Na podlagi 14. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/03 – ZVPOPKD) izdaja Minister za kulturo

Za kulturni spomenik državnega pomena se začasno razglasi Stadion za Bežigradom v Ljubljani (EŠD 393). Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, zlasti umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
– stadion je vzorčen primer Plečnikove arhitekture, ki zaznamuje nekdanje predmestje Bežigrad in območje glavne mestne vpadnice,
– stadion, postavljen za potrebe Katoliškega društva Orli in za Evharistični kongres, je najstarejši ohranjeni stadion v Ljubljani,
– je edini tovrsten objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik,
– na stadionu so izpeljali številne za Slovenijo pomembne športne, kulturne in politične prireditve.
Stavbni elementi spomenika so:
– velika tribuna oziroma glorieta,
– stopniščni del ob severni in južni strani velike tribune,
– mali tribuni oziroma paviljona na severovzhodni in jugovzhodni strani,
– zidana ograja z originalnimi detajli na južni severni, zahodni in južni strani ter delno na vzhodni strani,
– vhodno prekrito stebrišče na vzhodni strani,
– v brežine razporejene sedežne tribune,
– spominski steber z vetrnico.

Spomenik obsega parcele št. 311/1, 311/2, 311/3, 311/4, 311/5, vse k.o. Bežigrad.
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 20. 12. 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 1. 2. 2005; izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Vplivno območje obsega parcele št. 2221/1 (del), 310/1, 310/2, 310/3, 310/7, 312, vse k.o. Bežigrad.
Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih prvin spomenika:
– vseh zunanjih gabaritov,
– konstrukcijske zasnove in tipičnih gradiv,
– ovrednotenih delov opreme,
– ohranjenih delov arhitekturnih dekoracij,
– izvirne funkcionalne zasnove in razporeditve dejavnosti.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani umetnostno-arhitekturni in zgodovinski spomenik,
– ohrani delo Jožeta Plečnika in njegovih učencev,
– predstavijo kulturne vrednote stadiona,
– poveča pričevalnost stadiona,
– spodbudi spomeniškovarstveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako načrtovano spremembo spomenika ali njegovega dela, ki ne sodi v redno vzdrževanje in za vsak fizični poseg v imenovane stavbne elemente stadiona ali varovane parcele spomenika, ki bi utegnil trajno spremeniti varovane prvine, je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.
Varstveni režim za vplivno območje določa, da se vsi posegi v območju podrejajo varovanju spomenika.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana mora najkasneje v šestih mesecih po objavi akta o začasni razglasitvi uskladiti strokovne podlage odloka o trajni razglasitvi objekta na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine in predlagati ustrezen varstveni režim kot dopolnitev za planske dokumente občine in države.
Na osnovi tega akta izda Ministrstvo za kulturo odločbe lastnikom spomenika na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine v najkrajšem možnem roku.

Nadzor nad izvajanjem tega akta o začasni razglasitvi opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.

Akt o začasni razglasitvi začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do izdaje akta o stalni razglasitvi, vendar najdlje 12 mesecev.