
152. člen
(1) Če se ob začetku borznega trgovanja ali med njim pojavijo večja tečajna nihanja oziroma druge nenormalne okoliščine (npr. velika odstopanja količine, tržno neravnovesje itd.), lahko uprava spremeni urnik trgovanja s tem vrednostnim papirjem oziroma trgovanje za krajši čas zaustavi, dokler se te okoliščine ne normalizirajo.
(2) Ob ponovni sprostitvi trgovanja z vrednostnim papirjem mora borza omogočiti članom predhodno upravljanje z naročili, ki se nanašajo na ta vrednostni papir, za vsaj petnajst (15) minut. Po tem se izvede odpiranje trga.
(3) Uprava borze lahko zlasti v primerih izključitve vrednostnega papirja z organiziranega trga, korporacijskih akcij, ki vplivajo na spremembo lastnosti vrednostnega papirja, kot so npr. razdelitev delnic, združitev delnic ipd., izključitve borznega člana iz članstva na borzi, zamenjave kode vrednostnega papirja, zamenjave valute trgovanja in v drugih podobnih primerih sklene, da se vsa naročila za vrednostni papir, ki so bila v sistemu BTS pred njegovo zaustavitvijo trgovanja, ob sprostitvi trgovanja ali izključitvi iz trgovanja avtomatsko odstranijo iz sistema BTS.
(4) Čas iz drugega odstavka tega člena in odločitev iz tretjega ali četrtega odstavka tega člena določi uprava borze v odločbi o sprostitvi trgovanja s posameznim vrednostnim papirjem oziroma v posebnem sklepu, o čemer obvesti vse člane borze, Agencijo in javnost.
Zaustavitev trgovanja z vrednostnim papirjem
153. člen
(1) Za največ deset (10) delovnih dni sme uprava začasno zaustaviti trgovanje na borzi z določenimi vrednostnimi papirji, če so podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov investitorjev. Ta ukrep uprave lahko odbor podaljša za čas do končne odločitve o zadevi. Uprava je dolžna o ukrepu nemudoma obvestiti člane borze, Agencijo in javnost ter ga obrazložiti.
(2) Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko uprava začasno zaustavi trgovanje z vrednostnimi papirji v borzni kotaciji tudi:
– če prejme zahtevo oziroma odločbo Agencije za začasno zaustavitev ali za izključitev določenega vrednostnega papirja;
– če je začasna zaustavitev nujna zaradi nastopa pravnih posledic, zaradi katerih se z določenimi vrednostnimi papirji ne sme organizirano trgovati;
– zaradi postopkov zamenjave ali drugih sprememb vrednostnih papirjev v centralnem registru KDD, predvsem v zvezi s spremembo kapitala, združitvijo in preoblikovanjem družbe izdajatelja;
– če prejme utemeljeno pisno zahtevo izdajatelja za začasno zaustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji tega izdajatelja.
(3) V primeru iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena uprava sprosti trgovanje, ko prejme obvestilo oziroma na podlagi drugih okoliščin izve, da so prenehali razlogi, ki so do zaustavitve privedli. V primeru iz tretje alineje drugega odstavka tega člena začasna zaustavitev traja do prejema odločbe KDD in zagotovitve pogojev za trgovanje z vrednostnimi papirji, na katere se odločba nanaša.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena in četrte alineje drugega odstavka tega člena začasna zaustavitev trgovanja z določenimi vrednostnimi papirji traja največ en trgovalni dan, razen če iz okoliščin posameznega primera ali iz izdajateljeve zahteve izhaja, da je potrebna daljša zaustavitev.
(5) Za izvedbo sprostitve trgovanja smiselno veljajo določbe od drugega do četrtega odstavka 152. člena Pravil.
(6) Zoper odločbo o začasni zaustavitvi trgovanja je dovoljen ugovor pri Agenciji. Ugovor je treba vložiti v roku osmih (8) dni po prejemu odločbe. Ugovor se vloži pri borzi. Borza v roku treh (3) delovnih dni po prejemu ugovora dostavi Agenciji spis o zadevi, o kateri je bil vložen ugovor.
(7) Ugovor proti odločbi, s katero je uprava začasno zaustavila trgovanje z vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v borzno kotacijo, ne zadrži izvršitve.
Aplikacijski posel
154. člen
(1) Aplikacijski posel je posel, pri katerem na nakupni in prodajni strani nastopata bodisi dve različni stranki istega borznega člana bodisi borzni član in njegova stranka.
(2) Za stranko v aplikacijskem poslu iz prvega odstavka tega člena se lahko šteje tudi več strank hkrati, za račun katerih se posli sklepajo prek skupnega računa iz 147. člena Pravil.
155. člen
(se črta)
Izvedba aplikacijskih poslov
156. člen
Aplikacijski posli se prek BTS izvedejo prek ločenega vnosa posameznih naročil, v skladu s 127. členom Pravil ter v skladu z njihovim izvajanjem, kot ga opredeljuje 140. člen Pravil.
Spremembe sklenjenega posla
157. člen
(1) Borzni posel, ki je bil sklenjen zaradi zmote enega izmed članov borze, se lahko ob soglasju obeh članov razdre. Rok za posredovanje zahteve za razdrtje posla na borzo je štirideset (40) minut po sklenitvi posla. Zahtevo posreduje član, ki zahteva razdrtje sklenjenega posla. Borza to zahtevo nato posreduje nasprotnemu članu, udeleženemu v poslu, za katerega velja dvajsetminutni (20-minutni) rok za posredovanje soglasja. Po poteku roka za posredovanje soglasja člana borze posla ne moreta več razdreti.
(2) Za borzne posle, ki se sklenejo v obdobju tridesetih (30) minut pred koncem borznega trgovanja, je možno posredovati zahtevo po razdrtju najpozneje dvajset (20) minut po koncu trgovanja, soglasje za razdrtje pa najpozneje trideset (30) minut po koncu trgovanja.
(3) Borzni posel se razdre, če se s tem strinjata oba člana borze in če zahtevo za razdrtje posredujeta borzi, tako kot je predpisano, najpozneje v roku, ki je naveden v prvem oziroma drugem odstavku tega člena.
(4) Borzni član, ki je zahteval razdrtje sklenjenega posla, mora borzi posredovati ustrezno evidenco naročil, ki se nanaša na razdrti posel, in ostalo dokumentacijo v zvezi z razdrtim poslom, ki dokazuje zmoto, v roku ene (1) ure po razdrtju posla oziroma najpozneje trideset (30) minut po koncu trgovanja.
(5) Podrobnejši način posredovanja dokumentacije in izvedbe razdrtja posla se predpiše z Navodili.
158. člen
(1) Prenos posla z računa stranke na hišni račun in obratno in prenos z računa ene stranke na drugo stranko je mogoč samo v primeru zmote pri vnosu podatkov o stranki v BTS.
(2) Borzni posrednik, ki je zahteval prenos posla, mora borzi posredovati izpis iz evidence naročil, ki se nanaša na preneseni posel, in ostalo dokumentacijo v zvezi s poslom, ki dokazuje zmoto.
(3) Zahteve za prenos se sprejemajo največ trideset (30) minut po koncu trgovanja.
(4) Borza lahko v primeru prejete zahteve iz tretjega odstavka tega člena v sistemu BTS prekliče zmotne podatke o sklenjenem poslu in na podlagi predpisane dokumentacije v BTS ponovno vnese posel z ustreznimi podatki.
(5) Podrobnejši način posredovanja dokumentacije in izvedbe spremembe posla se predpiše z Navodili.
Končna obdelava sklenjenih borznih poslov
159. člen
Posli, sklenjeni prek BTS, se posredujejo KDD v izpolnitev v elektronski obliki po preteku roka za morebitno razdrtje poslov ter po koncu trgovalnega dne.
Borzna tečajnica
160. člen
(1) Borzna tečajnica se izdela po končanem borznem trgovanju. Pregleda in podpiše jo pooblaščena oseba. Naknadni popravki v podpisanih tečajnicah so možni v primeru napake pri izračunu oziroma v primerih (tiskarskih) napak. Če pride do napake pri objavi uradnega enotnega tečaja, se o tem obvestita javnost in Agencija.
(2) Natančnejši podatki, ki jih vsebuje uradna tečajnica borze, se predpišejo z Navodili.
Borzni indeksi
161. člen
V tečajnici se poleg tečajev lahko objavijo tudi borzni indeksi. Vsebina, sestava in način določanja indeksov se predpišejo z Navodili.
4.2. Trgovanje z vrednostnimi papirji na prostem trgu
Smiselna uporaba določb
162. člen
(1) Za trgovanje na prostem trgu se smiselno uporabljajo vse določbe Pravil poslovanja na borznem trgu, razen tistih, ki jih to poglavje ureja drugače.
(2) Poslovanje na prostem trgu se izvaja prek BTS. Člani borze lahko izvršujejo lastna naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na prostem trgu, le prek BTS. Izven BTS se lahko sklepajo posli v primeru trgovanja s kratkoročnimi vrednostnimi papirji iz 164. člena Pravil, trgovanja s svežnji vrednostnih papirjev iz 166. člena Pravil, repo posli iz 166. a člena Pravil, posli v skladu s Pravili o trgovanju z vrednostnimi papirji Republike Slovenije prek uradnih vzdrževalcev likvidnosti ter v primerih, ki jih določa zakon.
(3) Na prostem trgu ne veljajo omejitve glede tečajev vrednostnih papirjev iz 151. člena Pravil.
(4) Uprava začasno zaustavi trgovanje z določenimi vrednostnimi papirji na prostem trgu samo v primerih, ki jih določa drugi odstavek 153. člena teh Pravil. Glede ugovora izdajatelja smiselno veljajo določbe šestega in sedmega odstavka 153. člena Pravil.
(5) Za izvedbo sprostitve trgovanja smiselno veljajo določbe od drugega do četrtega odstavka 152. člena Pravil.
(6) Uprava je dolžna o ukrepu iz četrtega in petega odstavka tega člena obvestiti člane borze, Agencijo in javnost ter ga obrazložiti.
4.3. Trgovanje z vrednostnimi papirji investicijskih skladov
Smiselna uporaba določb
163. člen
(1) Za trgovanje z delnicami ID ter kuponi VS, ki so sprejeti v podsegment borzne kotacije, se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo trgovanje v borzni kotaciji, za trgovanje z delnicami (P)ID, ki so sprejete na prosti trg, pa se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki urejajo trgovanje na prostem trgu.
(2) Glede zaustavitve ter sprostitve trgovanja z navedenimi vrednostnimi papirji, ki so sprejeti v podsegment borzne kotacije, se smiselno uporabljajo določbe 153. člena Pravil, za zaustavitve ter sprostitve trgovanja z delnicami (P)ID, ki so sprejete na prosti trg, pa se smiselno uporabljajo določbe 162. člena Pravil, pri čemer utemeljeno zahtevo v imenu izdajatelja lahko posreduje DZU, ki je pooblaščena za upravljanje posameznega investicijskega sklada.
4.4. Trgovanje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji
164. člen
(1) Član borze lahko sklepa posle s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, ki so sprejeti na prosti trg, tudi izven BTS.
(2) Kadar se s kratkoročnimi vrednostnimi papirji trguje prek BTS, se smiselno uporabljajo določbe Pravil, ki veljajo za trgovanje na prostem trgu.
4.5. Trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije prek uradnih vzdrževalcev likvidnosti
164. a člen
Z vrednostnimi papirji Republike Slovenije lahko poteka trgovanje v okviru borzne kotacije ali prostega trga prek BTS oziroma prek vzdrževalcev likvidnosti, skladno s Pravili za trgovanje z vrednostnimi papirji Republike Slovenije, prek uradnih vzdrževalcev likvidnosti, ki jih sprejme uprava ob soglasju nadzornega sveta in Agencije.
4.6. Trgovanje s svežnji vrednostnih papirjev in repo posli
Sveženj vrednostnih papirjev
165. člen
(1) Sveženj vrednostnih papirjev je tista količina vrednostnih papirjev, pri katerih:
– zmnožek tečaja delnice in števila lotov oziroma
– zmnožek tečaja obveznice, vrednosti glavnice enega lota obveznice ter števila lotov
znaša vsaj 30.000.000,00 SIT.
(2) Uprava lahko najmanjšo vrednost posla, opravljenega s svežnjem, z Navodili spremeni.
Posli s svežnji vrednostnih papirjev
166. člen
(1) Član borze lahko sklene posel z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v borzno kotacijo ter na prosti trg, izven organiziranega trga, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
1. predmet takšnega posla je sveženj vrednostnih papirjev;
2. posel sta sklenila člana borze samo za svoj račun ali za računa posameznih strank, oziroma je posel sklenil član borze samo za svoj račun in za račun ene stranke, ali pa je član borze posel sklenil za račun dveh posameznih strank.
(2) Šteje se, da je sveženj sklenjen na organiziranem trgu, če je sklenjen na enega izmed naslednjih načinov:
– prek sistema BTS glede na ujemanje pogojev dveh naročil za ponudbo in povpraševanje;
– v skladu s Pravilnikom o trgovanju s svežnji, ki ga sprejme uprava, potrdi nadzorni svet ter k njim da soglasje Agencija.
(3) Tečaji prijavljenih poslov s svežnji iz prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri izračunu tečajev iz 149. in 150. člena Pravil.
Repo posli
166. a člen
Začasne prodaje (repo posli) so posli, pri katerih se stranki dogovorita, da stranka – prodajalec – prenese na nasprotno stranko – kupca – vrednostne papirje, kupec pa mu za to plača nakupno ceno, hkrati pa se stranki dogovorita, da kupec na določen dan ali na poziv prenese na prodajalca enako količino istovrstnih vrednostnih papirjev, prodajalec pa mu za to plača ceno ponovnega nakupa.
Prijavljanje poslov s svežnji
167. člen
(1) Član borze, ki je sklenil posel s svežnjem iz prvega odstavka 166. člena Pravil izven organiziranega trga, mora borzi prijaviti sklenitev takšnega posla tako, kot je predpisano v Navodilih. Takšen posel je prijavljeni posel s svežnjem.
(2) Če je posel s svežnjem sklenjen med članoma borze, mora posel prijaviti prodajalec.
Prijavljanje repo poslov
167. a člen
(1) Za repo posle iz 166. a člena Pravil ne velja dolžnost prijavljanja poslov s svežnji, kot to določa 167. člen Pravil.
(2) V primeru, da pri repo poslu iz 166. a člena Pravil ne pride do izpolnitve drugega dela posla – ponovnega nakupa, mora član borze, ki je za svoj račun sklenil repo posel, borzi prijaviti sklenitev prvega dela takšnega posla tako, kot je predpisano v Navodilih. Če je repo posel sklenjen med članoma borze, mora posel prijaviti prodajalec.
Objava prijavljenih poslov s svežnji
168. člen
(1) Borza objavi prijavljeni posel s svežnjem tako, da v BTS vnese oznako vrednostnega papirja, tečaj, količino in kodo člana oziroma članov borze, ki so sklenili prijavljeni posel.
(2) Borza mora objaviti prijavljeni posel s svežnjem na način iz prvega odstavka tega člena tako, da so podatki, ki so predmet prijave, dostopni vsem članom borze. Postopek objave se predpiše z Navodili.
(3) Za objavo prijavljenega posla s svežnjem morata člana borze, ki sta sklenila posel s svežnjem, borzi plačati provizijo, določeno v ceniku borze.
Razdrtje prijavljenega posla s svežnjem
169. člen
Za razdrtje oziroma za prenos prijavljenega posla s svežnjem se uporabljajo enake določbe teh Pravil, kot veljajo za borzne posle.
Objavljanje zbirnih podatkov o prijavljenih poslih s svežnji
170. člen
Zbirni podatki o prijavljenih poslih s svežnji se objavljajo v borzni tečajnici. Obseg podatkov in način njihove objave se predpišeta z Navodili.
Poročanje Agenciji
171. člen
Borza dnevno poroča Agenciji o prijavah poslov s svežnji.
4.7. Postopki, če BTS ne deluje
Nepravilno delovanje najetega komunikacijskega voda
172. člen
Če ne deluje komunikacijski vod posameznega člana, borza v prostorih borze zagotovi najmanj šest (6) delovnih postaj ter najmanj osem klicnih telefonskih linij s pripadajočo opremo, pri čemer ima vsak član borze pravico do uporabe ene delovne postaje v prostorih borze oziroma ene klicne linije. Član borze mora v tem primeru v najkrajšem času sporočiti borzi izpad voda (težave) in pri tem lahko zahteva zadržanje izvršitve vseh naročil člana borze v sistemu BTS.
Možnosti člana za ponovno delo na BTS
173. člen
(1) Borza omogoči članu borze, da prek rezervne telefonske linije (če jo ima član nameščeno), vzpostavi ponovno zvezo z BTS. Za nadaljnja navodila član pokliče tehnično službo borze.
(2) Član borze, katerega delovna postaja ni oddaljena od sedeža borze več kot petindvajset (25) km, lahko uporabi tudi delovno postajo v prostorih borze.
(3) Če član borze presodi, da večja oddaljenost ni ovira za uporabo delovnih postaj v prostorih borze, jo lahko prav tako uporabi.
174. člen
Ko član konča delo na postaji, se mora iz BTS odjaviti. Če je član pri delu uporabljal klicno telefonsko linijo, mora borzi sporočiti, da je prenehal delo na postaji, da lahko borza iz varnostnih razlogov odklopi telefonsko linijo.
Izpad dostopa posameznega člana do BTS
175. člen
Če članu borze izpade dostop do BTS in če nima vzpostavljenega rezervnega dostopa do BTS, mora borzi v najkrajšem času sporočiti izpad (težave) in pri tem lahko zahteva zamrznitev (zadržanje) vseh naročil člana v BTS.
176. člen
Če je bil ponoven priklop na BTS uspešen in je borza na zahtevo člana začasno zadržala izvršitev njegovih naročil, jih lahko ta selektivno ponovno aktivira. Enako velja v primeru iz 172. člena teh Pravil.
Prekinitev trgovanja prek BTS
177. člen
Če se v BTS ne more priklopiti en (1) član borze, katerega delovna postaja je od sedeža borze oddaljena več kot petindvajset (25) km, in ima nameščeno rezervno klicno telefonsko linijo, a je ne more uporabiti, ker so vse rezervne linije na borzi zasedene, in se ne odloči, da bi uporabil delovno postajo v prostorih borze, borza trgovanje prek BTS ustavi za vse člane za toliko časa, da se član lahko ponovno priklopi.
178. člen
Če se v BTS ne more priklopiti en (1) član borze, katerega delovna postaja je od sedeža borze oddaljena manj kot petindvajset (25) km, in ima nameščeno rezervno klicno telefonsko linijo, a je ne more uporabiti, ker so vse rezervne linije na borzi zasedene, ter ne more uporabiti delovnih postaj v prostorih borze, ker so te prav tako zasedene, borza trgovanje prek BTS ustavi za vse člane za toliko časa, da se član lahko ponovno priklopi.
179. člen
Če član borze nima nameščene rezervne klicne telefonske linije, ima na voljo delovno postajo v prostorih borze. Če so te zasedene, borza trgovanja prek BTS ne ustavi. Član počaka, da se lahko ponovno priklopi.
180. člen
Po ponovnem priklopu člana borze, zaradi katerega se je trgovanje prek BTS prekinilo, se trgovanje nadaljuje.
Izpad centralnega računalnika BTS in druge tehnične težave
181. člen
(1) Če izpade centralni računalnik BTS oziroma v primeru drugih večjih težav, ko ni mogoče zagotoviti ustreznega delovanja BTS, se elektronsko trgovanje za vse člane prekine. O ponovni vzpostavitvi trgovanja borza sproti obvešča člane s pomočjo delovnih postaj, telefonskih linij ali telefaksa.
(2) Ponovno vzpostavljanje delovanja sistema BTS se izvede tako, da se vsem članom omogoči izvedba najnujnejšega obsega upravljanja z naročili, ki bi bila sicer izvedena v času, ko sistem ni deloval. Podrobnejša navodila določi uprava.
Ukrepi ob daljši prekinitvi trgovanja
182. člen
Če napaka, zaradi katere je prišlo do prekinitve elektronskega trgovanja, ni odpravljena v dveh (2) urah, borza obvesti člane o morebitnem podaljšanju časa trgovanja. Člane borze, katerim delovne postaje ne delujejo, borza obvešča prek telefonske linije ali telefaksa.
Javljanje napak in težav z BTS
183. člen
Za hitro ukrepanje borze borzni člani vse tehnične napake in težave z BTS sporočajo prek telefona. Opis težav in napak so dolžni čim prej dostaviti borzi tudi v pisni obliki.
Nepravilno delovanje BTS
184. člen
(1) Če pride do sklenitve borznega posla zaradi nepravilnega delovanja BTS, se šteje, da borzni posel ni bil sklenjen. Borza mora v tem primeru o tem dejstvu nemudoma obvestiti člana borze, čigar naročila je BTS nepravilno povezal (pogodbeni stranki), in opraviti razdrtje sklenjenega posla. O tem dejstvu obvesti KDD, Agencijo in ostale člane borze.
(2) Člana borze morata po odstranitvi razdrtega posla uskladiti stanje naročil v BTS z lastno evidenco naročil.
4.8. Izračun, izravnava in izpolnitev borznih poslov
Izpolnjevanje obveznosti
185. člen
(1) Storitve izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu, opravlja KDD.
(2) Obveznosti, nastale na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu, se smejo izpolniti samo prek KDD.
Načelo sočasnosti izpolnitve
186. člen
Izpolnitev obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, se lahko opravi samo sočasno s plačilom cene za te vrednostne papirje.
Pravila poslovanja KDD
187. člen
KDD s pravili poslovanja določi:
– način izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu,
– pravila oblikovanja in uporabe jamstvenega sklada in druga pravila o obvladovanju tveganj morebitne neizpolnitve posameznega člana KDD.
Nalog za prenos vrednostnega papirja
188. člen
(1) Kadar se z vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu in pravila tega trga določajo, da borzni član, udeleženec trgovanja, pooblašča borzo, da na podlagi podatkov o sklenjenih poslih v imenu in za račun tega borznega člana opravi izpolnitev njegovih obveznosti oziroma obveznosti njegovih strank iz trgovanja, opravi KDD prenos vrednostnih papirjev na podlagi obvestila borze o sklenjenih poslih.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da je imetnik vrednostnega papirja borznemu članu, ki vodi njegov račun, izdal nalog za prenos vrednostnih papirjev z njegovega računa na račun novega imetnika zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, ki jih je na organiziranem trgu sklenil borzni član za njegov račun.
(3) Šteje se, da je nalog za prenos vrednostnega papirja vnesen, ko se v skladu s pravili KDD v centralni register vnesejo podatki o sklenjenih poslih.
Rok izpolnitve
189. člen
Vse promptne borzne posle je treba izpolniti najpozneje v roku dveh (2) delovnih dni po sklenitvi posla (T+2) oziroma v skladu s pravili KDD.
5. NEDOVOLJENA RAVNANJA ČLANOV BORZE IN BORZNIH POSREDNIKOV PRI TRGOVANJU NA ORGANIZIRANEM TRGU
Prepoved tržne manipulacije
190. člen
Člani borze ali borzni posredniki ne smejo trgovati oziroma posredovati pri trgovanju z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu ali opravljati drugih ravnanj oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napačna oziroma zavajajoča predstava pri drugih udeležencih na trgu vrednostnih papirjev:
1. o ponudbi ali povpraševanju oziroma tečaju ali prometnosti posameznega oziroma več vrednostnih papirjev, ali
2. o lastnostih posameznega oziroma več vrednostnih papirjev, ali
3. o izdajatelju posameznega oziroma več vrednostnih papirjev (tržna manipulacija).
191. člen
Za tržno manipulacijo iz 190. člena ter za ravnanja oziroma aktivnosti iz 190. člena se štejejo zlasti ravnanja oziroma aktivnosti, ki jih določata drugi in tretji odstavek 248. člena ZTVP.
Prepoved uporabe notranjih informacij
192. člen
(1) Člani borze ali borzni posredniki ne smejo pridobiti vrednostnih papirjev ali z njimi razpolagati za svoj račun ali za račun tretje osebe na podlagi notranjih informacij. Navedena prepoved velja tudi za poskus pridobitve ali razpolaganja z vrednostnimi papirji.
(2) Notranja informacija je vsaka natančna informacija, ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev vrednostnih papirjev ali na enega ali več vrednostnih papirjev, ki še ni postala dostopna javnosti oziroma ki še ni bila javno objavljena in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno pomembno vplivala na tečaje teh vrednostnih papirjev oziroma na tečaje iz njih izvedenih finančnih instrumentov.
193. člen
(1) Nihče, ki ima notranje informacije, ne sme:
1. teh notranjih informacij razkrivati tretjim osebam, razen če ni takšno razkritje storjeno zaradi izvrševanja običajnih delovnih ali poklicnih nalog ali dolžnosti;
2. na podlagi teh informacij priporočati ali kako drugače napeljevati tretje osebe k pridobitvi ali razpolaganju s katerimikoli vrednostnimi papirji, na katere se te informacije nanašajo.
(2) Šteje se, da je informacija iz 192. člena Pravil notranja informacija, če izpolnjuje pogoje oziroma ima lastnosti, ki jih določajo drugi, tretji in četrti odstavek 275. člena ZTVP. Pri presoji, ali gre pri posameznem ravnanju za kršitev prepovedi uporabe notranjih informacij, se upoštevajo tudi določbe drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 276. člena ZTVP.
Druge prepovedi
194. člen
(1) Člani borze ali borzni posredniki ne smejo kršiti določb Pravil, ki določajo njihove dolžnosti, pri čemer se prepoved kršitve še zlasti nanaša na prepoved kršitve določb Pravil, ki:
1. predpisujejo način, kako izvrševati naročila strank,
2. predpisujejo dolžnost vodenja evidenc o prejetih naročilih in sklenjenih poslih,
3. prepovedujejo zlorabo identifikacijskih elementov borznega posrednika v zvezi z uporabo BTS,
4. predpisujejo uporabo različnih vrst računov oziroma njihov vnos v BTS,
5. predpisujejo dolžnost izvrševanja lastnih naročil prek BTS ter dovoljene izjeme,
6. predpisujejo način, kako sklepati aplikacijske posle,
7. predpisujejo vnos naročil v BTS,
8. predpisujejo trgovanje s svežnji vrednostnih papirjev.
(2) Člani borze ali borzni posredniki prav tako ne smejo kršiti ostalih določb pravil, pravilnikov, navodil ali sklepov uprave, ki predpisujejo pravila ravnanja članov borze ali borznih posrednikov oziroma njihovih dolžnosti.
195. člen
Člani borze in borzni posredniki morajo opažene nepravilnosti sporočiti pristojnim organom borze. Določbe tega poglavja se nanašajo tako na borzni kakor tudi prosti trg.
6. BORZNI NADZOR
196. člen
(1) Borza nadzoruje poslovanje z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu in v primeru ugotovljenih kršitev oziroma nepravilnosti ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, da bi tako zagotovila nemoteno in pošteno trgovanje z vrednostnimi papirji. Borza spremlja in nadzoruje poslovanje svojih članov prek posebnih nadzornih delovnih postaj ter pregleduje in nadzoruje vso dokumentacijo v zvezi s sklenjenimi posli z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
(2) Obstoja in elementov »Pogodbe o borznem posredovanju«, sklenjene med borznim članom in njegovo stranko, načina sprejemanja borznih naročil ter vodenja knjige naročil (107. člen Pravil – borzno posredovanje; 109. člen Pravil – sprejemanje naročil strank; 110. člen Pravil – potrdilo o prejemu naročila stranke; 111. člen Pravil – odklonitev prejema naročila, 116. člen – izročitev vrednostnih papirjev stranki, 117. člen – denarna sredstva strank, 118. člen – obračun opravljenega posla in 119. člen – evidenca naročil in poslov z vrednostnimi papirji) borza praviloma ne nadzira, razen če to ni nujno za uspešno obravnavanje pritožb strank ter izvajanje postopkov nadzora, ki se opravljajo zaradi nadzora vnesenih naročil v BTS.
(3) Član borze zaradi ugotavljanja morebitnih kršitev prvega odstavka 101. člena Pravil in drugega odstavka 162. člena Pravil pooblašča borzo, da od KDD kadarkoli pridobi podatke o tem, kateri člani borze so izvršili preknjižbe vrednostnih papirjev, uvrščenih v borzno kotacijo, ali vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na prostem trgu, na podlagi posla, sklenjenega izven organiziranega trga.
(4) Uprava pooblasti uslužbence borze, ki so zadolženi za nadzor nad borznim trgovanjem, za izvajanje njihovih nalog. Člani borze in njihovi borzni posredniki morajo upoštevati navodila uslužbencev borze, ki so pooblaščeni za borzni nadzor.
197. člen
V primeru suma kršitev oziroma nepravilnosti pri borznem poslovanju članov borze ali borznih posrednikov borza razišče domnevne kršitve ter ukrepa zoper kršitelje v skladu s svojimi pristojnostmi.
198. člen
(1) Če se v preiskavi ugotovi, da glede kršitve obstaja sum o kaznivem dejanju oziroma o drugih zakonskih kršitvah, ali pa, da so v nepravilnosti pri borznem poslovanju vpletene osebe, ki niso člani borze oziroma borzni posredniki, mora borza o zadevi obvestiti Agencijo oziroma drug pristojni državni organ.
(2) Borza v primeru iz prejšnjega odstavka nudi Agenciji oziroma drugim državnim organom vso tehnično oziroma strokovno pomoč, ki jo v skladu s svojimi pristojnostmi lahko zagotavlja.
199. člen
O svojih ugotovitvah ter sprejetih ukrepih v zvezi z nadzorom borznega poslovanja borza poroča Agenciji.
7. POSTOPEK PRED UPRAVO ZOPER ČLANE BORZE IN BORZNE POSREDNIKE V PRIMERU KRŠITEV PRAVIL
Pristojnost uprave
200. člen
(1) Uprava obravnava primere kršitev Pravil, pravilnikov oziroma navodil, ki ne pomenijo kršitve dobrih poslovnih običajev in poslovne morale oziroma pomenijo le lažjo kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne morale, odloča o odgovornosti članov borze in borznih posrednikov ter izreka kršilcem ukrepe.
(2) Uprava lahko za vodenje postopka in za izrek ukrepa zoper borznega posrednika pooblasti posebno disciplinsko komisijo.
Zastaranje
201. člen
(1) Postopek pred upravo zaradi kršitve Pravil, pravilnikov oziroma navodil ni več dovoljen, ko poteče eno (1) leto od storitve kršitve. Zastaranje pretrga vsak ukrep uprave, ki je naperjen zoper storilca kršitve.
(2) Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova. V vsakem primeru pa obravnavanje zastara, ko pretečeta dve (2) leti od storitve kršitve.
Postopek
202. člen
(1) Postopek za izrek disciplinskega ukrepa se začne na predlog člana borze ali na lastno pobudo uprave.
(2) Uprava ob prejemu predloga oziroma ob ugotovitvi kršitev odloči, ali bo o zadevi odločala sama ali pa bo sprožila postopek pred častnim sodiščem.
(3) Član borze oziroma borzni posrednik, zoper katerega je uveden postopek, se osebno ali s priporočeno pošto obvesti o dnevu in uri seje, o naravi očitane kršitve ter o možnosti pisnega zagovora. O dnevu in uri seje se obvesti tudi predlagatelj postopka, ki ima pravico biti navzoč na seji.
(4) Članu borze oziroma borznemu posredniku je treba pred sejo uprave pustiti dovolj časa, da se nanjo pripravi, najmanj pa petnajst (15) dni. Če želi član borze oziroma borzni posrednik podati zagovor, mora tega posredovati v pisni obliki najpozneje v roku treh (3) delovnih dni pred predvidenim datumom seje.
Seja
203. člen
(1) Predlagatelj postopka oziroma član uprave, kadar je predlagatelj uprava, na začetku seje obrazloži razloge za uvedbo postopka, nato pa mora uprava dati borznemu posredniku ali borznemu članu oziroma njegovemu zastopniku možnost, da navede vse razloge in okoliščine, za katere meni, da preprečujejo izrek ukrepa.
(2) Če se član borze oziroma borzni posrednik kljub pravočasnemu vabilu seje ne udeleži, uprava na seji kršitev obravnava v njuni odsotnosti oziroma obravnava njun pisni zagovor, če sta ga borzi pravočasno posredovala.
Zapisnik
204. člen
(1) O obravnavi se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše vse, kar je pomembno za sprejem sklepa o zadevi, ki je predmet obravnave.
(2) Namesto sprotnega pisanja zapisnika se lahko zapisnik izdela s pomočjo snemalnih naprav. V tem primeru lahko član borze oziroma borzni posrednik da pripombe k zapisniku v roku treh (3) dni po prejemu zapisnika.
(3) Zapisnik podpišejo član uprave, član borze oziroma borzni posrednik in zapisnikar.
Izdaja sklepa
205. člen
(1) Ko uprava meni, da je zadeva dovolj razjasnjena, član uprave naznani, da je seja končana.
(2) Sklep uprave se izda pisno, kar pomeni, da se ne razglasi na sami seji, temveč se vroči borznemu posredniku ali članu borze oziroma njegovemu zastopniku v petnajstih (15) dneh od dne, ko je bila seja končana, oziroma od dne, ko je bil podpisan zapisnik ali posredovani dodatni dokazi.
(3) Sklep mora vsebovati ime in priimek borznega posrednika oziroma firmo borznega člana ter ime in priimek njihovih pooblaščencev, opis kršitve, datum seje, kvalifikacijo ugotovljene kršitve, vrsto ukrepa, odločitev o stroških, pravni pouk, datum sklepa ter podpis uprave.
Vrste sklepov
206. člen
(1) Uprava izda bodisi sklep, s katerim postopek ustavi, bodisi sklep, s katerim spozna borznega člana ali borznega posrednika za odgovornega očitane mu kršitve ter mu izreče enega izmed ukrepov.
(2) Če teče postopek zaradi več kršitev, se v sklepu navede, glede katerih kršitev se postopek ustavi in za katere kršitve se član borze ali borzni posrednik spozna za odgovornega, in se mu izreče ukrep.
Ustavitev postopka
207. člen
Sklep, s katerim se postopek ustavi, se izda:
– če očitano dejanje ne pomeni kršitve Pravil oziroma Navodil;
– če je bil zoper borznega člana ali borznega posrednika za isto kršitev že izrečen ukrep ali pa je bil postopek že ustavljen;
– če je postopek pred upravo zastaran;
– če ni dokazano, da je kršitev storil borzni posrednik ali borzni član;
– če so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost kršitelja.
Ukrepi za kršitev Pravil in Navodil
208. člen
Kot ukrep za kršitev Pravil in Navodil lahko uprava članu borze oziroma borznemu posredniku izreče enega izmed naslednjih ukrepov:
– opomin;
– opomin z objavo v okviru članov borze;
– javni opomin;
– glede na težo kršitve denarno kazen v višini do največ 5.000.000,00 SIT;
– izključitev iz borznega poslovanja za določen čas ali trajno.
Stroški postopka
209. člen
(1) Član borze, kateremu je bil izrečen ukrep, je dolžan plačati tudi pavšalne stroške postopka, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom borze.
(2) Prav tako je član borze dolžan plačati tudi stroške, ki so nastali v postopku zoper pooblaščenega borznega posrednika, če je temu uprava izrekla ukrep.
Ugovor
210. člen
(1) Zoper sklep uprave oziroma posebne disciplinske komisije, s katerim ta izreče katerega od ukrepov, je dovoljeno vložiti ugovor pri nadzornem svetu v roku osmih (8) dni od vročitve sklepa. Vloženi ugovor zadrži izvršitev sklepa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena Pravil v primeru začasne izključitve člana borze iz poslovanja na borzi na podlagi 7. alineje prvega odstavka 83. člena ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.
Izvršitev izrečenih ukrepov
211. člen
Izrečeni ukrepi se izvršijo na naslednji način:
– opomin – z vročitvijo sklepa kršitelju;
– opomin z objavo v okviru članov borze – z vročitvijo sklepa kršitelju in s posredovanjem obvestila članom na ustrezen način;
– javni opomin – z vročitvijo sklepa kršitelju in z objavo v časniku, ki ga določi uprava, ter na spletnih straneh borze;
– denarna kazen – z vročitvijo sklepa kršitelju in s prostovoljnim plačilom v roku osmih (8) dni po pravnomočnosti sklepa oziroma s prisilno izvršbo;
– začasna ali trajna izključitev iz borznega poslovanja – z vročitvijo sklepa kršitelju in s preprečitvijo poslovanja na borzi.
8. ORGANIZACIJA IN POSTOPEK PRED ČASTNIM SODIŠČEM BORZE
Splošne določbe
212. člen
(1) Pri borzi deluje častno sodišče. Naziv sodišča je: Častno sodišče Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana. Sedež častnega sodišča je v Ljubljani, Slovenska 56.
(2) Častno sodišče je pri svojem delu neodvisno in samostojno.
213. člen
Častno sodišče mora pri svojem odločanju upoštevati zakone in druge predpise, dobre poslovne običaje in poslovno moralo, Pravila in druge akte borze.
214. člen
Častno sodišče zaseda v Ljubljani. Častno sodišče lahko zaseda tudi v drugem kraju, če je to potrebno ali bolj smotrno. O tem odloči predsednik častnega sodišča.
Pristojnost častnega sodišča
215. člen
(1) Častno sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti članov borze in borznih posrednikov v zvezi z njihovim članstvom in v njihovem nastopanju v borznem poslovanju. Prav tako odloča o spornih vprašanjih s področja etike in časti, ki se pojavljajo v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji na borzi, in primere kršitev Pravil, ki po svoji vsebini pomenijo kršitev dobrih poslovnih običajev in poslovne morale.
(2) Častno sodišče obravnava primere kršitev dobrih poslovnih običajev, odloča o odgovornosti članov borze in borznih posrednikov ter kršilcem izreka ukrepe. Častno sodišče začne postopek na predlog tožilca, na predlog uprave in drugih organov, ki jih določa statut, ter Združenja članov borze. Druge zadeve iz svoje pristojnosti obravnava častno sodišče tudi na lastno pobudo.
216. člen
Častno sodišče skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev, poslovne morale ter odgovornosti borznih članov in borznih posrednikov zlasti tako, da:
– obravnava kršitve in njihove vzroke, sprejema stališča in o njih obvešča organe borze;
– daje pobude organom borze, da ti lahko obravnavajo kršitve in njihove vzroke;
– objavlja načelna stališča do kršitev;
– sodeluje pri sprejemanju aktov o dobrih poslovnih običajih in kodeksov poslovanja;
– sodeluje s sodišči, drugimi organizacijami in skupnostmi, kadar te obravnavajo ukrepe za krepitev dobrih poslovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti.
Dejanja v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji
217. člen
Kot dejanja, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, se štejejo zlasti:
– dejanja in postopki, s katerimi se kršijo ali zlorabljajo zakonski predpisi, Pravila ali kodeks poklicne etike Združenja članov borze;
– dejanja, ki so nepoštena in nečastna za udeležence na borzi;
– kršitev sprejetih obveznosti in dejanja, ki povzročajo ali utegnejo povzročiti škodo drugim organizacijam ali posameznikom;
– druge kršitve pravil v medsebojnih razmerjih, ki ogrožajo pravice drugih ali kako drugače prizadenejo njihove interese.
Ukrepi za kršitev dobrih poslovnih običajev
218. člen
Kot ukrep za kršitev dobrih poslovnih običajev lahko častno sodišče članom borze in borznim posrednikom izreče:
– opomin, objavljen v okviru članov borze;
– javni opomin z objavo na način, ki ga določi častno sodišče;
– izključitev borznega člana iz poslovanja na borzi za določen čas ali trajno ali prepoved poslovanja na borzi borznemu posredniku za določen čas ali trajno.
Sestava častnega sodišča
219. člen
(1) Častno sodišče ima predsednika, njegovega namestnika, sekretarja in člane, delo pa opravlja v senatu I. in senatu II. stopnje. Predsednika in člane častnega sodišča imenuje nadzorni svet za dobo štirih (4) let.
(2) Kadar tožilec v obtožnem predlogu označi kršitev kot lažjo in predlaga ukrep opomina z objavo v okviru članov borze, o zadevi sodi predsednik častnega sodišča kot sodnik posameznik.
Predsednik in njegov namestnik
220. člen
(1) Predsednik častnega sodišča spremlja in proučuje pojave, ki so pomembni za utrjevanje dobrih poslovnih običajev na borzi, obvešča organe borze o delu in problematiki častnega sodišča, imenuje svojega namestnika, predsednika in člane senatov, odloča o zahtevi za njihovo izločitev ter opravlja druge naloge v skladu s Pravili.
(2) Če je predsednik zadržan oziroma obstajajo zanj izločitveni razlogi, ga v vseh funkcijah nadomešča njegov namestnik, ki lahko izvedbo posamezne funkcije prepusti tudi enemu izmed članov častnega sodišča.
(3) Za postopek imenovanja članov in predsednika senata lahko predsednik častnega sodišča oziroma njegov namestnik pooblastita sekretarja.
Senat
221. člen
(1) Senat I. stopnje in senat II. stopnje sestavljajo predsednik senata in dva člana.
(2) Predsednik senata je lahko predsednik častnega sodišča sam, sicer pa določi za predsednika senata enega izmed ostalih članov sodišča.
(3) Predsednik senata mora biti diplomirani pravnik.
(4) V senat ne more biti izbran član, ki mora biti izločen po določilih ZKP, niti ne lastnik, delničar oziroma družbenik obtožene gospodarske družbe oziroma tisti, za katerega je podan očiten konflikt interesov.
Razrešitev članov častnega sodišča
222. člen
Član častnega sodišča se lahko razreši:
– če sam zahteva razrešitev;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora šestih (6) mesecev ali hujšo kazen;
– če se ugotovi, da je huje kršil člansko dolžnost ali ugled častnega sodišča, ali če je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije;
– če zanemarja dolžnosti pri častnem sodišču.
Izločitev sodnika
223. člen
Če član oziroma predsednik senata meni, da obstajajo razlogi za njegovo izločitev, sporoči to takoj po prejemu vabila predsedniku častnega sodišča in zahteva sodnikovo izločitev. Na njegovo mesto predsednik častnega sodišča imenuje prvega naslednjega člana, ki je uvrščen na seznam članov častnega sodišča.
224. člen
(1) Stranke lahko zahtevajo izločitev predsednika ali člana senata, če obstajajo razlogi iz 222. člena Pravil.
(2) Zahteva za izločitev se poda pisno predsedniku častnega sodišča takoj, najpozneje pa osem (8) dni pred glavno obravnavo. Ko poteče ta rok, se izločitev lahko zahteva samo, če je razlog za izločitev nastopil po poteku tega roka ali če je tisti, ki izločitev zahteva, izvedel za razloge po preteku tega roka. Sklep o izločitvi izda predsednik častnega sodišča. Ta sklep je dokončen.
Sekretar častnega sodišča
225. člen
(1) Sekretar častnega sodišča vodi poslovanje, organizira delo in opravlja vsa potrebna opravila v zvezi s postopki pred častnim sodiščem v skladu s Pravili, je navzoč na obravnavah, strokovno sodeluje s senati in skrbi za izvršitev sklepov in drugih aktov častnega sodišča. Za svoje delo je odgovoren predsedniku častnega sodišča.
(2) Sekretar častnega sodišča mora biti diplomirani pravnik.
Strokovna služba
226. člen
Administrativno-tehnične posle častnega sodišča opravlja strokovna služba borze.
Stranke v postopku
227. člen
Stranki v postopku pred častnim sodiščem sta tožilec in obtožena stranka.
Tožilec
228. člen
(1) Tožilca pri častnem sodišču imenuje nadzorni svet za dobo štirih (4) let izmed oseb, ki so diplomirani pravniki in imajo ustrezne delovne izkušnje. Tožilec je pri svojem delu samostojen in neodvisen. Častno sodišče ima lahko več tožilcev.
(2) Tožilec zastopa obtožni predlog pred častnim sodiščem.
Zastaranje
229. člen
(1) Obravnavanje za kršitve dobrih poslovnih običajev zastara, ko potečeta dve (2) leti od storitve kršitve. Zastaranje pretrga vsak ukrep tožilca ali častnega sodišča, ki je naperjen zoper storilca kršitve.
(2) Po vsakem pretrganju se začne zastaranje znova. V vsakem primeru pa obravnavanje zastara, ko pretečejo štiri (4) leta od storitve kršitve.
Zavrženje prijave
230. člen
Tožilec zavrže prijavo, če prijavljeno dejanje nima znakov kršitve dobrih poslovnih običajev ali če je pregon zastaran. Če tožilec oceni, da prijava ne daje dovolj podlage za uvedbo postopka, lahko od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila in dokaze. Pojasnila lahko zahteva tudi od ustreznih organov in organizacij.
Postopek
231. člen
(1) Postopek pred častnim sodiščem začne tožilec z vložitvijo obtožnega predloga.
(2) Tožilec vloži obtožni predlog na lastno pobudo ali na podlagi prejete prijave. Če prejme prijavo častno sodišče, jo odstopi tožilcu.
(3) Tožilec mora vložiti obtožni predlog v roku šestih (6) mesecev od dneva prejema prijave ali od dneva, ko je izvedel za kršitev dobrih poslovnih običajev, oziroma v tem roku obvestiti častno sodišče, da ne namerava vložiti obtožnega predloga.
(4) Obtožni predlog vsebuje zlasti podatke o članu borze oziroma o borznem posredniku, ki je obtožen kršitve, opis kršitve, dokaze za kršitev ter predlog za izrek ukrepa. Pisni dokazi se priložijo obtožnemu predlogu.
(5) Če častno sodišče skliče uprava, se pobuda preda sekretarju, ki jo posreduje predsedniku častnega sodišča, ta pa odloči o nadaljnjem postopku.
Predlagatelj kot tožilec
232. člen
(1) Če tožilec kljub prejeti prijavi ne začne postopka pred častnim sodiščem v roku šestih (6) mesecev, lahko tisti, čigar interes je bil s kršitvijo prizadet in izkaže utemeljen interes za začetek postopka, predlaga pri predsedniku častnega sodišča začetek postopka.
(2) Če se predsednik častnega sodišča odloči, da je začetek postopka utemeljen, zastopa obtožni predlog pred senatom častnega sodišča predlagatelj uvedbe postopka.
Odgovor na obtožni predlog
233. člen
(1) Obtožni predlog dostavi sekretar stranki z vabilom, da v roku osmih (8) dni nanj odgovori. Na predlog stranke se ta rok lahko v upravičenih primerih tudi podaljša, vendar ne za več kot petnajst (15) dni.
(2) Odgovor mora poleg odgovora na vse navedbe v obtožnem predlogu vsebovati tudi dokaze za to, kar stranka navaja.
Ustavitev postopka
234. člen
Z vložitvijo obtožnega predloga začeti postopek ustavi predsednik senata s sklepom:
– če je pregon zastaran;
– če tožilec v določenem roku ni dopolnil obtožnega predloga, ali če je odklonil odpravo pomanjkljivosti v določenem roku, ali če je obtožbo umaknil;
– če je obtožni predlog vložen zaradi kršitve, o kateri je častno sodišče že odločilo.
Dopolnitev obtožnega predloga
235. člen
(1) Celoten spis sekretar dostavi predsedniku senata.
(2) Če je obtožni predlog nepopoln ali pomanjkljiv, lahko predsednik senata zahteva, da tožilec obtožni predlog v določenem roku dopolni. Predsednik lahko zahteva pojasnila k posameznim navedbam ter dokazila za posamezne navedbe.
Razpis obravnave
236. člen
(1) Ko prejme predsednik senata odgovor na obtožni predlog ali ko poteče rok za vložitev odgovora, razpiše obravnavo. Vabilo za obravnavo morajo člani senata in stranke dobiti vsaj osem (8) dni pred razpisano obravnavo.
(2) Če obtožena stranka v danem roku ne odgovori na obtožni predlog, lahko predsednik senata kljub temu razpiše obravnavo.
Vabilo na obravnavo
237. člen
(1) Na obravnavo se povabijo stranke, priče in po potrebi tudi izvedenci. Obtoženo stranko lahko predstavlja pred častnim sodiščem njen pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila. Obtožena stranka ima lahko v postopku svojega zagovornika, pri čemer ni potrebno, da je ta odvetnik.
(2) Tožilcu se hkrati z vabilom dostavi tudi odgovor na obtožni predlog, če ga je stranka vložila.
(3) V vabilu se obtoženi stranki pojasni, da ima pravico pripeljati na obravnavo priče in predložiti dokaze, na katere se je sklicevala oziroma se še namerava sklicevati. V vabilu je treba stranke obvestiti o sestavi senata. Častno sodišče pošlje vabilo za udeležbo na obravnavo tistim pričam, ki jih senat sprejme kot dokazni predlog.
(4) Član senata, ki je zadržan in ne more sodelovati pri obravnavi, mora to sporočiti sekretarju častnega sodišča najpozneje osem (8) dni pred obravnavo.
(5) Vabilo na obravnavo mora vsebovati opozorilo na posledice zaradi izostanka.
Preložitev obravnave
238. člen
(1) Če stranki vabila nista prejeli pravočasno, se obravnava na njun predlog preloži.
(2) Če obtožena stranka, ki je bila pravilno vabljena, ne pride na obravnavo, senat odloči, ali naj se obravnava opravi v njeni odsotnosti ali pa se preloži. Enako ravna senat tudi, če se ugotovi, da se obtožena stranka namenoma izogiba prevzemu obtožnega predloga ali vabila na obravnavo.
(3) Če se obravnava preloži, plača stroške stranka, ki je zakrivila preložitev. Glavna obravnava se opravi tudi, če nanjo ne pride zagovornik obtožene stranke, ki je bil pravilno povabljen.
Obravnava
239. člen
(1) Obravnava pred senatom I. stopnje je ustna in javna. Iz opravičenih razlogov lahko senat sklene po lastni pobudi ali na predlog stranke, da je obravnava v celoti ali delno tajna. Obravnavo vodi predsednik senata. Kršitelje reda na obravnavi predsednik senata opominja, lahko pa jih tudi odstrani.
(2) Predsednik in člana senata morajo biti navzoči ves čas obravnave.
(3) Obravnavo začne predsednik senata, tako da naznani obtožni predlog, ki ga po potrebi podrobneje obrazloži še tožilec. Če tožilec iz opravičljivih razlogov ne pride na obravnavo in njegova navzočnost ni nujno potrebna, prebere obtožni predlog predsednik senata.
(4) Obtožena stranka poda zagovor. Če obtožena stranka ni navzoča, prebere njen odgovor na obtožni predlog predsednik senata.
Dokazovanje
240. člen
(1) Predsednik senata izvede dokazni postopek na podlagi dokazov, ki so jih predložile stranke.
(2) Predsednik in člani senata smejo strankam, pričam in izvedencem postavljati vprašanja, da bi se pojasnile posamezne okoliščine, ki so pomembne za rešitev zadeve.
(3) Tudi stranke smejo druga drugi ali pričam in izvedencem postavljati vprašanja posredno po predsedniku senata, z njegovim dovoljenjem pa tudi neposredno.
241. člen
Zato da bi senat ugotovil materialno resnico, izbere in izvede dokaze tudi po svoji presoji.
Priznanje stranke
242. člen
Kadar tožilec v obtožnem predlogu ali na obravnavi označi kršitev kot najlažjo in predlaga ukrep opomina z objavo v okviru članov borze ali če častno sodišče samo tako oceni, stranka pa prizna kršitev, lahko senat oziroma sodnik posameznik sprejme sklep le na temelju tega priznanja, brez izvedbe drugih dokazov.
Zapisnik
243. člen
(1) O obravnavi se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše vse, kar je pomembno za sprejem sklepa o zadevi, ki je predmet obravnave. Zapisnik se sestavlja tako, da predsednik senata glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik.
(2) Namesto sprotnega pisanja zapisnika se lahko zapisnik izdela s pomočjo snemalnih naprav. V tem primeru lahko stranke dajo pripombe k zapisniku v roku treh (3) dni po prejemu zapisnika.
(3) Zapisnik podpišeta predsednik senata in zapisnikar.
Razglasitev sklepa
244. člen
Ko je postopek končan, da tožilec še končni predlog. Za njim dobi besedo obtožena stranka oziroma njen zagovornik. Če nobena stranka ne želi še dodatno razpravljati, predsednik konča obravnavo. Po končani obravnavi, tajnem posvetovanju in glasovanju častno sodišče razglasi sklep, v katerem navede bistvene razloge.
245. člen
Če obstajajo utemeljeni razlogi, senat lahko določi, da se sklep ne sprejme takoj po končani obravnavi, ampak najpozneje v roku osmih (8) dni.
Sklep
246. člen
(1) Po končani obravnavi senat obtožni predlog zavrne s sklepom, obtoženo stranko oprosti odgovornosti ali pa jo spozna za odgovorno in izreče ukrep. Senat sprejme sklep po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
(2) Pri določitvi ukrepa upošteva senat vse okoliščine primera, ki vplivajo na izrek strožjega ali milejšega ukrepa, ter glede na posledice oceni težo primera.
Vsebina sklepa
247. člen
Sklep vsebuje zlasti: sestavo senata, imena strank in njihovih pooblaščencev, opis kršitve, dan obravnave, kvalifikacijo ugotovljene kršitve, izrek ukrepa, odločitev o stroških, pravni pouk in datum sklepa. Sklep podpiše predsednik senata. Pisni odpravek sklepa se dostavi strankam.
Stroški postopka
248. člen
(1) V postopku pred častnim sodiščem se ne plačujejo takse. Udeleženci v postopku plačajo le dejanske stroške, ki nastanejo zaradi uvedbe postopka do njegovega konca.
(2) Kot stroški se štejejo zlasti potni stroški, dnevnice in nadomestilo za izgubljeni dobiček prič, izvedencev in tolmačev. Izvedenec in tolmač ter tudi člani častnega sodišča in častni tožilec imajo pravico tudi do nagrade po tarifi.
249. člen
Za stroške pooblaščencev strank in njihovih zagovornikov se lahko smiselno uporabljajo pravila, določena v ZKP.
250. člen
(1) Ugotovljeni stroški se beležijo v poseben stroškovnik, ki je sestavni del spisa.
(2) Predsednik senata lahko naloži obtoženi stranki, da položi predujem za izvedbo dokaza, ki ga je sama predlagala in katerega izvedba je vezana na stroške, zlasti glede izvedencev, tolmačev ali ogleda. Če stranka v danem roku ne položi predujma, se šteje, da je odstopila od svojega predloga za izvedbo dokaza.
(3) Obračun vseh stroškov se naredi ob koncu postopka. V obračun se poračunajo položeni predujmi.
251. člen
Če ob koncu postopka še niso znani vsi stroški, izda predsednik senata poseben sklep, ko so ti znani.
252. člen
(1) Stroške postopka plača stranka, ki ji je senat izrekel ukrep. Če je v istem postopku spoznanih za odgovorne več obtožencev, senat določi, kolikšen del stroškov nosi vsak od njih.
(2) Če je stranka, zoper katero je bil vložen obtožni predlog, v postopku oproščena, plača stroške postopka borza oziroma Združenje članov borze ali predlagatelj kot tožilec, če se je postopek začel na njegovo pobudo.
(3) Glede na okoliščine konkretnega primera, posebej če je obtožena stranka dala povod za uvedbo postopka, lahko senat določi, da nosi deloma stroške tudi stranka, ki je bila oproščena.
(4) Če tožilec obtožni predlog umakne ali če se postopek ustavi, plača stroške postopka borza.
(5) Stranka plača stroške, ki jih je med postopkom povzročila sama, čeprav je tožilec med postopkom obtožni predlog umaknil, če je bil zoper njo postopek ustavljen ali če je bila s sklepom oproščena odgovornosti.
253. člen
Določila za obračun stroškov iz tega poglavja se uporabljajo tudi v postopku pred senatom II. stopnje.
Pritožba zoper sklepe
254. člen
(1) Zoper sklep senata I. stopnje častnega sodišča lahko vložijo stranke pritožbo na senat II. stopnje.
(2) Pritožba se vloži pisno pri častnem sodišču v roku osmih (8) dni po prejemu pisnega odpravka sklepa.
(3) Pritožba zadrži izvršitev sklepa.
255. člen
Sekretar mora v roku osmih (8) dni po prejemu pritožbe to poslati tožilcu, ta pa lahko v roku petnajstih (15) dni nanjo pisno odgovori.
256. člen
(1) Senat II. stopnje zaseda in odloča na nejavni seji, razen če predsednik senata ne odloči drugače. V tem primeru veljajo določbe, ki urejajo postopek pred senatom I. stopnje.
(2) Odločitev senata II. stopnje postane pravnomočna, ko ta sprejme svojo odločitev.
257. člen
O pritožbah zoper sklepe, ki jih izda predsednik senata, odloča senat, če v Pravilih ni določeno drugače. Stranka mora vložiti pritožbo v roku osmih (8) dni.
Izvršitev izrečenih ukrepov
258. člen
(1) Ukrepi častnega sodišča se izvršijo takoj po pravnomočnosti sklepa.
(2) Izvršitev ukrepov častnega sodišča zastara, ko poteče šest (6) mesecev od pravnomočnosti sklepa.
Smiselna uporaba
259. člen
Če ni v teh pravilih drugače določeno, se v postopku pred častnim sodiščem smiselno uporabljajo temeljna načela ZKP.
Pravna pomoč
260. člen
(1) Častno sodišče je dolžno dajati rednim sodiščem in drugim državnim organom pravno pomoč, tako da jim omogoči vpogled v spise in listine, ki so pri njem.
(2) Člani borze in strokovna služba borze so dolžni dajati častnemu sodišču podatke in obvestila, ki so potrebna za postopek.
9. REŠEVANJE SPOROV PRED BORZNO ARBITRAŽO
Splošni določbi
261. člen
Pri borzi deluje stalna in neodvisna arbitraža. Naziv arbitraže je: Stalna arbitraža Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana. Sedež arbitraže je v Ljubljani, Slovenska 56.
262. člen
Pravila arbitraže se uporabljajo kot obvezna postopkovna pravila pri reševanju vseh sporov oziroma nesoglasij med strankami, skupaj s pravili ZPP, kadarkoli je za reševanje spornih razmerij pristojna arbitraža.
Pristojnost arbitraže
263. člen
Borzna arbitraža je pristojna za reševanje sporov glede poslov s serijskimi vrednostnimi papirji.
Sestava arbitraže
264. člen
(1) Arbitre borzne arbitraže imenuje na predlog uprave nadzorni svet. Za arbitra je lahko imenovana fizična oseba, ki se je kot strokovnjak izkazala v dosežkih in delu na področju prava, ekonomije ali financ.
(2) Mandat arbitrov traja štiri (4) leta.
Organi arbitraže
265. člen
(1) Arbitraža ima predsednika arbitraže, ki ga arbitri izvolijo izmed sebe.
(2) Predsednik arbitraže predstavlja, zastopa in podpisuje arbitražo v razmerju do tretjih pravnih in fizičnih oseb ter državnih in pravosodnih organov.
(3) Predsednik arbitraže ima dva (2) namestnika, ki ju imenuje samostojno.
(4) Najstarejši nezadržani namestnik predsednika arbitraže ima vse pristojnosti predsednika, če je ta zadržan, začasno delovno nezmožen, če gre za nasprotje interesov ali izključitvenih razlogov na strani predsednika arbitraže.
(5) Če je namestnik iz prejšnjega odstavka tega člena zadržan, preidejo pristojnosti predsednika arbitraže na preostalega namestnika.
Predsednik senata
266. člen
Za predsednika senata je lahko imenovan arbiter s seznama arbitrov, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
Sekretar arbitraže
267. člen
(1) Arbitraža ima sekretarja, ki skrbi za nemoteno in tekoče delo senatov arbitraže ter pomaga predsedniku arbitraže in predsednikom senatov pri samem delu.
(2) Sekretar podpisuje arbitražo v primerih, ko za podpisovanje zadev arbitraže ni pristojen predsednik arbitraže, v administrativnih in drugih podobnih zadevah manjšega pomena.
(3) Za sekretarja arbitraže je lahko imenovan uslužbenec borze. Imenuje in razreši ga nadzorni svet na predlog uprave.
Razrešitev arbitra
268. člen
(1) Posamezni arbiter je lahko razrešen pred potekom mandata:
– na svojo zahtevo,
– če je pravnomočno obsojen na zaporno kazen,
– če postane poslovno nesposoben,
– če tako določa zakon.
(2) Ukrep razrešitve iz zadnjih dveh alinej prejšnjega odstavka izreče uprava in učinkuje kot začasen suspenz arbitra do potrditve na nadzornem svetu.
Odločanje
269. člen
Arbitri odločajo v senatu treh (3) arbitrov (v nadaljevanju: senat). Če se stranki o tem posebej dogovorita, lahko o sporu odloča arbiter posameznik.
Postopek pred arbitražo
270. člen
Če Pravila ne urejajo kakšnega posameznega vprašanja, se uporabljajo določbe ZPP.
271. člen
Postopek pred arbitražo je kontradiktoren ter načeloma poteka na nejavni obravnavi.
272. člen
Delo arbitraže je do izdaje končne odločbe zaupne narave, kar je dolžan spoštovati vsakdo, ki v njej kakorkoli sodeluje.
Začetek postopka
273. člen
(1) Postopek pred arbitražo se začne s tožbo.
(2) Za začetek postopka pred arbitražo se šteje dan, ko arbitraža prejme tožbo.
Vsebina tožbe
274. člen
Tožba mora poleg obveznih in fakultativnih sestavin po ZPP vsebovati tudi pisno pogodbo strank o arbitraži ter ime arbitra iz liste arbitrov, ki ga stranka imenuje v senat.
Odgovor na tožbo
275. člen
Po prejemu popolne tožbe sekretar arbitraže pošlje tožbo skupaj s prilogami tožencu v odgovor.
276. člen
(1) Toženec lahko v roku petnajstih (15) dni od prejema tožbe poda odgovor na tožbo.
(2) Odgovor na tožbo mora vsebovati bistvene podatke, ki omogočajo hitro in popolno rešitev spora.
(3) Tožena stranka v odgovoru na tožbo hkrati tudi imenuje arbitra z liste arbitrov oziroma v roku iz prvega odstavka tega člena ugovarja pristojnosti arbitraže.
(4) Sekretar arbitraže pošlje odgovor na tožbo s prilogami tožniku, ugovor pristojnosti pa tudi predsedniku arbitraže.
Nasprotna tožba
277. člen
(1) Nasprotno tožbo lahko toženec vloži hkrati z odgovorom na tožbo v roku iz prejšnjega člena Pravil pod pogoji, ki jih določa ZPP.
(2) Sekretar v tem primeru ravna, kot da je vložena tožba.
(3) Toženec po nasprotni tožbi ima pravice toženca iz prejšnjega člena Pravil.
Neobstoj dogovora o arbitraži
278. člen
(1) Če med strankama na prvi pogled (prima facie) ne obstaja nikakršen dogovor o pristojnosti arbitraže, predsednik arbitraže o tem prek sekretarja obvesti tožnika.
(2) Če predsednik arbitraže ugotovi, da na prvi pogled dogovor o arbitraži obstaja, o tem obvesti stranke in postopek se nadaljuje.
(3) V nadaljevanju postopka odloči o obstoju ali neobstoju dogovora o pristojnosti kot o predhodnem vprašanju senat.
(4) Odločitev senata je dokončna.
Učinki dogovora o arbitraži
279. člen
Če so se stranke s pisno pogodbo o arbitraži dogovorile za pristojnost arbitraže, se šteje, da so s tem privolile v uporabo določb Pravil.
280. člen
Neaktivnost oziroma molk tožene stranke ni ovira, da se postopek pred arbitražo ne bi začel in končal pod pogojem, da je dogovor o arbitraži veljaven.
281. člen
Ugovor ničnosti, neobstoja ali neveljavnosti pogodbe, v kateri je vsebovan dogovor o arbitraži, ni ovira, da o obstoju ali neobstoju dogovora o arbitraži ne bi odločil senat.
Postopek imenovanja senata
282. člen
(1) Vsaka stranka je dolžna v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo v sporni zadevi imenovati arbitra s seznama arbitrov.
(2) Če ena od strank ne imenuje arbitra, ga zanjo imenuje predsednik arbitraže.
(3) Predsednika senata imenujeta izbrana arbitra. Če se arbitra ne moreta dogovoriti v roku, ki jima ga postavi predsednik arbitraže, potem imenuje predsednika senata predsednik borzne arbitraže.
283. člen
(1) Vsak arbiter, ki je imenovan v senat, je pri sprejemanju odločitev in odločanju v sporni zadevi neodvisen.
(2) Vsak arbiter mora vse od obvestila o imenovanju pa do konca postopka pred arbitražo paziti na dejstva in okoliščine, ki bi utegnile vplivati na njegovo nepristranskost.
(3) O vsaki okoliščini oziroma dejstvu, ki lahko vpliva na nepristranskost odločanja, mora arbiter nemudoma obvestiti sekretarja arbitraže, ta pa stranke postopka, da v postavljenem roku posredujejo morebitne pripombe.
Izključitev arbitra
284. člen
(1) Zahtevo za izključitev arbitra mora stranka obrazloženo in pisno posredovati sekretarju arbitraže, in sicer v roku petnajstih (15) dni od dneva, ko je izvedela za imenovanje arbitra, oziroma najpozneje v roku petnajstih (15) dni od trenutka, ko izve za okoliščine ali dejstva, na katera opira svojo zahtevo.
(2) Če stranka zamudi roke iz prejšnjega odstavka, se zahteva za izključitev arbitra zavrže, sicer pa se posreduje predsedniku arbitraže, ki o zahtevi odloči.
(3) O zahtevi za izključitev arbitra oziroma v primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena odloči predsednik arbitraže, razen če se zahteva za izključitev oziroma dejstva in okoliščine iz drugega odstavka prejšnjega člena ne nanašajo na predsednika arbitraže.
(4) Če se zahteva za izključitev nanaša na predsednika arbitraže ali če pri predsedniku arbitraže obstajajo dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na njegovo nepristranskost pri odločanju v konkretni zadevi, o tem odločita namestnika predsednika arbitraže.
(5) Odločitev predsednika arbitraže ali njegovih namestnikov, v primeru iz prejšnjega odstavka, je dokončna.
285. člen
Odločitev iz 284. člena Pravil se v obliki sklepa pošlje strankam ter arbitru, na katerega se sklep nanaša. Sklep ne potrebuje obrazložitve.
Posredovalni postopek
286. člen
(1) Posredovanje je zaželena oblika reševanja sporov.
(2) Vsak spor iz pristojnosti arbitraže se lahko predloži v posredovanje posredniku posamezniku.
287. člen
Posredovalni postopek se začne in izpelje pred arbitražo na predlog stranke, ne glede na obstoj ali veljavnost dogovora o arbitraži, če se nasprotna stranka s takim postopkom strinja.
Predlog za začetek
288. člen
(1) Predlog za začetek posredovalnega postopka vloži stranka, ki želi posredovanje pred arbitražo v obliki zahteve za posredovanje. V tej zgoščeno opiše vsa pomembna dejstva in okoliščine spora ter namen zahteve za posredovanje.
(2) Zahtevi za posredovanje je stranka dolžna priložiti dokazilo o vplačilu zneska, ki pomeni pogoj za začetek postopka posredovanja v skladu s tarifo arbitraže.
289. člen
(1) Po prejemu zahteve iz prejšnjega člena sekretar arbitraže pozove nasprotno stranko, da se o zahtevi izreče v roku petnajstih (15) dni.
(2) Če nasprotna stranka posredovalnemu postopku nasprotuje oziroma se v postavljenem roku o zahtevi ne izreče, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel, in sekretar arbitraže o tem obvesti stranko, ki je zahtevo za posredovanje vložila.
Imenovanje posrednika
290. člen
(1) Če se nasprotna stranka s postopkom posredovanja strinja in stranki sporazumno ne predlagata drugače, imenuje posrednika predsednik arbitraže.
(2) Posrednik se imenuje izmed arbitrov iz liste arbitrov.
Naloge posrednika
291. člen
(1) Posrednik pozove stranki, da v določenem roku postavita svoje navedbe, trditve in dokaze.
(2) Posrednik vodi celoten postopek od svojega imenovanja po lastni presoji, tako da upošteva načela nepristranskosti, enakosti, pravičnosti in zaupnosti.
Zaključek posredovanja
292. člen
(1) Postopek posredovanja je končan, ko posrednik ugotovi, da je stanje stvari dovolj razčiščeno, ter sestavi pisni predlog poravnave in pozove stranke, da ga podpišejo skupaj z njim.
(2) Stranke lahko zahtevajo, da poravnava izide v obliki arbitražne odločbe.
293. člen
Posredovalni postopek se konča:
– ko stranki podpišeta poravnavo oziroma ko izide odločba arbitraže;
– ko posrednik pisno sporoči predsedniku arbitraže, da postopek posredovanja ni uspel;
– ko katerakoli od strank v postopku obvesti posrednika, da postopka ne želi nadaljevati.
Narava posredovalnega postopka
294. člen
(1) Posredovalni postopek je zaupne narave, kar je dolžan spoštovati vsakdo, kdor v njem kakorkoli sodeluje.
(2) Če se stranke ne uspejo poravnati, se šteje, da posredovalni postopek ni uspel. Izjave strank, ki so podane v neuspelem posredovalnem postopku v isti zadevi med istima strankama za morebitni postopek pred arbitražo, se štejejo za neobstoječe, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
(3) Posrednik ne more nastopati kot arbiter, zastopnik, svetovalec, pooblaščenec, priča, izvedenec ali kako drugače v sodnem, upravnem ali arbitražnem postopku v sporu, ki se nanaša na spor, ki je bil predmet poravnalnega postopka, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
Plačilo pologa
295. člen
(1) Pogoj za začetek posredovalnega postopka je popolno plačilo pologa, ki ga določi sekretar arbitraže na podlagi tarife arbitraže.
(2) Polog lahko vplača tudi samo ena od strank, pri čemer se vplačani polog šteje za stroške postopka in deli usodo dokončne razdelitve stroškov postopka med stranke.
(3) Če plačani polog ne zadostuje za dokončanje postopka, se stranke pozovejo, da vplačajo dodatna sredstva. Dodatna sredstva se štejejo za polog in zanje veljajo vsa pravila, ki se uporabljajo glede prvega pologa.
(4) Stranke plačajo stroške posredovalnega postopka po enakih delih, razen če poravnava ali odločba arbitraže ne določa drugače.
Stroški postopka, tarifa
296. člen
(1) Sekretar arbitraže na podlagi predloženih zahtevkov določi znesek pologa, ki bo pokrival stroške postopka pred arbitražo v skladu s tarifo, ki jo na predlog uprave določi nadzorni svet.
(2) Sekretar arbitraže lahko pogojuje potek oziroma nadaljevanje postopka s plačilom celotnega ali delnega pologa arbitraži.
(3) Polog plačajo stranke praviloma v enakih delih, lahko pa tudi vsaka stranka plača celoten polog, ki ga določi sekretar, če nasprotna stranka ne plača svojega dela. Tako plačani polog se šteje za stroške postopka ter se po splošnih načelih uspeha oziroma krivde po koncu postopka obračuna strankam postopka pred arbitražo.
(4) Če polog ni plačan v roku petnajstih (15) dni od dne, ko sekretar pozove stranko k plačilu, se šteje tožba oziroma nasprotna tožba za umaknjeno.
297. člen
(1) Za stroške postopka pred arbitražo se štejejo tudi honorarji arbitrov, administrativni stroški arbitraže, stroški in izvedenine izvedencev, prič, strank postopka ter plačilo njihovih pooblaščencev.
(2) O stroških postopka odloči hkrati z odločbo o glavni stvari senat, ki odloča ter določi, katera stranka plača oziroma v kakšnem razmerju stranke plačajo stroške postopka.
Izdaja odločbe
298. člen
Odločba arbitraže se šteje za izdano, ko jo podpišejo vsi člani senata.
299. člen
Rok za izdajo odločbe je trideset (30) dni po končani glavni obravnavi.
Vročitev odločbe strankam
300. člen
Ko je odločba izdana, jo sekretar arbitraže pošlje strankam. Sekretar lahko pogojuje vročitev odločbe tako, da mora stranka pred vročitvijo poravnati njej pripadajoče stroške postopka v znesku, določenem v končni odločbi.
301. člen
Stranke postopka pred arbitražo se zavežejo, da bodo dokončno odločbo arbitraže upoštevale ter jo izvršile. Na odločitev arbitraže ni pritožbe, razen izpodbojne tožbe pred sodiščem v primerih, ki jih določa ZPP.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Začetek veljavnosti Pravil
302. člen
(1) Pravila in njihove spremembe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če v tem členu oziroma v členih 302. a, 302. b ali 302. c ni drugače določeno
(2) Navodila in njihove spremembe začnejo veljati osmi dan po objavi na spletnih straneh borze.
Uvedba segmentacije delnic v borzni kotaciji
302. a člen
(1) Naslednje spremembe Pravil, ki se nanašajo na segmentacijo delnic v borzni kotaciji, in sicer:
– določbe novega podpoglavja 2.1.3, in sicer 21. a, 21. b ter 21. c člen Pravil, ki se nanašajo na premestitev delnic v posebni segment borzne kotacije ter premestitev iz posebnega segmenta borzne kotacije;
– spremenjeno poimenovanje podpoglavij poglavja 2.1.4. (po novem podpoglavja 2.1.5) in naslednjih podpoglavij ter se uvede razlikovanje med obveznostmi obveščanja izdajateljev delnic v borzni kotaciji (od 34. do 44. člena Pravil) ter obveznostmi obveščanja izdajateljev, katerih obveznice so sprejete v borzno kotacijo (44. a člen Pravil),
začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo z dnem 30. 9. 2005, ko se prvič izvede segmentacija borzne kotacije.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izdajatelji delnic, ki so že sprejete v borzno kotacijo, še pred uveljavitvijo segmentacije tega trga vložijo zahtevo za premestitev njihovih delnic v posebni segment borzne kotacije, uprava pa o njihovi zahtevi odloči z odložnim pogojem po postopku, kot ga predpisujejo spremenjena Pravila. Odložni pogoj je izpolnjen, če izdajatelj z dnem uvedbe segmentacije izpolnjuje pogoje iz 21. a člena spremenjenih Pravil.
Obveščanje izdajateljev v borzni kotaciji
302. b člen
(1) Izdajatelji delnic, ki so sprejete v borzno kotacijo po uvedbi segmentacije, v prehodnem obdobju dveh (2) let od sprejema v borzno kotacijo niso dolžni izpolnjevati določb 36. člena (drugo medletno poročanje), če zakon ali drugi predpisi ne predpisujejo drugače.
(2) Če izdajatelji delnic iz prvega odstavka tega člena, ki so sprejete v borzno kotacijo, vložijo zahtevo za premestitev v posebni segment borzne kotacije, skladno z 21. a členom Pravil, določba prvega odstavka tega člena Pravil zanje preneha veljati.
(3) Izdajatelji, katerih delnice so premeščene v posebni segment borzne kotacije, so dolžni zagotoviti obveščanje in poročanje tudi v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) prvič za javne objave po 1. 1. 2006, če zakon ali drugi predpisi za te izdajatelje ne predpisujejo strožje dolžnosti.
302. c člen
(1) Spremembe določb 101., 101. a, 105., 126., 128., 137., 138., 139., 140., in 141. člena Pravil v zvezi z avkcijskim načinom trgovanja, spremembe določb 149. in 150. člena v zvezi s tečaji vrednostnih papirjev, določbe 151. a člena v zvezi s prekinitvami ob nihanju cen v avkcijskem ali neprekinjenem sistemu trgovanja ter spremembe določb 155. in 156. člena v zvezi z izvedbo aplikacijskih poslov začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo po nadgradnji sistema BTS z dnem, ki ga s sklepom določi uprava.
(2) Določbe 102. in 103. člena v zvezi z elektronskimi vmesniki, določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 147. člena v zvezi z vrsto skupnega računa ter spremembe določb 157. člena Pravil v zvezi s spremembami sklenjenih poslov začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo, ko bodo za to vzpostavljene tehnične možnosti, z dnem, ki ga s sklepom določi uprava.
(3) Spremembe določb 115. in 119. člena teh Pravil se začnejo uporabljati po šestih (6) mesecih od začetka veljavnosti teh Pravil.
(4) Do začetka uporabe določb iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena Pravil veljajo in se uporabljajo določbe teh členov Pravil borze (Uradni list RS, št. 113/02 in 21/03).
Ljubljana, dne 11. julija 2005.
Uprava Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana
dr. Marko Simoneti l. r.
predsednik uprave
Andrej Šketa l. r.
član uprave
