Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 17. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 34/95, 47/95, 82/98 in 69/04) ter na predlog Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine – območna enota Ljubljana je Občinski svet občine Medvode na 25. seji dne 13. 9. 2005 sprejel

Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo enote dediščine:
1. Smlednik – Župnišče Smlednik 41 (EŠD 5745)
2. Hraše – Hiša Hraše 45 (EŠD 5741)
3. Osolnik – Hiša Osolnik 1 (EŠD 5747)
4. Dol pri Medvodah – Hiša Dol 5 (EŠD 104)
5. Goričane – Hiša Goričane 23 (EŠD 147)
6. Medvode – Hiša komandanta Staneta 16 (EŠD 5744)
7. Seničica – Domačija Seničica 29 (EŠD 5748)
8. Brezovica pri Medvodah – Gospodarsko poslopje pri Brezovica 1 (EŠD 16285)
9. Belo – Domačija Belo 1 (EŠD 9999)
Enote imajo zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, zgodovinskih, likovnih in krajinskih lastnosti poseben pomen za širše lokalno območje Občine Medvode. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi etnoloških spomenikov.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitve za spomenike lokalnega pomena:
1. Smlednik – Župnišče Smlednik 41 (EŠD 5745)
Župnišče stoji ob cerkvi sv. Urha, ki se omenja že v 13. stoletju, na vzpetini nad starim naseljem Smlednika. Stavba je oblikovana kot značilna trška arhitektura prve polovice 19. stoletja s starejšo zasnovo iz 18. stoletja.
2. Hraše – Hiša Hraše 45 (EŠD 5741)
Nadstropna kmečka hiša stoji ob cesti Vodice–Smlednik. Zaradi podobnosti s smledniškim župniščem jo datiramo v prvo polovico 19. stoletja. Od značilne fasadne členitve se je ohranil le za to območje zelo značilen portal iz zelenega tufa.
3. Osolnik – Hiša Osolnik 3 (EŠD 5747)
Samotna kmetija pri Anžiču stoji na dominantni legi pod cerkvijo sv. Mohorja na Osolniku. Oblikovana je kot pribrežni vrhhlevni tip hiše. V ohranjeni podobi je značilna za 19. stoletje, prav gotovo pa je zasnova hiše starejša in povezana z gotsko cerkvijo sv. Mohorja.
4. Dol pri Medvodah – Hiša Dol 5 (EŠD 104)
Hiša pri Dolinčku stoji na desnem bregu Sore v naselju Dol, v neposredni bližini podružnične cerkve sv. Mihaela. Sodi med najkvalitetnejše, že redko ohranjene objekte kmečkega stavbarstva iz 17. stoletja v širšem ljubljanskem prostoru.
5. Goričane – Hiša Goričane 23 (EŠD 147)
Skromna kmečka hiša pri Bregarju stoji ob vstopu v grajski kompleks Goričan, s katerim je tako prostorsko, kot po svoji vsebini in izvoru povezana. Po ustnem izročilu naj bi bila zgrajena okoli leta 1784, ko je bil obnovljen grad.
6. Medvode – Hiša Cesta komandanta Staneta 16 (EŠD 5744)
Stavba predstavlja s kvalitetno izoblikovano zunanjščino pomemben dosežek trške arhitekture 19. stoletja, je nosilka identitete starega dela Medvod ter pomemben člen v uličnem nizu.
7. Seničica – Domačija Seničica 29 (EŠD 5748)
Samotno kmetijo pri Zavašniku sestavljata stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Hiša z ohranjenimi baročnimi stavbnimi elementi predstavlja značilno arhitekturo alpskega tipa in je verjetno nastala v prvi polovici 18. stoletja.
8. Brezovica pri Medvodah – Gospodarsko poslopje pri hiši Brezovica 1 (EŠD 16285)
Gospodarsko poslopje stoji v okviru kmečke domačije v majhnem zaselku Brezovica. Predstavlja zelo dobro ohranjeno, za hribovito območje značilno veliko gospodarsko poslopje s hlevi v zidanem pritličju in z lesenim podom v nadstropju.
9. Belo – Domačija Belo 1 (EŠD 9999)
Domačija Lenartovih ali Ta gornih, nekoč samooskrbna hribovska domačija v gruči, stoji v zaselku Belo v Polhograjskem hribovju. Sestavljajo jo stanovanjska in preužitkarska hiša, hlev s podom, kašča, kozolec toplar, sušilnica za sadje in čebelnjak. Ohranjeni stavbni elementi na objektih kažejo na stavbni razvoj od 16. stoletja do danes.

Meje spomenikov so vrisane na katastrskih načrtih v merilu 1 : 2880 in na temeljnih topografskih načrtih v merilu
1 : 5000. Meje vplivnih območij, če jih kulturni spomeniki imajo, so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu
1 : 5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.
1. Smlednik – Župnišče Smlednik 41 (EŠD 5745)
Spomenik obsega parcelno številko 67, k.o. Smlednik
2. Hraše – Hiša Hraše 45 (EŠD 5741)
Spomenik obsega parcelno številko 467/2, k.o. Hraše
3. Osolnik – Hiša Osolnik 3 (EŠD 5747)
Spomenik obsega vzhodno stavbišče parcele številka 964, k.o. Studenčice
4. Dol pri Medvodah – Hiša Dol 5 (EŠD 104)
Spomenik obsega zahodno stavbišče parcele številka 273/5, k.o. Sora
5. Goričane – Hiša Goričane 23 (EŠD 147)
Spomenik obsega parcelni številki 831 in 832/1, k.o. Preska
6. Medvode – Hiša Cesta komandanta Staneta 16 (EŠD 5744)
Spomenik obsega stavbno parcelo št. 29/1, k.o. Medvode
7. Seničica – Domačija Seničica 29 (EŠD 5748)
Spomenik obsega stavbno parcelo št. 86, k.o. Golo brdo
8. Brezovica pri Medvodah – Gospodarsko poslopje pri hiši Brezovica 1 (EŠD 16285)
Spomenik obsega zahodno stavbišče parcele številka 431, k.o. Topol
9. Belo – Domačija Belo 1 (EŠD 9999)
Spomenik obsega parcele št. *27, *28, *170, 2467 – del in SV in JZ del parcele št. 490, k.o. Babna gora.

Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje funkcije, gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov, izvirne gradbene substance ter značilne opreme vseh spomeniških objektov,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celot in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenikov.
Za vplivna območja spomenikov velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju ter varovanju vedut na spomeniške objekte.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, arhitekturne, krajinske, likovne in zgodovinske vrednote spomenikov,
– poveča pričevalnost kulturnih spomenikov,
– predstavijo kulturne vrednote spomenikov in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi znanstveno-raziskovalno in učno-demonstracijsko delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike, njihove dele ali zemljišča so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.