Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31., 33. in 34. člena v povezavi s 190. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Polzela na 15. redni seji dne 1. 6. 2005 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Poligon
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt z naslovom Občinski lokacijski načrt Poligon (v nadaljnjem besedilu: OLN Poligon), ki ga je izdelal PIANO, Atelje krajinske arhitekture, Velenje, v aprilu 2005, št. projekta Piano/81/2004-OLN-P1. Projekt je v celoti sestavni del tega odloka.
2. člen
Območje obravnave v območju med avtocesto, regionalno cesto Šempeter–Polzela–Velenje, regionalno cesto Celje–Ljubljana in reko Savinjo, na južnem robu Občine Polzela.
Območje obravnave je prikazano v grafičnih prilogah OLN Poligon iz 1. člena tega odloka.
3. člen
Območje obravnave leži na območju katastrskih občin Latkova vas, Polzela, Orla vas in Šempeter ter vključuje naslednje parcele:
– k.o. Latkova vas: 1353/1, 1353/2, 1353/3, 1353/4, 1353/5, 1353/6, 1353/7, 1353/8, 1353/9, 1353/10, 1353/11, 1353/12, 1353/13, 1353/14, 1353/15, 1353/17, 1353/19, 1353/20, 1353/21, 1353/22, 1353/23, 1353/27, 1374/14, 1374/16, 1374/17, 1374/18, 1374/19, 1374/20, 1374/21, 1374/22, 1374/34, 1374/35, 1374/44, 1374/45, 1374/46, 1374/47, 1374/48, 1374/51, 1374/52, 1527/12, 1528/1, 1528/2 in 1528/4;
– k.o. Polzela: 246/100, 246/101, 246/103, 246/104, 246/105, 246/106, 246/107, 246/108, 246/109, 246/110, 246/111, 246/112, 246/113, 246/114, 246/115, 246/116, 246/117, 246/119, 246/120, 246/121, 246/122, 246/123, 246/124, 246/125, 246/126, 246/127, 246/128, 246/129, 246/130, 246/131, 246/132, 246/133, 246/134, 246/135, 246/136, 246/137, 246/138, 246/139, 246/141, 246/143, 246/140, 246/142, 246/145, 246/186, 246/187, 246/279, 246/280, 246/281, 1994/2, 1994/3, 1994/4 in 1994/7;
– k.o. Orla vas: 329/3, 593, 658/1, 659/1, 660, 661/1, 661/2, 662/1, 662/2, 663/2, 664, 665/1, 682/1, 682/2, 682/3 in 682/5.
– k.o. Šempeter: 1120.
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz iz 1. člena tega odloka.
II. VSEBINA PROSTORSKE UREDITVE
Namenska raba
4. člen
Tabela 1: Pregled območij opredeljene namenske rabe
+-------+------------------------+---------+
|Oznaka |Prevladujoča namenska |Zaporedna|
|območja|raba |številka |
+-------+------------------------+---------+
|AP |obstoječi avtomobilski | AP |
| |poligon | |
+-------+------------------------+---------+
|C |obstoječa in predvidena | C |
| |prometna infrastruktura | |
+-------+------------------------+---------+
|K |predvideno območje | K1 |
| |energetske komunalne in | |
| |gospodarske +---------+
| |infrastrukture | K2 |
+-------+------------------------+---------+
|P |predvideno parkirišče za| P |
| |tovorna vozila | |
+-------+------------------------+---------+
|PS |poslovno območje | PS1 |
| |strnjene/intenzivne +---------+
| |gradnje | PS2 |
| | +---------+
| | | PS3 |
| | +---------+
| | | PS4 |
| | +---------+
| | | PS5 |
+-------+------------------------+---------+
|PP |poslovno območje | PP1 |
| |paviljonske gradnje +---------+
| | | PP2 |
| | +---------+
| | | PP3 |
+-------+------------------------+---------+
|R |obstoječe rekreacijsko | R1 |
| |območje +---------+
| | | R2 |
+-------+------------------------+---------+
|S |obstoječe stanovanjske | S1 |
| |hiše +---------+
| | | S2 |
+-------+------------------------+---------+
|Z |zeleni zaščitni pas | Z |
+-------+------------------------+---------+
Namenska raba prostora je opredeljena v prostorskem planu. Razporeditev objektov in naprav se tem zahtevam v celoti podreja in hkrati prilagaja obstoječi situaciji na terenu. Znotraj območja se razporeja skladno z omejitvami prostora in zasnovo rabe. Zasnova celotnega območja upošteva dosedanje ureditve in zahteve nosilcev urejanja prostora. Spremembe namembnosti so možne izjemoma vendar le v smislu izbora okoljsko manj motečih dejavnosti znotraj obstoječih gradbenih območij (rekreacija, športna dvorana ipd.).
5. člen
Predvidene dejavnosti
Območje je namenjeno poslovnim dejavnostim z vsemi potrebnimi spremljajočimi ureditvami (infrastrukturne ureditve): proizvodne (industrija in obrt) in storitvene dejavnosti (industrija in obrt) ter drugi poslovni objekti.
Znotraj poslovnih območij so dovoljene proizvodne in storitvene dejavnosti (obrt in industrija) ter druge oblike poslovnih objektov (upravni prostori, pisarne ipd.) s potrebnimi spremljajočimi objekti in ureditvami. Dopustne so tiste dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive in zanje, skladno z veljavnimi predpisi, ni potrebna presoja vplivov na okolje.
Znotraj območja infrastrukture je dovoljenja gradnja objektov in naprav komunalne, energetske in prometne infrastrukture.
Na območju obstoječe rekreacije so dovoljene obstoječe oblike rekreacije in vse tiste nove oblike rekreacije, ki ne zahtevajo posebnih gradbenih posegov.
Na celotnem območju se izvedejo vse potrebne povezovalne poti z infrastrukturnimi koridorji skladno z zasnovo.
Spremembe namembnosti so možne izjemoma, vendar le v smislu izbora okoljsko manj motečih dejavnosti znotraj obstoječih območij (npr. namesto proizvodnje rekreacija, športna dvorana ipd.). Dovoljena je porušitev stanovanjskih objektov znotraj obstoječih stanovanjskih območij S1 in S2. Znotraj območja S2 je možna sprememba namembnosti v poslovno območje.
6. člen
Predvideni posegi
Predvideni so naslednji posegi:
– gradnja objektov za potrebe proizvodnih in storitvenih dejavnosti in drugih poslovnih objektov,
– izgradnja vseh potrebnih infrastrukturnih priključkov ter
– celovita zunanja ureditev (dovozi, dostopi, utrjene površine ob objektu, zelene površine).
7. člen
Predvidene vrste objektov(*1)
Vrste stavb:
– V območju je dovoljena gradnja naslednjih nestanovanjskih stavb (stavb od katerih se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti): gostinske stavbe (121)(*2), upravne in pisarniške stavbe (122), trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (123), industrijske stavbe (1251), stavbe splošnega družbenega pomena (126), kulturni spomeniki (1273) ter skladišč (1252) lesa in podobnih nenevarnih materialov.
– V območju ni dovoljeno postavljati bencinskih servisov (12303), rezervoarjev, silosov in skladišč (1252) nevarnih snovi.
Vrste inženirskih objektov:
– V območju je dovoljena samo tistih inženirskih objektov, ki so potrebni, za delovanje predvidenih dejavnosti in načrtovane namenske rabe ter športna igrišča (241).
– V območju ni dovoljena gradnja kompleksnih industrijskih objektov (230).
8. člen
Dopustne dejavnosti
Na območju so dopustne tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje, ki ne ogrožajo obstoječih kvalitet okolja in niso moteče za neposredno okolico in zanje, skladno z veljavnimi predpisi, ni potrebna presoja vplivov na okolje ter upoštevajo druge omejitve tega OLN:
– V območjih PS 1, PS2, PS3 in PS4 so dopustne vse tiste proizvodne in storitvene ter druge poslovne dejavnosti, ki ne poslabšujejo kvalitete okolja.
– V območjih PS5, PP1, PP2 in PP3 ter znotraj območja S2 (kolikor se izvaja sprememba namembnosti in se objekti porušijo) so dopustne samo tiste proizvodne in storitvene ter druge poslovne dejavnosti, ki ne presegajo hrupa zaledja oziroma jih lahko glede na stopnjo hrupa uvrščamo v območja mešanih, stanovanjsko-industrijskih območji ter bistveno ne povečujejo dnevne količine prometa na ožjem območju.
– V območju P je dovoljeno organizirano parkiranje tovornih vozil s spremljajočim objektom (vratarnica, garderobe, sanitarije).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
Urbanistični parametri
9. člen
Urbanistična zasnova območja je pogojena z zasnovo celotnega območja in prostorskim planom.
Osnovna izhodišče umeščanja dejavnosti so prostorske omejitve (varstveni pas avtoceste in obeh regionalnih cest, območje naravne vrednote, varstveni režim Savinje, nadzorovani in varstveni pasovi plinovoda).
Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje ena ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je jasno prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsake gradbene parcele so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe, mestoma dopolnjene z novimi posegi. Na območju novih gradbenih parcel pa so s pomočjo gradbenih linij posebej
opredeljene površine za gradnjo objektov (območja umeščanja objektov) s prikazom možne postavitve predvidenih objektov, površine namenjene parkiranju, dostopu… (utrjene funkcionalne površine) ter drugi posebni ali dodatni pogoji.
10. člen
Pogoji umeščanja dejavnosti znotraj gradbenih parcele
Vsaka gradbena parcela je natančno določena z mejami in v načrtu gradbenih parcel natančno prostorsko opredeljena.
Gradbene linije povezujejo in določajo skrajne točke možnega umeščanja objektov znotraj namenskih območij oziroma gradbenih parcel.
11. člen
Pogoji umeščanja dejavnosti znotraj gradbenih parcele poslovnih območij (območja PP in PS)
Območje umeščanja objektov znotraj vsake gradbene parcele je opredeljeno kot območje, znotraj katerega je možno postavljati objekte in je hkrati tudi največja možna skupna tlorisna površina objekta znotraj ene gradbene parcele. Grafično je prikazana samo ena, načeloma optimalna možna postavitev objektov znotraj teh območij. Tolerance postavitve objektov so znotraj območij umeščanja objekta. Gradnja objektov zunaj območij ni dovoljena. Nezapolnjene površine znotraj območja umeščanja objektov se lahko uporabljajo kot manipulacijske in/ali zelene površine.
Utrjene funkcionalne površine so opredeljene kot manipulacijske površine, površine namenjene parkiranju, dostopu in so hkrati največje možne nepozidane utrjene površine. Njihovo zmanjševanje je zaželeno, členjenje z vegetacijo v neformalni zasnovi pa obvezno. Tehnološko potrebna dvorišča (manipulacijske površine, parkiranje delovnih strojev in vozil, ipd.), morajo biti, kolikor so nujna, ograjena in vizualno zaščitena – dopustna so samo znotraj območij PS.
Znotraj posameznih parcel so opredeljene še obvezne zelene površine in obvezna visoka vegetacija (obvezne neformalne skupine visoke vegetacije – dreves).
Za vsako gradbeno parcelo ali skupino parcel je opredeljeno mesto uvoza. Tam, kjer je mesto priključevanja možno prestavljati ali izvesti več uvozov, je območje tolerance priključevanja posebej označeno. Možno je izvesti manj uvozov, kot je grafično prikazanih.
Gradbene parcele je možno združevati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo) vendar pa se pri tem vse omejitve, predpisane za vsako posamezno parcelo ohranjajo. členitev gradbene parcele na več samostojnih parcel je dopustna samo pri gradbenih parcelah GP6, GP14 in GP15 oziroma v območjih namenske rabe PS1, PS4 in PS5 vendar samo tako, da se upošteva vse ostale omejitve in da zaradi neustrezne členitve ne ostanejo neuporabne površine. Takšna členitev se lahko izvaja fazno.
12. člen
Pogoji umeščanja poslovnih dejavnosti znotraj gradbenih parcel stanovanjskih območij (S1, S2)
Dovoljena je porušitev objektov znotraj območja S1 in S2.
Umeščanje novih objektov znotraj območja S1 ni dopustno. Po porušitvi objektov v območju S1 je možna združitev gradbenih parcel:
– Združitev gradbenih parcel GP2 in GP3 tako, da se obseg pozidave in način rabe, predpisan za parcelo GP3 ne spreminja (območje gradbene parcele GP2 je lahko samo odprta zelena površina gradbene parcele GP3).
– Združitev gradbenih parcel GP2 in GP0 tako, da se obseg posegov in način rabe, predpisan za parcelo GP0 ne spreminja (območje gradbene parcele GP2 je lahko samo odprta zelena površina gradbene parcele GP0 oziroma območje umeščanja infrastrukturnih objektov in naprav za kar pa je potrebno soglasje upravitelja avtoceste in Zavoda RS za varstvo narave).
V območju S2 je možno umeščanje poslovnih objektov po načelih in zahtevah, ki veljajo za poslovno območje paviljonske gradnje PP3 oziroma gradbeno parcelo GP 9.
Gradbeni parceli GP10 in GP11 je možno:
– združiti obe v eno gradbeno parcel;
– združiti obe z gradbeno parcelo GP9 pod pogoji, ki veljajo za območje PP3;
– združiti obe z gradbeno parcelo GP14 pod pogoji, ki veljajo za območje PS5;
– združiti gradbeno parcelo GP10 z gradbeno parcelo GP9 pod pogoji, ki veljajo za območje PP3;
– združiti gradbeno parcelo GP11 z gradbeno parcelo GP14 pod pogoji, ki veljajo za območje PS5.
Ohranjajo se obstoječa mesta uvozov. Možno je opuščanje oziroma samo zmanjševanje števila uvozov.
13. člen
Dostopi, dovozi in vhodi
Glavni dovoz do območja OLN Poligon je z regionalne ceste Celje – Ljubljana. Možen je dovoz s severne strani iz naselja Breg – Gmajna skozi podvoz.
Smeri dovozov do poslovnih in drugih območji so označene v grafičnih prilogah. Natančna lokacija dovoza se določi v PGD projektih vendar samo znotraj območij tolerance. Za obstoječe objekte se načeloma ohranjajo obstoječi dovozi in dostopi razen kadar to ni mogoče.
Glavni dostopi do območij se oblikujejo ob dovozih. Dostopi za pešce se lahko oblikujejo tudi iz drugih smeri, upoštevajoč zasnovo infrastrukture.
Vhodi v objekte se oblikujejo poljubno vendar smiselno in funkcionalno navezano na glavne smeri dovozov in dostopov.
14. člen
Postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj za posamezne dejavnosti oziroma objekte
Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem OLN. Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.
Arhitekturno oblikovanje
15. člen
Zasnova objektov se prilagaja tehnologiji dejavnosti, vendar naj presega zgolj tehnične rešitve. Umeščanje objektov v celoti upošteva zasnovo. Gradbene linije, območja opredeljena za gradnjo objektov ter območja utrjenih funkcionalnih površin, obvezne zelene površine in obvezne površine visoke vegetacije so obvezna omejitev.
16. člen
Obstoječi objekti
Postopoma se porušijo vsi obstoječi objekti predvideni za rušitev.
Obstoječe stanovanjske hiše v območjih S1 in S2 se ohranijo ali porušijo.
V območju S1 so dovoljena samo vsa vzdrževalna dela. Vsi večji posegi so možni samo s soglasjem upravljavca avtoceste in Zavoda RS za varstvo narave. Ob porušitvi obstoječih objektov postavitev novih ni možna.
V območju S2 so dovoljenje dozidave obstoječih stanovanjskih objektov v vzdolžni smeri gradbene parcele za največ ½ tlorisne površine obstoječega objekta in največ v višini obstoječega objekta, Gradnja novih pomožnih objektov ni dopustna. Dovoljena pa je sprememba namembnosti obstoječih zidanih pomožnih objektov v stanovanjske objekte za potrebe lastnikov. Dovoljena je sprememba namembnosti v poslovne objekte za iste dejavnosti, kot so dopustne znotraj območja PP3. Za vse opisane posege velja, da stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov ter obvezno upoštevanje predpisov o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel. V primeru porušitve vseh obstoječih objektov in postavitve novih objektov veljajo naslednji pogoji:
– Kolikor se ohranjata samostojni gradbeni parceli GP10 in GP11 ali kolikor se gradbeni parceli GP10 in GP11 združita v eno gradbeno parcelo, veljajo enaka merila in zahteve kot za objekte in dejavnosti znotraj območja PP3.
– Kolikor se gradbeni parceli GP10 in GP11 združujeta z območjem PS5 veljajo enaka merila in zahteve kot za objekte in dejavnosti znotraj območja PS5.
Obstoječi rekreacijske in športne površine v območjih R1 in R2 se ohranijo in vzdržujejo. Znotraj območij, kjer ni drugih prostorskih omejitev, je dopustna ureditev dodatnih športnih in rekreacijskih površin.
Obstoječi objekti v območju R1 se ohranijo. Nadzidave in dozidave niso dovoljene. Dovoljena so samo vzdrževalna dela. Gradnja novih pomožnih objektov kot so nadstrešnice, ute ipd. ni dopustna.
Na obstoječih objektih v območju R2 so dovoljena samo nujna vzdrževalna dela. Gradnja novih pomožnih objektov kot so nadstrešnice, ute ipd. ni dopustna.
17. člen
Poslovna območja strnjene/intenzivne gradnje (PS1, PS2, PS3, PS4, PS5)
Strehe:
– obvezna je ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki ali dvokapnica do naklona največ 20°.
Etažnost:
– brez kleti;
– etažnost poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita 25 m (vse naprave na objektu/prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita); če je pozidano celotno območje, dopustno za umeščanje objektov je lahko objekt visok 25 m samo, če je višinsko členjen; kolikor je monoliten, je maksimalna dopustna višina 15 m.
Oblika in velikost stavbnega volumna:
– oblika poljubna, načeloma naj prevladujejo enostavni volumni;
– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov;
– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel.
Materiali in barve:
– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve.
Pomožni objekti:
– niso dopustni;
– odprte nadstrešnice, ki služijo kot dopolnitev dejavnosti, morajo biti arhitekturno usklajene z ostalimi objekti znotraj območja.
Pozidanost gradbene parcele:
– maks. do 80% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, idr.).
18. člen
Poslovna območja paviljonske gradnje (PP1, PP2, PP3)
Strehe:
– obvezna je ravna streha z notranjim naklonom in notranjimi odtoki ali dvokapnica do naklona največ 20°.
Etažnost:
– brez kleti;
– etažnost poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita 10 m (vse naprave na objektu/prezračevanje ipd. morajo biti znotraj maksimalnega gabarita);
– možno je nameščanje reklamnih napisov nad objekti do skupne višine (objekta in napisa) 18 m.
Oblika in velikost stavbnega volumna:
– enostaven, paviljonski objekt, razčlenjen samo navznoter, povezan s terenom;
– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov;
– upoštevati je potrebno predpise o minimalnem zahtevanem osončenju sosednjih stavb in parcel.
Materiali in barve:
– prednost naj imajo naravni oziroma avtohtoni materiali in okolju prilagojene barve.
Pomožni objekti:
– niso dopustni;
– prostostoječa odprta skladišča (nadstreški) niso dopustna.
Pozidanost gradbene parcele:
– maks. do 30% ob upoštevanju vseh ostalih omejitev znotraj posamezne gradbene parcele (odmiki od parcelnih mej, obvezna ozelenitev območja, idr.).
19. člen
Območje infrastrukture (K1, K2, P)
Na območjih z oznako K1 in K2 je dovoljena gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne in energetske infrastrukture. Objekti morajo biti pritlični, enostavni, tehnološki z ravno streho.
V območju P je dovoljena gradnja servisnega objekta parkirišča (vratarnica, sanitarije, garderobe ipd.) samo znotraj območja, označenega kot območja umeščanja objekta. Objekt mora biti enostaven, pritličen, z ravno streho.
20. člen
Ulična oprema
Celotno območje se opremi z enotno ulično opremo (javna razsvetljava, klopi, koši za smeti, reklamni napisi ipd. Oprema je lahko tipska vendar primerna za obravnavani prostor.
Veliki reklamni napisi naj bodo enotno oblikovani. Za njihovo umeščanje v obcestni prostor je potrebno posebno soglasje upravljavcev.
Krajinsko urejanje
21. člen
Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora preseči zgolj tehnične rešitve zunanje ureditve in mora upoštevati značilnosti širšega prostora. Posebno pozorno morajo biti urejena notranja dvorišča posameznih dejavnosti. Odprto skladiščenje (z ali brez nadstreškov) materiala ni dopustno. Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Zasaditev se podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.
Glede na značilnosti krajinske zasnove območja in zasajevanja je območje razdeljeno v več vsebinskih sklopov:
obvodni pas, rekreacijsko območje, varstveni pasovi ob cestah, zaščitni zeleni pas, protihrupne zaščite, infrastrukturno območje, komunalni koridorji, poslovno območje strnjene gradnje in poslovno območje paviljonske gradnje. Znotraj slednjih so predpisani še dodatni režimi zasajevanja.
22. člen
Obvodni pas
V obvodnem pas Savinje se ohranjanja obstoječa vegetacija, kar pomeni, da se zagotavlja naravna struktura drevesnih vrst in podrasti. Po potrebi se obstoječi sestoj dopolni z avtohtonimi rastlinskimi vrstami iz fitocenoloških združb obravnavanega območja, po načelih sonaravnosti, v neformalni obliki in na način, ki samo pospešuje postopek naravne sukcesije. Znotraj območja niso dovoljeni nobeni posegi, obstoječa pešpot na kroni nasipa se ohrani v makadamski izvedbi in se poveže z novimi potmi v sistem. Nameščanje urbane opreme naj bo omejeno na posamezne klopi in koške za smeti.
23. člen
Rekreacijsko območje
Znotraj obstoječih rekreacijskih območji naj se poveča kvaliteta urejenosti območja.
Rekreacijsko območje R1 je potrebno dopolniti z dodatnim vnosom avtohtonih dreves in grmovnic v neformalni zasnovi. Možna je ureditev igralnih površin na travnati podlagi in omejeno nameščanje urbane opreme (klopi, koši). Površina je lahko ograjena samo s prostorastočo živo mejo.
V rekreacijskem območju R2 se ohranijo športna igrišča. Obstoječe degradirane površine na območju je potrebno sanirati z vnosom avtohtonih dreves in grmovnic v neformalni zasnovi in travnimi površinami. Možna je ureditev igralnih površin na travnati podlagi in omejeno nameščanje urbane opreme (klopi, koši). Športna igrišča so lahko ograjena, ostale površine ostanejo neograjene.
24. člen
Varstveni pasovi ob cestah
V varstvenih pasovih ob cestah (ob avtocesti in obeh regionalnih cestah) se oblikuje vegetacijski pas, namenjen varovanju brežin, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in obremenjenost tal na pobočjih pa tudi vrste, ki dobro zaraščajo strmejša pobočja oziroma s korenskim sistemom dobro vežejo tla. Prečni prerez zasaditve mora upoštevati varno potekanje prometa, zato se v bližini ceste (z začetkom 8 m od roba asfalta za regionalni cesti in na zunanji strani zaščitne ograje ob avtocesti) najprej sadijo nižje grmovnice, potem pa se postopno mešajo drevesne in grmovne vrste. Načeloma se na najvišjo točko nasipa sadijo grmovne vrste, na nižje pa drevesne vrste.
25. člen
Zaščitni zeleni pas
Zeleni zaščitni pas je dodatni zaščitni pas ob severno od obstoječega stanovanjskega območja S2, ki se oblikuje kot dodatna vizualna in protihrupna zaščita. Zasaditev se izvede v neformalni zasnovi z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami s poudarkom na izboru tistih vrst, ki prenašajo izpušne pline v zraku in so tudi dobra protihrupna zaščita (velike listne ploskve, gosta krošnja ipd.).
26. člen
Protihrupne zaščite
Ob obstoječih stanovanjskih objektih, ki se ohranjajo, se uredi protihrupni zaščitni pas v širini najmanj 5 m, zasnovan kot gosto raščen zeleni zaščitni pas, ki je po potrebi dodatno dopolnjen z ograjo.
27. člen
Infrastrukturno območje
Infrastrukturno območje obsega območje za energetsko, komunalno in gospodarsko infrastrukturo ter območje zelenih površin med prometnimi ureditvami, ki niso namenjene infrastrukturi.
Območje za energetsko, komunalno in gospodarsko infrastrukturo mora biti gosto zasajeno z avtohtonimi drevesi in grmovnicami razen na območju, kjer bodo nameščeni infrastrukturni objekti in naprave. Površine vseh parkirišč in drugih utrjenih funkcionalnih površin morajo biti členjene z vegetacijo v neformalni zasnovi.
Površina ob koncu cestnega telesa, vključno s pločniki in kolesarskimi stezami je, razen kadar ni s tem OLN drugače določeno, obvezen zelen pas, zasajen z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami v neformalni zasnovi in s travnimi površinami.
28. člen
Komunalni koridorji
Komunalni koridorji so lahko zasajeni z grmovnicami ali zasejani s travo.
29. člen
Poslovno območje strnjene gradnje
Ureditev odprtih površin med objekti znotraj območja strnjene gradnje velike gostote naj preseže le tehnične ureditve. Pri ureditvah naj prevladujejo posamezna večja drevesa ali skupine dreves in grmovnic. Nameščanje urbane opreme naj izboljša podobo prostora in pripomore k višji kvaliteti delovnega okolja.
Območje je lahko ograjeno. Ograja naj bo skladna z arhitekturo objekta ali s podobo širšega prostora. Tehnološko potrebna dvorišča, kolikor so nujna (manipulacija, parkiranje delovnih strojev in vozil ipd.), morajo biti ograjena, in vizualno zaščitena.
30. člen
Poslovno območje paviljonske gradnje
Gradbeno območje paviljonske gradnje mora delovati kot zelena površina, kjer prevladujejo velika drevesa in travnate površine. Ograje znotraj tega območja so dovoljene, vendar morajo biti oblikovno usklajene z objektom in obvezno prosojne.
31. člen
Poseben režim – dodatni obvezni lokacijski pogoj
Znotraj posameznih območij ali gradbenih parcel je obvezno umeščanje visoke vegetacije, skladno z oznako na risbi 5.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
Rešitve prometne infrastrukture
32. člen
Območje bo prometno napajano z južne strani z regionalne ceste II. reda št. 447/0288 Šempeter–Latkova vas. Izvede se nov izvozno-uvozni cestni priključek z levim zavijalnim pasom minimalne dolžine 20 m in z minimalnim odmikom 100 m od križišča regionalnih cest RII št. 447 in RIII št. 694. Prometna signalizacija se ustrezno preuredi. Obstoječi priključek k poligonu se ukine.
Za izvedbo novega cestnega priključka se izdela PGD projekt, h kateremu je potrebno pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za ceste. Celotno območje OLN Poligon se prometno uredi tako, da omogoča razvoj načrtovanih dejavnosti. V ta namen se zasnuje nova notranja prometna mreža, ki vključuje tudi rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste Poligon–Gmajna. Glavna prometna os poteka od novega križišča v smeri proti severozahodu in se v osrednjem delu prostora zasuče proti zahodu in priključi na obstoječo cesto, ki se v ta namen ustrezno prenovi ter se naveže na območje nad avtocesto. Na glavno prometno os se navežejo nove prečne povezave, ki so na vzhodu krožno povezane.
Ob cesti potekajo glavni in rezervni infrastrukturni koridorji, ki so na površini ozelenjeni z nizko vegetacijo. Posamezna območja oziroma dejavnosti in objekti znotraj njih se s pravokotnimi priključki prometno navezujejo na notranjo prometno mrežo. Smeri dovozov oziroma priključkov so označene v grafičnih prilogah, natančna lokacija pa se določi v PGD projektih za posamezne dejavnosti znotraj območja toleranc (območje možnega umeščanja cestnih priključkov) vendar vedno tako, da ne onemogoča priključevanje drugih gradbenih parcel. Tolerance so možne tudi v smislu zmanjševanja števila uvozov. Pri vodenju tras notranjega omrežja in navezav so možna manjša odstopanja od zasnovanih osi. Pri urejanju kolesarskih stez, pločnikov in avtobusnega postajališča je možno njihovo izvedbo prenesti v kasnejše etape.
Celotno območje bo opremljeno s kolesarskimi stezami in pločniki. V smeri proti severu in potem vzporedno z avtocesto proti zahodu se izvede večnamenska pot za pešce, kolesarje in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav, ki se naveže na obstoječo rekreacijsko pot ob Savinji.
Ob glavni prometni osi se po potrebi uredi tudi avtobusno postajališče.
Parkirišča P bo namenjeno urejenemu parkiranju za lastnike tovornjakov širšega območja, ki ne razpolagajo z ustreznimi površinami. Možna je tudi preureditev v parkirišča samo za avtomobile ali mešana raba.
Ceste, kolesarske steze in pločniki bodo utrjeni in urejeni v ustreznih sklonih zaradi odvodnjavanja.
Parkirišča in manipulativne površine naj bodo v čim večji meri urejena kot zelene površine: utrditev s travnimi ploščami ipd., ozelenitev – členitev z vegetacijo.
Vse utrjene površine je potrebno kvalitetno vzdrževati in čistiti.
Predvideni so posegi v varstveni pas avtoceste; vanj se umeščajo prometne površine ter komunalna in energetska infrastruktura, vključno z nov transformatorsko postajo, novimi zadrževalniki padavinskih voda in po potrebi drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami (npr. manjše čistilne naprave ipd.) ter bogata ozelenitev.
Za potrebe ureditve komunalne opreme območja so potrebni preboji obstoječih cest: na dveh lokacijah preboj avtoceste in na eni lokaciji preboj regionalne ceste Šempeter–Polzela–Velenje. Za vse preboje je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljavcev.
33. člen
Tolerance urejanja prometnih poti
Ob soglasju upravitelja ceste, Direkcije za ceste je možna priključitev na regionalno cesto na drugi lokaciji in v drugačni obliki ob upoštevanju vseh drugih določil tega OLN.
Pri vodenju tras notranjega omrežja in navezav so možna manjša odstopanja od zasnovanih osi. Pri urejanju kolesarskih stez, pločnikov in avtobusnega postajališča je možno njihovo izvedbo prenesti v kasnejše etape.
Nove notranje prometne ureditve je možno izvajati fazno z ohranjanjem in obnovo obstoječih cest do izgradnje novih.
Komunalne, energetske in komunikacijske ureditve
34. člen
Območje OLN Poligon komunalno ni urejeno.
Obravnavano območje prečka obstoječi glavni vodovod v izvedbi PEHD DN 90 mm, ki se navezuje na glavni vodovod ob cestišču ceste skozi naselje Ločica, ki je izveden iz modularne litine v profilu DN 150 mm. Glavni vodovod PEHD DN 90 mm bo potrebno obnoviti s cevmi iz modularne litine profila DN 125 mm za možnost priključitve dodatnih uporabnikov in zagotavljanje požarne varnosti na obravnavanem območju OLN Poligon, kakor tudi za napajanje porabnikov na območju OLN Nad avtocesto.
Vse odpadne vode območja OLN Poligon bodo vodene do dveh zadrževalnikov na območju K2 in R« ter priključene bodisi v reko Savinjo (meteorne – padavinske vode), oziroma vodene do skupnega objekta črpališča odpadnih sanitarnih vod (fekalne – sanitarne vode) in skupaj z odplakami območja OLN Nad avtocesto prečrpavaje v kolektor Polzela – ČN Kasaze. Mesto priključitve na kolektor (Ločica ali Šempeter) se določi v PGD projektu.
Obstoječa komunalna infrastruktura avtoceste se v celoti ohranja. Z novimi ureditvami se vanje ne posega. Odpadne vode predvidenih objektov ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje avtoceste, razen če to določi upravljavec avtoceste.
Preko območja poteka obstoječi plinovod R25B, ki se ohranja in varuje. V minimalnem varstvenem odmiku 2 x 5 m načeloma niso predvideni posegi razen dela parkirnih površin ter prečkanja cest in druge infrastrukture. V nadzorovanem pasu 2 x 100 m so predvideni posegi skladno z zasnovo OLN Poligon.
Celotno območje OLN Poligon bo komunalno opremljeno. V ta namen so predvideni glavni in rezervni infrastrukturni koridorji. Znotraj njih je predvidena izvedba vseh potrebnih vodov. Izven območja koridorjev poteka samo sistem drenaže in pa priključki na obstoječe infrastrukturne vode oziroma vsi tisti vodi, ki so posebej označeni na grafičnih prilogah (npr. javna razsvetljava).
Območje infrastrukturnih koridorjev mora biti zasnovano tako, da omogoča priključevanje vse potencialnih uporabnikov. Potek glavnih in rezervnih koridorjev te priključevanje na obstoječe vode je prikazano v grafičnih priloga. Izjemoma je možno voditi infrastrukturo izven območja glavnih in rezervnih infrastrukturnih koridorjev vendar je potrebni pri tem upoštevati zasnovo območja in voditi infrastrukturo tako, da ne omejuje drugih posegov.
Umeščanje potrebnih vidnih delov infrastrukturnih vodov (omaric ipd.) naj bo izvedeno enotno na celotnem območju, načeloma znotraj območij posameznih gradbenih parcel vendar tako, da je dostopno za upravljavce posameznih vodov, vendar ne na javnih površinah.
35. člen
Oskrba z vodo
Obstoječi vodovod PEHD DN 90 mm, ki poteka preko območja OLN Poligon, bo potrebno zamenjati z ustreznejšim večjim profilom DN 125 mm iz modularne litine.
Tako se bo nova veja vodovoda za pokrivanje porabe na področjih obeh OLN priključila na obstoječi vodovod iz modularne litine DN 150 mm v naselju Ločica ob Savinji. Obstoječi vodovod PEHD DN 90 mm bo opuščen, oziroma po potrebi porušen.
Na novi vod vodovoda DN 125 mm se bodo priključevale posamezne veje notranjega razvoda vodovoda profila DN 100 mm in kompletno hidrantno omrežje novega območja OLN Poligon.
Za zagotavljanje varnosti napajanja obeh območij OLN z vodo bo potrebno urediti kompletno vodovodno zanko z navezavo območja OLN Poligon na zahodni konec vodovodnega omrežja v naselju Ločica ob Savinji, kjer bi se predvideni vodovod DN 100 mm navezal na obstoječi vodovod naselja Ločica profila PEHD DN 90 mm.
Za potrebe prečkanja vodovoda z območjem AC Ljubljana – Maribor bosta vzpostavljena dva komunalna koridorja, kjer bo prečkanje AC izvedeno s podvrtanjem kompletnega cestnega telesa AC.
36. člen
Kanalizacija/odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Na območju OLN Poligon je predvidena ločitev kanalizacije na meteorne in fekalne vode.
Čiste meteorne vode s strešin predvidenih objektov bodo lahko preko peskolovov vodene v ponikovalnice in ponikane v teren. Kolikor ponikanja zaradi terenskih hidroloških razmer ne bo mogoče zagotoviti, bodo te čiste meteorne vode združene z ostalimi meteornimi – padavinskimi vodami iz utrjenih površin in vodene preko zadrževalnih bazenov v reko Savinjo.
Meteorne vode z utrjenih površin (interne ceste, manipulacijska dvorišča in parkirni platoji) območja OLN bodo predhodno očiščene v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in nato vodene do dveh ločenih zadrževalnikov za odvodnjavanje meteornih – padavinskih vod območja OLN. V teh bazenih – lagunah bi se viški meteornih vod zadržali do možnega izpuščanja v reko Savinjo. Zadrževalnika meteornih vod območja OLN Poligon sta locirana v območjih K2 in R2.
V območju K1, je predvidena tudi izvedba zadrževalnega bazena za meteorne vode iz kompletnega območja OLN Nad avtocesto. V tem bazenu – laguni bi se viški meteornih vod zadržali do možnega izpuščanja v reko Savinjo. Odtok iz zadrževalnika bo voden preko območja OLN Poligon in se bo priključil na skupni izliv v Savinjo po združitvi priključka iz zadrževalnika za zahodni del območja OLN Poligon na kareju E5.
Za potrebe odvajanja odpadnih fekalnih – sanitarnih vod bo zgrajena ločena fekalna – sanitarna kanalizacija, ki bo vodena do predvidenega črpališča odpadnih sanitarnih vod na območju K2. Kolikor bo mesto priključitve na kolektor odpadnih vod Polzela – ČN Kasaze v Ločici, je možno črpališče izvesti tudi v območju K1.
Odpadne sanitarne vode obeh območij OLN bodo preko kanalizacijskega tlačnega voda priključene na obstoječi kolektor odpadnih vod Polzela – ČN Kasaze iz betonskih cevi profila 1000 mm v obstoječem jašku OJ 20 ali v obstoječem jašku OJ …
Za potrebe črpanja odpadnih sanitarnih vod bo na skrajnem vzhodnem območju OLN Poligon – zahodno ob obstoječi regionalni cesti Ljubljana – Celje zgrajeno črpališče odpadnih vod, ki bo preko tlačnega kanalizacijskega voda profila DN 100 mm prečrpavalo vse sanitarne odpadne vode s kote cca 269,00 m na koto priključka v OJ 20, to je cca 271,00 m. Tlačni vod bo izveden v dolžini cca 300 m do lokacije (kote) odkoder bo možen gravitacijski priključek na obstoječi kolektor odpadnih vod Polzela – ČN Kasaze. Kolikor bo mesto priključitve na kolektor odpadnih vod Polzela – ČN Kasaze v Ločici, se ureditev ustrezno prilagodi drugi lokaciji ob smiselnem upoštevanju zahtev tega OLN.
37. člen
Ravnanje z odpadki
Komunalne odpadke, ki bodo nastajali na območju OLN Poligon, je potrebno zbirati ločeno v kontejnerjih na določenih mestih in odvažati na deponijo oziroma v predelavo. Posode za zbiranje odpadkov bodo tipske. Nameščeni morajo biti znotraj območja posameznih dejavnosti in ustrezno zavarovani.
Vse ostale odpadke, kot so sekundarne surovine in druge nenevarne odpadke zbira na ustrezen način vsaka dejavnost znotraj svoje gradbene parcele.
Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov.
Ravnanje z odpadki je potrebno izvajati v skladu z Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št 84/98, 45/2000, 20/01, 13/03).
38. člen
Oskrba z električno energijo
Sestavni del OLN Poligon je idejni načrt ureditve SN vodov in vodov javne razsvetljave za LN Ločica Gmajna (Elektrotehniško društvo Celje, št. elaborata 61/04 z dne november 2004).
Predvideno je opustitev vseh zračnih električnih vodov in obstoječe transformatorske postaje TP Ločica Poligon. Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje znotraj območja K1.
39. člen
Oskrba s plinom
Po potrebi uporabnikov je možna tudi oskrba s plinom. Razvod nizkotlačnega plinovoda se vodi po predvidenih glavnih ali predvidenih rezervnih infrastrukturnih koridorjih, ki se navežejo na obstoječi plinovod v naselju Ločica oziroma Breg–Gmajna.
40. člen
Ogrevanje
Sistemsko ogrevanje celotnega območja ni predvideno. Vsak investitor ga zasnuje skladno s svojimi potrebami.
41. člen
Telefonsko omrežje in CATV
V območju je znotraj predvidenih infrastrukturnih koridorjev predvideno urejanje telefonskega in CATV omrežje, ki se naveže na obstoječe omrežje na mejnem območju OLN Poligon.
42. člen
Tolerance pri urejanju objektov in naprav komunalne in energetske infrastrukture
Pri projektiranju in izvedbi infrastrukturnega omrežja so za zagotovitev optimalnih rešitev dopustne smiselne in utemeljene tolerance v poteku trase in njih dimenzioniranju, ki pa morajo biti skladne z ureditvijo območja in usklajene z upravitelji posameznih vodov in upravitelji prostora.
Izjemoma je možno voditi infrastrukturo izven območja glavnih in rezervnih infrastrukturnih koridorjev vendar je potrebni pri tem upoštevati zasnovo območja in voditi infrastrukturo tako, da ne omejuje drugih posegov.
Novo infrastrukturno omrežje je možno izvajati fazno z ohranjanjem in obnovo obstoječih objektov in naprav do izgradnje novih. V ta namen je možno nameščanje začasnih objektov in naprav vendar tako da ne ovirajo načrtovanega novega omrežja.
Neglede na določila o pomožnih objektih je dopustna postavitev pomožnih objektov in naprav za potrebe infrastrukture (greznice, plinske cisterne, male čistilne naprave ipd.), vendar tako, da njihova postavitev ne ovira drugih s tem OLN predvidenih posegov in je skladna z vsemi ostalimi določili tega OLN. Načeloma naj se ti pomožni objekti umeščajo znotraj območja umeščanja objektov ali ob soglasju upravljavca avtoceste znotraj območij utrjenih funkcionalnih površin v varstvenem pasu avtoceste.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
43. člen
Znotraj območja se lahko umeščajo samo tiste dejavnosti, ki so za okolje sprejemljive. Vsa tehnologija znotraj območja mora biti zasnovana tako, da zagotavlja največjo možno celovito varovanje okolja. Pri vseh posegih so dopustne tolerance v smislu izboljšanja odnosa do okolja.
Posegi na območju OLN Poligon morajo biti zasnovani tako, da bo zagotovljeno prometna varnost voznikov na avtocesti (preprečevanja slepljenja voznikov na avtocesti iz vozil iz območja OLN Poligon – zaščitni zeleni pasovi ipd.).
Za območje se v fazi pridobivanja dovoljenj izdela ocena požarne ogroženosti. Za zagotovitev požarne varnosti na območju je možno kot požarno vodo uporabiti padavinsko vodo iz zadrževalnikov. V primeru večjega požara je možno zajemati vodo iz Savinje. V objektih je potrebno namestiti ustrezne protipožarne naprave in sredstva.
Ohranja se obstoječi dostop do krone nasipa, za potrebe interventnega dostopa.
Za zagotavljanje varstva okolja se upoštevajo vse zahteve nosilcev urejanja prostora ter veljavna okoljska in prostorska zakonodaja.
Za vse posege in ukrepe velja, da morajo zagotavljati ustrezne pogoje bivanja v širši okolici, ustrezne delovne pogoje in varnost v prometu. To pomeni, da morajo odpravljati negativne vplive obstoječih ureditev in delovati preventivno za bodoče posege.
44. člen
Vplivi obratovanja avtoceste
Izvedba vseh ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste in priključka, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom je obveznost investitorjev objektov oziroma dejavnosti znotraj tega OLN.
45. člen
Varstvo pred hrupom
Glede na predvideno rabo opredeljeno z OLN Poligon ni potrebna aktivna protihrupna zaščita bivalnega okolja. Vsi potrebni ukrepi varstva pred hrupom se za posege na tem območju predvidijo z izvedbo pasivne protihrupne zaščite.
Vsi objekti morajo biti grajeni tako, da v notranjosti zagotavljajo varstvo pred hrupom iz okolice in hkrati tako, da preprečujejo širjenja hrupa svoje dejavnosti v okolico.
46. člen
Usmeritve za področje upravljanja z vodami
Celotno območje OLN Poligon je glede na vodnogospodarsko področje urejanja že sedaj kvalitetno urejeno. OLN Poligon ne predvideva novih rešitev, ker je že izveden varnostni protipoplavni nasip ob levem bregu reke Savinje.
Posebno pozorno je urejati vodni režim na območju, reko Savinjo in površine ob njem:
– vsi posegi v prostor morajo biti odmaknjeni najmanj 15 m od zgornjega roba brežine vodotoka Savinja. Izjema so tisti objekti za rabo vode, ki jih navaja 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
– zagotovljen mora biti nemoten dostop/dovoz upravljavca vodotoka do struge Savinje za potrebe vzdrževalnih del v/na koritu reke;
– urediti je potrebno ločen odvod padavinskih voda in komunalnih voda z obravnavanega območja – ločen sistem kanalizacije;
– odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom zakona o vodah (Uradni list RS, št. 76/02) tako, da se v čim večji meri zmanjša odtok padavinskih voda z urbanih površin z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v vodotok (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki – usedalniki in podobno).
Pri nadaljnjem načrtovanju (priprava projektne dokumentacije) je potrebno upoštevati pogoje gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim:
– v primeru iztokov odpadnih padavinskih voda v Savinjo je potrebno izpustno glavo oblikovati pod naklonom brežine vodotoka, na območju iztokov je potrebno ustrezno zavarovati strugo vodotoka pred erozijo.
47. člen
Ohranjanje naravnih vrednot
Na območju je obstoječa naravna vrednota državnega pomena, Savinja s pritoki (NV9, evidenčna št. 269). Upoštevajo se naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Polzela (št. 02-3921/4-00, št. NC 553/00, Celje, oktober 2000).
Na krono in vodno stran obstoječega nasipa ob Savinji se ne posega. Ohranja se obstoječa grmovna in drevesna vegetacija ob Savinji, ki se po potrebi tudi ustrezno dopolni. Obstoječa pešpot na kroni nasipa se ohranja v makadamski izvedbi. Nanjo se naveže novo načrtovana pešpot, ki poteka prečno preko območja OLN Poligon.
Odpadne in padavinske vode se ne smejo spuščati direktno v Savinjo.
Za paviljonske objekte na območju naravne vrednote NV9 (v gradbenem območju A2) in obnovo obstoječe ceste je potrebno pridobiti projektne pogoje Ministrstva za okolje prostor in energijo.
48. člen
Ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini
Ostanek obstoječega nižinskega gozda, ki prispeva k večji pestrosti krajine, se ohranja oziroma obnovi in razširi tako, da se poveže z območjem obrečnega prostora. Posegi vanj so sicer predvideni toda v obliki paviljonske gradnje med drevesi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
49. člen
Varstvo pri delu
Za varovanje človeka se upoštevajo vse zahteve, ki izhajajo iz pravic varstva pri delu.
Posegi na območju OLN Poligon morajo biti zasnovani tako, da bo zagotovljeno prometna varnost voznikov na avtocesti (preprečevanja slepljenja voznikov na avtocesti iz vozil iz območja OLN Poligon – zaščitni zeleni pasovi ipd.).
50. člen
Požarna varnost
V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (ZVP, Uradni list RS, št. 71/93, 87/01 in 110/02) je upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe ter zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja (do izdaje slovenskega predpisa se pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države);
– potrebne odmike med objekti, s čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (smernica SZPV 204);
– urediti je prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91).
Za območje se v fazi pridobivanja dovoljenj izdela ocena požarne ogroženosti.
Za zagotovitev požarne varnosti na območju je možno kot požarno vodo uporabiti padavinsko vodo iz zadrževalnikov. V primeru večjega požara je možno zajemati vodo iz Savinje.
V objektih je potrebno namestiti ustrezne protipožarne naprave in sredstva.
51. člen
Intervencijski in urgentni dostopi
Ohranja se obstoječi dostop do krone nasipa, za potrebe interventnega ali urgentnega dostopa.
VII. NAČRT PARCELACIJE
52. člen
Na območju je opredeljenih dvajset gradbenih parcel. Načrt gradbenih parcel oziroma načrt parcelacije je prikazan v grafičnih prilogah.
Kot javne površine se opredelijo vse skupne infrastrukturne površine, varstveni pas ob cestah ter rekreacijske površine. Zasebniki (investitorji dejavnosti) jih lahko uporabljajo. Kako, v kakšnem obsegu in s kakšnimi finančnimi obveznostmi se opredeli v posebni pogodbi. Ostale površine so zasebne.
Tabela 2: Pregled območij opredeljene namenske rabe in njim določenih
gradbenih parcel
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
|Prevladujoča namenska raba | Zaporedna | Prevladujoče |
| | številka | gradbene parcele |
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
|obstoječi avtomobilski poligon | AP | GP18 |
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
|zeleni zaščitni pas | Z | GP0 |
+---------------------------------------+-------------+ |
|obstoječa in predvidena prometna | C | |
|infrastruktura | | |
+---------------------------------------+-------------+ |
|predvideno območje energetske, | K1 | |
|komunalne in gospodarske infrastrukture+-------------+ |
| | K2 +--------------------+
| | | GP12 |
+---------------------------------------+-------------+ |
|predvideno parkirišče za tovorna vozila| P +--------------------+
| | | GP13 |
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
|poslovno območje intenzivne gradnje | PI1 | GP6 |
| +-------------+--------------------+
| | PI2 | GP17 |
| +-------------+--------------------+
| | PI3 | GP19 |
| +-------------+--------------------+
| | PI4 | GP14 |
| +-------------+--------------------+
| | PI5 | GP15 |
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
|poslovno območje paviljonske gradnje | PP1 | GP3 |
| | +--------------------+
| | | GP4 |
| | +--------------------+
| | | GP5 |
| +-------------+--------------------+
| | PP2 | GP7 |
| | +--------------------+
| | | GP8 |
| +-------------+--------------------+
| | PP3 | GP9 |
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
|obstoječe rekreacijsko območje | R1 | GP1 |
| +-------------+--------------------+
| | R2 | GP16 |
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
|obstoječe stanovanjske hiše | S1 | GP2 |
| +-------------+--------------------+
| | S2 | GP10 |
| | +--------------------+
| | | GP11 |
+---------------------------------------+-------------+--------------------+
Tabela 3: Pregled gradbenih parcel in njihovih okvirnih velikosti
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|Oznaka |Dodaten opis |Okvirna velikost|
|gradbene | |(m2) |
|parcele | | |
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP 0 |javne in druge skupne površine | 35.221|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP1 |obstoječe rekreacijsko območje | 6.759|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP2 |obstoječe stanovanjsko območje | 1.511|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP3 |poslovno območje paviljonske gradnje | 3.090|
+------------+ +----------------+
|GP4 | | 2.382|
+------------+ +----------------+
|GP5 | | 2.513|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP6 |poslovno območje strnjene gradnje | 18.029|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP7 |poslovno območje paviljonske gradnje | 3.359|
+------------+ +----------------+
|GP8 | | 3.009|
+------------+ +----------------+
|GP9 | | 2.057|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP10 |obstoječe stanovanjsko območje | 2.178|
+------------+ +----------------+
|GP11 | | 2.949|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP12 |magistralni plinovod | 2.815|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP13 |parkirišče za tovorna vozila | 9.412|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP14 |poslovno območje strnjene gradnje | 5.432|
+------------+ +----------------+
|GP15 | | 8.311|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP16 |obstoječe rekreacijsko območje | 6.918|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP17 |poslovno območje strnjene gradnje, obstoječa| 5.106|
| |storitvena dejavnost | |
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP18 |obstoječi avto poligon | 19.730|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
|GP19 |poslovno območje strnjene gradnje | 2.113|
+------------+--------------------------------------------+----------------+
53. člen
Tolerance gradbenih parcel
Dopustna so tista združevanja ali členjenost gradbenih parcel, ki so opredeljena v tem OLN.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
54. člen
Etapnost urejanja območja je poljubna in se lahko poljubno prilagaja vedno pa mora potekati tako, da upošteva zasnovo celotnega območja in s posegi ne onemogoča njene končne uresničitve.
IX. KONČNE DOLOČBE
55. člen
Vsi posegi morajo biti izvedeni skladno z OLN Poligon tako, da zagotavljajo celovitost posega.
56. člen
Za izvajanje tega OLN je obvezno sodelovanje štirih subjektov: investitorjev, lastnikov zemljišč, nosilcev urejanja prostora in Občine Polzela.
57. člen
Pri izdelavi potrebnih izvedbenih projektov je potrebno zahteve tega OLN v celoti upoštevati. Sprejemljive so tolerance v smislu izboljšanja kakovosti okolja razen, če ni s tem odlokom drugače predpisano.
58. člen
Rok za izvedbo prostorske ureditve je 10 let. Po prenehanju veljavnosti OLN Poligon se na območju uveljavi Občinski prostorski red.
Do začetka gradnje ostane namembnost zemljišč nespremenjena. Obstoječi objekti, predvideni za rušenje, se lahko uporabljajo vse dokler ni izkazan interes za spremembo in pridobljeni pogoji za izvajanje etape, ki zahteva njihovo porušitev.
59. člen
Za nadaljnje urejanje skladno s tem OLN je potrebno izdelati vse v OLN Poligon predvidene izvedbene in tehnološke projekte ter vse zakonsko potrebne dokumente.
Vsi projekti morajo upoštevati vse pogoje pristojnih organov in organizacij, ki so izdala mnenja k OLN Poligon ter vse zahteve in pogoje tega OLN. Ti pogoji morajo biti realizirani v vseh izvedbenih projektih.
60. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za del območja Občine Žalec z oznako PUP 2, ki jih je izdelal Razvojni center, Planiranje d.o.o. pod številko 702 v maju 1996, odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 35/1996.
61. člen
OLN Poligon je na vpogled na Občini Polzela.
62. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
63. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-034-03
Polzela, dne 15. septembra 2005.
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar l. r.
(*1) Kot jih navaja Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS št. 33/04.
(*2) Kot jih klasificira Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS št. 33/04.
