Na podlagi 14. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1 in 126/2003 – ZVPOPKD) izdaja Minister za kulturo

Za kulturni spomenik državnega pomena se začasno razglasi Palača Kolizej v Ljubljani (EŠD 379), ki ima zaradi izjemnih kulturnih, zlasti umetnostnih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo.

Lastnosti kulturne dediščine, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
– stavba je najstarejša ohranjena vojaška stavba svojega tipa v Ljubljani,
– po ovrednotenju je objekt vzorčen primer historistične arhitekture nastale pred sredino 19. stoletja.

Spomenik obsega parcele št. 2642 (del parcele: med parcelama 2650 in 2651), 2643, 2644, 2645, 2646, 2647, 2649, 2650, 2651, 2652, 2653, 2654, 2655, vse k.o. Ajdovščina.
Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 20. 12. 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 1. 2. 2005; izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 2642 (del), 2664, 2665, 2666, 2673, 2696, 2697, 2698, 2699, 2700, 2701, 2702, 2703, 2704, vse k.o. Ajdovščina.
Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture objekta ter njegove opreme in stavbnega pohištva po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture in njene opreme, tudi v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja vseh varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove obstoječe historične opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in prizidavo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov zgodovinsko-urbanistični pomen,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– ter spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako načrtovano fizično (gradbeno) spremembo kulturnega spomenika ali njegovega dela, ki ne sodi v redno vzdrževanje in za vsak fizični poseg v zgradbo ali varovane parcele spomenika, ki bi utegnil trajno spremeniti varovane prvine, je potrebno predhodno pridobiti pisne kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana.
Na vplivnem območju kulturnega spomenika je prepovedano spreminjanje gabaritov objektov. Prepovedani so posegi, s katerimi bi se lahko okrnilo sporočilnost objekta, spremenilo relief območja in izvirno nepozidan predprostor kulturnega spomenika. Na tem območju so dopustni sanacijski posegi v smislu postopnega odstranjevanja garažnih in drugih pomožnih objektov in revitalizacija zelenega predprostora.

Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana mora najkasneje v šestih mesecih po objavi tega akta o začasni razglasitvi uskladiti strokovne podlage odloka o trajni razglasitvi objekta na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine in predlagati ustrezen varstveni režim kot dopolnitev za planske dokumente občine in države.
Na osnovi tega akta izda Ministrstvo za kulturo odločbe lastnikom spomenika na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine v najkrajšem možnem roku.

Nadzor nad izvajanjem te razglasitve opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.

Akt o začasni razglasitvi začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do izdaje akta o stalni razglasitvi, vendar najdlje 12 mesecev.