Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 17. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95, 47/95, 82/98 in 69/04) ter na predlog Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine – območna enota Ljubljana je Občinski svet občine Medvode na 25. seji dne 13. 9. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
Zavrh pod Šmarno goro – Rojstna hiša Jakoba Aljaža (EŠD 9854)
Enota ima zaradi kulturnih in zgodovinsko-memorialnih lastnosti poseben pomen za Občino Medvode. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in memorialnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
V hiši Zavrh št. 2 pod Šmarno goro (pri Bačniku) se je 6. julija 1845 rodil Jakob Aljaž – duhovnik, planinec, glasbenik in narodni buditelj. Rojstna hiša s spominsko ploščo, postavljeno leta 1970, predstavlja materialno in simbolno obeležje tej pomembni osebnosti slovenske zgodovine.

Spomenik obsega stavbišče parcele številka 654, k.o. Spodnje Pirniče.
Meje spomenika so vrisane na zemljiškokatastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih in zgodovinsko-memorialnih vrednot,
– ohranjanje gabaritov, strešnega naklona z opečno kritino in kamnitega portala v najstarejšem delu stavbe ter primarnih tlorisnih razporedov z ureditvijo spominske sobe,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni prostor ohranjanju ter varovanju vedut na objekt.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne in zgodovinsko-memorialne vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsak poseg v spomenik in njegove dele so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, območne enote v Ljubljani.

Pristojni organ mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.